Zlati rez

Zlati rez je likovno harmonično sorazmerje, za katerega velja, da je večji del proti manjšemu delu v istem razmerju kot celota proti večjemu delu. Večji del proti manjšemu delu daljice je v istem razmerju kot cela daljica proti večjemu delu daljice. Večji del imenujemo tudi Major (M) in manjši del minor (N).

Zlati rez v arhitekturi - Partenon.

Vrednost razmerja zlatega reza dobimo med dvema številoma Fibonaccijevega zaporedja, v katerem dajeta dve sešteti zaporedni števili tretje število. 1 + 2 = 3, 2 + 3 = 5 itd. (1, 2, 3, 5, 8, 13, 21, 34, 55, 89, 144, 233, 377 itn.) Čim višji sta obe števili v ulomku, tem bolj natančno se razmerje približa zlatemu rezu. Na primer: 3/2 = 1,5; 5/3 = 1,666; 8/5 = 1,6; 13/8 = 1,625; 21/13 = 1,615 ...

Zlati rez so uporabljali že Egipčani in Grki. V razmerju zlatega reza so gradili Grki stavbe ter oblikovali posodje (vaze). Grki so upodabljali človeško telo tudi v proporcih zlatega reza.

Zlati rez - slikarstvo, Leonardo Da Vinci, Mona Liza, leta 1503-07

Pri določenih rastlinah so zaradi rasti manjši listi proti večjim listom v razmerju zlatega reza. Vse oblike, ki izhajajo iz petkotnika, vsebujejo razmerje zlatega reza - npr. listi, cvetovi (šipkov cvet, list bršljana, tekstura ananasove skorje,…) Tudi v živalskem svetu najdemo oblike v razmerju zlatega reza (polž, morska zvezda).

V 19. stoletju je A. Zeising sistematično analiziral dele človeškega telesa po zlatem rezu.

Le Corbusier (1887-1965) je sestavil merski sistem na osnovi mer človeškega telesa in zlatega reza, ki ga je imenoval Modulor.

Proporci človeškega telesa po Vitruviju - Leonardo Da Vinci, Vitruvian man, okoli leta 1490.

Poleg zlatega reza so zanimive tudi druge študije proporcev človeške figure. Rimski arhitekt Vitruvij, ki je živel v prvem stoletju pr. n. št. v dobi Julija Cezarja in Avgusta, je napisal delo Deset knjig o arhitekturi, v katerem opisuje tudi idealne proporce človeške figure. Leonardo Da Vinci je narisal študijo proporcev človeškega telesa po Vitruvijevi analizi.

Zlati rez - kiparstvo, Michelangelo, David, leta 1501-04.

V obdobju zgodnjega krščanstva in srednjega veka so izhodišče proporcev človeške figure iskali v geometriji. Nikakor pa se niso ozirali na razmerja človeškega telesa, saj je bilo opazovanje in proučevanje golega telesa nesprejemnljivo.

Beline robov na straneh knjig so bile včasih v razmerju 3 : 5 :8. Razmerja 3 : 5 in 5 : 8 izhajajo iz Fibonaccijevega zaporedja in se približujej

Nina Beguš, ART Ljubljana
.