Novoletna poslanica predsednika RS dr. Danila Türka

"Končuje se leto, ki nam bo ostalo v spominu kot eno najtežjih v času, odkar imamo svojo lastno državo. Svetovna gospodarska kriza nam ni prizanašala, mi sami pa nismo vselej uspevali najti najboljših in najhitrejših rešitev. Mnoga upanja, ki smo jih imeli ob začetku leta, se niso uresničila. Socialna stiska je prizadela vse prevelik del naše družbe. Zaupanje v pravno državo in njene institucije se je zmanjšalo.

Vendar, četudi smo zaskrbljeni, nas ne sme premagati malodušje. Naša družba je zrela in strpna. Znamo stopiti skupaj, četudi v politiki tega ni videti. Izkazali smo solidarnost in sposobnost priskočiti na pomoč soljudem v stiski. Povezujejo nas vrednote, v katere resnično verjamemo. Pokazalo se je tudi, da smo sposobni dobrih potez, v skrbi za človeka, v gospodarstvu, v kulturi in v zunanji politiki. Naša najboljša podjetja že vstopajo v novo razvojno obdobje. Naša kulturna ustvarjalnost se krepi. Uspešno urejamo odnose s sosednjimi državami in dobro se povezujemo z državami v Evropi in v svetu.

Krizni časi prinesejo marsikatero streznitev. To potrebujemo, da bomo krizno obdobje premagali. Svet je postal prizorišče globalne tekme, ki ne prizanaša nikomur. Konkurenčnost moramo krepiti, toda ne z zniževanjem cene in vrednotenja dela, temveč z večjo ustvarjalnostjo, večjo dodano vrednostjo vsega, kar ustvarimo, in z večjo tržno prodornostjo. Za takšen dosežek pa potrebujemo vse naše sile. Okrepiti moramo družbeni dialog, poiskati skupne cilje, razviti medgeneracijsko sodelovanje ter narediti naše politične razprave bolj kulturne in bolj obrnjene v prihodnost. Vse to bodo naši izzivi prihodnjega leta. Sposobni smo jim dati prave odgovore in določiti pot naprej.

Ob vstopu v novo leto naj najprej zaželim veliko zdravja, uspehov, zadovoljstva in dobre volje, pa tudi osebne sreče vsem državljankam in državljanom Slovenije, našim rojakom po svetu in vsem, ki živijo v Sloveniji. Moje dobre želje so nocoj posebej namenjene vsem tistim, ki bodo to noč preživeli na svojih delovnih mestih, in še posebej vsem na mirovnih misijah v tujini."

dr. Danilo Türk
Predsednik Republike Slovenije


VIR: TV SLO

.

Novoletno voščilo predsednika vlade R Slovenije Boruta Pahorja

VIR: TV SLO
.

Voščilo predsednice Univerze za starejše Ane Krajnc

Na duri trka novo leto, trkajo novi dosežki in radost skupnega ustvarjanja. Kakšno bo to leto, je odvisno od nas, od naših vrednot, prepričanj, znanja. Odvisno bo od našega zaupanja, da zmoremo postoriti to in ono zase, za bližnje, pa tudi za skupnost. Ob tej priložnosti smo v mislih tudi s številnimi posamezniki, ki ne sodelujejo več z nami, a so svoje nemalokrat povsem prostovoljno delo vtkali v rast Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje.

Njim, slušateljem, animatorjem, mentorjem, sodelavcem, članicam mreže Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje, članom projektov IANUS, AESAEC, SENIOR, EMIL, Filozofski fakulteti v Ljubljani, reviji Andragoška spoznanja, Društvu študentov andragogike in pedagogike, Andragoškemu centru Slovenije, Andragoškemu društvu Slovenije, organizaciji AGE, RTV Slovenija, Narodnemu muzeju Slovenije, Slovenskemu etnografskemu muzeju, Arhitekturnemu muzeju Ljubljana, Zvezi društev upokojencev, Slovenski filantropiji, Inštitutu Antona Trstenjaka, Svetu za kakovostno starost in medgeneracijsko sodelovanje, Ministrstvu za šolstvo in šport RS, Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve RS, Ministrstvu za javno upravo RS, Mestni občini Ljubljana, sponzorjem ISA. IT. d.o.o., ATIDA d.o.o., S&T Slovenija, d.d., mnogim drugim podpornikom in somišljenikom (če jih na tem mestu ne imenujemo, naš dolg do njih zato ni nič manjši), želimo, da vstopijo v prav takšno, z učenjem, ustvarjanjem in radostjo izpolnjeno leto. Vsem tudi iskrena hvala za sodelovanje.
.

Božična poslanica predsednika države dr. Danila Turka

"Še nekaj ur nas loči od božičnega večera. Še nekaj ur in sedli bomo za božično mizo, v družinskem krogu, skupaj z našimi najbližjimi. To je čas, ki ga imenujemo naš največji družinski praznik.

Hkrati pa je božični večer tudi čas, ko mislimo na druge, ko mislimo na bližnje in zlasti vse tiste, ki potrebujejo našo pomoč - na bolne, osamljene, vse tiste, ki jih je kriza še posebej prizadela. Naj bo ta večer tudi večer naše solidarnosti in razmislimo, kaj lahko še storimo, da bomo pomagali drugim.

Bodimo pa tudi samozavestni. Živimo v časih, ki niso lahki. V teh časih je prav, da drug drugemu pomagamo in da se zavemo, da smo kakšne težke čase v preteklosti že premagali in da bomo tudi tokrat to zmogli.

Želim prijeten božični večer vsem. Veliko dobrih občutkov in veliko prijetnega!"

vir: up
.

Božična poslanica nadškofa dr. Antona Stresa

Msgr. dr. Anton Stres, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference.
vir: tu sšk

.

Nedotaknjeni božič

V največjih stiskah ostaja v nas nedotaknjen praznični prostor, v katerem najdemo zavetje.

Za praznike je mnogim ljudem zelo hudo. Pogosto predvsem zato, ker pričakujemo, da nam mora zaradi datuma na koledarju življenje podariti kaj posebno lepega. Toda praznik na koledarju je le vabilo: kliče nas, naj se prebudimo in dvignemo svojo prazničnost.

Prazničnost doživljamo, če se odločamo za konkretne korake, ki nam prinašajo mir, spravo, upanje in vero. A ni treba, da se lotimo velikih in zapletenih podvigov.
Dovolj je en sam popoln trenutek, eno samo dejanje iz srca, pa bodo praznični dnevi razsvetljeni.

Ustvarimo ta čisti hip in bodimo hvaležni zanj … ker ugasne, če bomo rekli, da je premalo. Prazničnost je naša notranja možnost, ne ustvarjajo jo okoliščine, tako kot je tudi ne uničujejo.

Veliko stvari se dogaja, ki ne dajejo miru in varnosti, a prav zato imamo priložnost, da iščemo v sebi, kar nismo še nikoli. Praznik ustvarjamo, ko se v telesu in duhu vračamo v nedotaknjeno, obsijano počutje notranje zbranosti.

Nekaj globoko v nas je skrito, kar se nikoli ne pusti omračiti.
V trepetanju in hromečem strahu je nekje majhno, sveto zaledje, ki ostaja osvobojeno in nepremagljivo.Med dogodki, ki režejo noge in tolčejo po srcu, vedno ostaja nekje v nas prostor za olajšanje in preboj zelenja skozi kamen.

Ko se pustimo dotakniti svoje prazničnosti, postanemo spet otroci. Šele tedaj s sijočimi očmi zagledamo darilo, ki je pred nami.

Vsem voščim, da bi doživeli svojo obdarjenost in jo ponesli naprej kot seme za svoj novi in bogatejši čas.

Alenka Rebula
.

Silva Kosec - stari smo toliko kot se počutimo

Silva Kosec iz Radomelj, pevka ljudskih in otroških pesmi je 22. decembra nastopila na Radiu Slovenija v oddaji za starejše STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja, ki jo je pripravila Lucija Fatur. Zapisala je: Gospa Silva Kosec nosi v sebi mladost in ljubezen. S pomočjo domačih je izdala dva glasbena CD-ja, Silva Kosec prepeva vsem otrokom, na katerem je 80 najlepših otroških pesmi in Slovenske domače pesmi, na katerem je 41 pesmi.

Silva Kosec med nastopom na slovesnosti ob 10. obletnici medgeneracijskega društva Jesenski cvet v Domžalah.

Silva Kosec živi z možem Mihom v Radomljah pri Domžalah. Njuno življenje bogatijo čudoviti ter ljubeči medosebni odnosi in narava, ki obkroža njen dom. Silva nima glasbene izobrazbe. Peti jo je v mladosti naučila mama Angela in babica na Rovah. Med drugo svetovno vojno je v taborišču, kamor sta bili izseljeni z mamo, z otroško pesmijo bodrila izgnance in jim vlivala upanje v boljše in lepše življenje. Tudi sedaj vzpodbuja svoje prijatelje in vse nas, da ne bi nikdar pozabili na svoje slovenske korenine.

Zvočni posnetek oddaje STORŽ lahko poslušate tukaj.

ZPIZ v letu 2011 brez primanjkljaja

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je na 13. seji Sveta zavoda sprejel spremembe finančnega načrta zavoda za leto 2011, ki predvidevajo 2,2 odstotka nižje prihodke in odhodke kot po že sprejetem načrtu. Izravnani bodo v višini 4,87 milijarde evrov. Po besedah finančnega direktorja zavoda Davida Klariča primanjkljaja ne bo.


David Klarič: "Načrtovana je izravnava med prihodki in odhodki, primanjkljaja ne bo, zavod se ne bo zadolževal."

Spremembe so potrebne zaradi novih makroekonomskih izhodišč in dodatnih ukrepov vlade, med drugim tudi zakona o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize, je dejal finančni direktor Klarič. "Načrtovana je izravnava med prihodki in odhodki, primanjkljaja ne bo, zavod se ne bo zadolževal," je povzel.

Sredstva iz državnega proračuna za kritje razlike med prihodki in odhodki zavoda bodo znašali 950 milijonov evrov in bodo skoraj za 500.000 evrov višja od prvotno načrtovanega zneska.


Svet ZPIZ je sprejel spremembe finančnega načrta za leto 2011.

Sredstva državnega proračuna, namenjena za pokojnine in druge dajatve po posebnih predpisih, pa bodo znašala dobrih 379 milijonov evrov in bodo za skoraj 66,9 milijona evrov nižja kot po prvotnem načrtu. Razlog je med drugim v tem, da se bodo pokojnine in socialni transferi po zakonu o interventnih ukrepih zaradi krize uskladili le za 25 odstotkov zakonsko določene uskladitve, navajajo v zavodu.

Člani sveta so sprejeli tudi finančni načrt zavoda za leto 2012, po katerem so prihodki in odhodki predvideni v višini 4,95 milijarde evrov. To bo za 1,7 odstotka več od načrtovanih v letu 2011.

V letošnjem letu bodo prihodki in odhodki po oceni znašali 4,81 milijarde evrov. Vir STA
.

Pogled s Šmarjetne gore

Nad prestolnico Gorenjske se dviga lahko dostopna Šmarjetna gora (646 m). Z vrha je lepa panorama na okolico. Pogled naj bi ob jasnem vremenu pokrival kar dvajset odstotkov države Slovenije. Od tu je fantastičen razgled na Julijce, Karavanke in Kamniške ali Savinjske alpe.



Iz Stražišča pri Kranju je le slaba ura hoje na vrh. Dostop pa je možen tudi z osebnim vozilom po asfaltirani cesti.

Na vrhu je hotel, prostor pa je tudi priljubljena točka za razne prireditve.

Skromna cerkvica sv. Marjete je bila postavljena v začetku 14. stoletja. Do leta 1989 je bila v ruševinah, nakar je bila lepo obnovljena.
.

Sprejem pri predsedniku Republike Slovenije

Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk in soproga Barbara Miklič Türk sta v veliki dvorani predsedniške palače priredila sprejem za predstavnike humanitarnih organizacij.

 

 
V svojem nagovoru je dr. Danilo Tűrk med drugim dejal: »Revščina in izključenost sta pojava, ki jih ne smemo sprejeti. najti moramo način kako pomagati tistim, ki postanejo žrtve teh pojavov. čeprav ta pojav statistično ne predstavlja visoke ravni zaskrbljenosti v primerjavi z Evropo nas morajo skrbeti, ker želimo postati humana in socialna družba. Večkrat slišimo, da nimamo socialne države. To ni res. Imamo socialno državo tudi po vaši zaslugi.«

V imenu vseh povabljenih se je za vso podporo, predsedniku zahvalila Tereza Novak, predsednica Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije.

Najzaslužnejšim prostovoljcem podelili plakete Državnega sveta

Državni svet (DS) tradicionalno podeljuje priznanja najbolj zaslužnim prostovoljcem. Letošnja slovesna podelitev pa je imela širši značaj, saj je bila to hkrati tudi otvoritev praznovanj Evropskega leta prostovoljstva 2011, ki bo potekalo pod geslom Bodi prostovoljec, spreminjaj svet. Otovorila ga je ministrica Irma Pavlinič Krebs.


Najzaslužnejši prostovoljci in prostovoljke v letu 2010 so se po podelitvi fotografirali z mag. Blažom Kavčičem, Irmo Pavlinič Krebs in Janezom Matohom.

Slavnostni govornik, predsednik DS, mag. Blaž Kavčič je v svojem nagovoru poudaril: »S prostovoljstvom se uveljavljajo številne pravice in odgovornosti, ter uresničujejo človeški potenciali in možnosti za premostitev razlik, ki nas v vsakdanjem življenju žal prepogosto ločujejo. Prostovoljstvo nam ponuja pot, da lahko kljub velikim družbenim in individualnim razlikam živimo skupaj v zdravih, zadovoljnih skupnostih in iščemo inovativne rešitve za skupne probleme.«


Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je odprla Evropsko leto prostovoljstva 2011.

Plakete Državnega sveta je najzaslužnejšim prostovoljcem v letu 2010 podelil predsednik DS mag. Blaž Kavčič in predsednik Zveze društvenih organizacij Slovenije Janez Matoh. Prejeli so jih: dr. Janezu Bešter, Zveza za tehnično kulturo Slovenije, dr. Aleksander Doplihar, ambulanta s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja, Bojan Javornik, Ribiška zveza Slovenije, Anton Koren, Gasilska zveza Slovenije, Leopold Kremžar, Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez, Jožefa Kurent, Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet – skupina Trzinski izvir in Karitas Trzin, Žarko Mlekuž, Turistična zveza Slovenije, Ignac Pavlin, Avto moto Zveza Slovenije, Dušica Pleterski Rigler, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Rozalija Skobe, Planinska zveza Slovenije, Rožca Šonc, Zveza društev upokojencev Slovenije, ter Branko Vasa, Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije.
.