Na okrogli mizi, ki jo je vodil Božidar Truden so uvodne prispevke predstavili Branko Celar, dr. Tomaž Čas, Pavle Čelik, Drago Kupnik in Bojan Lunežnik.
VIDEO - Branko Celar
Branko Celar, nekdanji miličnik/policist, nekdanji načelnik Oddelka za mejne zadeve in tujce v Upravi milice RSNZ/MNZ, nekdanji habilitiran strokovni predavatelj na fakulteti za varnostne vede in veteran vojne za Slovenijo ter avtor knjige Slovenija in njene meje je dejal: "Cilji mitingaških množic so bili odstranitev slovenskih reformističnih sil, ker se slovenska preobrazba družbe ni skladala s cilji federalnih institucij, ki so težile k centralizaciji celotne Jugoslavije z ohranjanjem dominacije ene politične opcije-ZKJ in ohranjanju državno dirigiranega gospodarskega razvoja."
V nadaljevanju pa je poudaril: " Glavni razlog za poskus zrušitve slovenskih reformističnih sil je bil negativen odnos Slovenije do izrednih razmer ob dogodkih na Kosovu ter sprejem slovenskih ustavnih amandmajev, posebej t.i. amandma X., ki je jasno postavil tudi pravno namero Slovenije, da bi lahko odšla po poti samostojnosti izven takratne federacije."
VIDEO - Tomaž Čas
Tomaž Čas, takratni pomočnik poveljnika milice RSNZ in poveljnik posebne enote milice RSNZ je v svojem referatu med drugim dejal: "Z akcijo Sever v kateri je sodelovalo več kot 6000 miličnikov, rezervnih miličnikov in drugih delavcev organov za notranje zadeve je bil preprečen poskus, da bi slovensko vodstvo na zrežiranih mitingih resnice zamenjevale nahujskane množice iz drugih republik. Slovenska milica je takrat dokazala, da v Sloveniji velja red in zakon in da demokratizacija poteka organizirano, dogovorno, s postopnim sprejemanjem zakonodaje in njenim spoštovanjem ter s spoštovanjem legalnih institucij. Akcija Sever ima poseben pomen, saj je v okviru demokratičnih in osamosvojitvenih procesov ter ravnanj slovenske milice predstavljala, skupaj z aktualno oblastjo v Sloveniji, prvi javni in vsem opazen odpor zoper odločitve takratne zvezne oblasti."
VIDEO - Pavle Čelik
Pavle Čelik, takratni načelnik Inšpektorata milice Uprave za notranje zadeve Ljubljana pa je v referatu 'Da nogometna tekma nebi postala miting' izpostavil: "Dne 11. novembra, torej tri tedne pred za 1. decembra 1989 napovedanim mitingom v Ljubljani, je bila na stadionu za Bežigradom prvenstvena nogometna tekma I. lige med Olimpijo in Crveno zvezdo. Izdelali smo načrt preventivnih varnostnih ukrepov, ki je obsegal 32 točk. Sodelovalo je 340 miličnikov, starešin in kriminalistov. Ta načrt je že predvideval, da bomo upoštevali navodila UEFA o ukrepih za varnost. Vodstvo UEFA je namreč po izgredi na stadionih po Evropi izdelalo priporočila za ukrepe, ki naj bi jih storila policija, vodstvo ekip, vodstvo stadionov in drugi.
Glavna naša pozornost je bila dana na 150 navijačev Crvene Zvezde, ki so z vlakom pripotovali v Ljubljano. Na železniški postaji jih je pričakala močna enota miličnikov in jih spremljala na stadion, kjer so dobili prostor na tribuni na južni strani stadiona za ograjenim prostorom. Po hrano in pijačo so smeli do gostinskega objekta ob stadionu le v manjših skupinah. Po končani tekmi, kjer je zmagala Olimpija, je bil z navijači iz Beograda enak postopek. Domači navijači so bili pav tako nadzorovani od miličnikov na severni tribuni stadiona. Do njihovega srečanja ni moglo priti. Vse se je končalo razmeroma mirno."
Drago Kupnik, takratni načelnik oddelka za operativne naloge milice v Upravi milice RSNZ pa je povedal: " Do napovedanega mitinga resnice 25. marca 1989 ni prišlo, grožnje o mitingu pa so se trenutno umirile. Milica oziroma ONZ so bili vse skozi pripravljeni o ponovni najavi, kar se je sicer zgodilo, vendar v mesecu novembru 1989, ko je Združenje za vrnitev Srbov in Črnogorcev na Kosovu, imenovano Božur, Mestnemu sekretariatu za notranje zadeve v Ljubljani priglasilo miting za 01. december 1989, katerega je le ta prepovedal. Milica oziroma ONZ so spomladanski načrt operativnih ukrepov za preprečitev mitinga specificirali in konkretizirali z vsemi možnimi pričakovanji ter ga poimenovali Akcija SEVER."
Bojan Lunežnik, takratni poveljnik posebne enote milice Uprave za notranje zadeve Maribor je v referatu 'Posebna enota milice v akciji Sever' izpostavil: "Posebna enota milice (PEM) je imela posebno vlogo pri opravljanju zahtevnejših nalog milice od ustanovitve leta 1972 pa vse do danes. Formacija PEM se je skozi obdobje spreminjala, glede na potrebe in predvidene naloge za katere je bila zadolžena. Temeljna naloga PEM je bila varstvo ustavne ureditve in vzdrževanje ter vzpostavljanje javnega reda in miru."
VIDEO -Tomaž Pečjak
V razpravi so sodelovali Borut Likar, takratni načelnik inšpektorata milice UNZ Novo Mesto, Mitja Klavora, takratni pomočnik načelnika uprave kriminalistične službe RSNZ, Miha Molan, takratni načelnik inšpektorata milice UNZ Krško, Andrej Torkar, takratni komandir postaje milice Ljubljana-Center, Jože Mencin, takratni komandir postaje milice Jesenice, Alojz Šteiner, takratni častnik v pokrajinskem štabu TO Murska Sobota, Franci Kregar, svetovalec ministra za notranje zadeve in Tomaž Pečjak, namestnik generalne direktorice policije.
