Srebrna ekonomija je del običajne ekonomije, ni ločena od nje! Razprava o njej se pojavlja v zadnjih letih ob dejstvu, da se število baby-boomerjev povečuje, da bodo ti verjetno imeli tudi posebne potrebe kot so drugačno stanovanje, potovanja zunaj sezone, nova tehnologija za različne storitve itd. Vplivali bodo na ekonomijo ustvarjalnih in starejšim prijaznih mest. Skratka, starejših ne bo moč obravnavati mimogrede, kajti veliko jih bo!
Kako živimo v pokoju, je odvisno od osebnosti in lastnosti
Po upokojitvi, za katero se Slovenci pogosto odločamo zaradi odnosov na delovnem mestu, četudi bi želeli z delom nadaljevati, »nastopi čas izbire«, pravi Miriam Bevc Peressutti. In to je dobro! Toda, kako dobro bomo živeli v pokoju je odvisno predvsem od naše osebnosti, osebnostnih lastnosti, od prilagoditve miselnosti, trdi psiholog prof. dr. Janek Musek.
Evropska unija si obeta vodilno vlogo na področju srebrne ekonomije
Srebrna ekonomija vpliva na javno in individualno porabo treh skupin starejših; tistih, ki so dejavni, tistih, ki so krhkega zdravja in tistih, ki so v stanju odvisnosti. Njihove potrebe so različne, a Evropa si obeta, da jih bo lahko zadovoljila in tako morebiti postala vodilna sila na področju srebrne ekonomije v svetu. Pri tem pa se preveč naslanja na starejše zgolj kot porabnike, pozablja pa na starejše proizvajalce in inovatorje (dr. Dušana Findeisen) ter hkrati nenamerno krepi starizem. To slednje je tudi spodbudilo Slovensko univerzo za tretje življenjsko obdobje, da se z vprašanjem srebrne ekonomije ukvarja.
Starejši so kapital
“Stare paradigme niso ustrezne, potrebujemo nove, sredi novih oblik dela in prekarnosti, ki je vgrajena v današnji način gospodarjenja in življenja v družbi in je tudi dobra, ker hkrati pomeni prepotrebno delovno prožnost (prof. dr. Ana Krajnc). Zdajšnja delovna zakonodaja je glede dela upokojenih žal dokaj omejujoča, kar ni prav, saj so starejši kapital, ki ga velja “izkoristiti, a ne izkoriščati” je pridal moderator Dušan Snoj.
Za svoje delo potrebujejo znanje
Slovenija bo slej ko prej morala preiti na državno pokojnino, “spremenila se bo arhitektura pokojninskega sistema”, je poudaril Dušan Kidrič, “ki ne more skrivati, kar zna…”, četudi se to morda od upokojenca pričakuje.
Dr. Andraž Rangus je spregovoril o Beli knjigi pokojnin in bližnji pokojninski reformi. Marija Pukl je predstavila Strategijo dolgožive družbe, Tea Dolgan pa vlogo vseživljenjskega učenja v zaposlovanju starejših. Prof. dr. Jože Gričar je zbral nekaj primerov delilne ekonomije (skupaj uporabljamo predmete, storitve itd.), kajti srebrno ekonomijo je treba postaviti na trdna tla, da kmalu nastane kaj praktičnega z delom starejših.
Takšno je tudi mnenje SUTŽO, ki svoje člane izobražuje, da lahko delajo za javno dobro kot kulturni mediatorji v javnih ustanovah, pripovedovalci v domovih starejših in drugod, na linijah za samopomoč, v društvih, v Botaničlnem vrtu itd. Da v ta namen potrebujejo znanje, je odveč posebej poudariti.
Besedilo: Dušana Fendeisen
