Brezplačne delavnice za starejše Simbioza BTC City Lab Maj 2022

Če še ne poznate Simbioze Genesis je skrajni čas, da jih spoznate in da se jim pridružite na njihovih delavnicah v okviru programa Tretja kariera. In kar sploh ni zanemarljivo - njihove delavnice so namreč brezplačne. In kaj vam ponujajo? Vsak mesec pester nabor delavnic digitalnega opismenjevanja, kjer vas bodo prijazni predavatelji naučili uporabljati vaš pametni telefon, da se boste z znanjem lahko pohvalili vašim vnukom. Delavnice organizirajo za začetnike v obliki tečaja in večkratnih srečanj 1 x tedensko in to V ŽIVO. Tudi naprednejši uporabniki imajo priložnost za nadgradnjo ali samo osvežitev znanja. Za njih je razpisan program nadaljevalnega tečaja uporabe pametnega telefona, ali posamezne delavnice različnih vsebin. Vse pa z namenom, da vaš pametni telefon kar najbolje izkoristite v svoj prid in da postane vaš prijatelj in pomočnik v vsaki situaciji.

Delavnice V ŽIVO potekajo na naslovu Simbioza BTC City Lab, Latinski trg 6, Ljubljana (kletna etaža Emporium), če pa se boste odločili za ONLINE delavnico, pa vam bodo dan pred izvedbo delavnice poslali opomnik z vabilom na delavnico, v katerem boste prejeli tudi povezavo, preko katere se boste prijavili v delavnico na daljavo. Seveda je v obeh primerih potrebna vaša predhodna prijava. Pohitite s prijavami in si pravočasno zagotovite mesto na delavnicah. 

Več o vsaki delavnici si lahko ogledate na spletni strani Simbioze v koledarju dogodkov in v njihovi mobilni aplikaciji Magda. Preko obeh info točk se lahko na delavnice seveda tudi prijavite, lahko jim pišete na naslov lab@simbioza.eu, ali pa jih preprosto pokličete na telefon 040 778 475. 

Za pokušino hitri pregled njihovih novih majskih delavnic:

• četrtek, 5. 5. med 10.00 in 11.30 V ŽIVO - delavnica Spletni nakupi preko pametnega telefona, 
• ponedeljek, 9. 5. med 11.30 in 13.00 ONLINE - delavnica Osnove E-bančništva na primeru NLB, 
• torek, 10. 5. med 10.00 in 11.30 V ŽIVO - delavnica e-Uprava s strokovnjaki iz Ministrstva za javno upravo,
• sreda, 11. 5. med 10.30 in 12.00 V ŽIVO - delavnica Spoznajmo tablični računalnik,
• druga polovica maja V ŽIVO (četrtek, 19. ali 26. 5. med 11.30 in 13.00 - termin izvedbe bo naknadno potrjen) - nadaljevalna delavnica na konkretnih primerih E-bančništva s strokovnjaki iz NLB.

Posebnost programa Tretja kariera v maju je prvi medgeneracijski hekaton, ki bo potekal 16., 17. in 18. maja 2022. Več si lahko preberete na povezavi tukaj. Če ste zainteresirani za sodelovanje na dogodku, jim lahko pišete na lab@simbioza.eu, ali jih pokličete takoj po prvomajskih praznikih na tel. 040 778 475. Z veseljem vam bodo povedali vse o vsebini in samem poteku dogodka. Število mest je omejeno, zato se čim prej odločite in pokličite.

Foto: Simbioza   

Pogovor in branje o izkušnjah slovenskih založnikov na Koroškem v okviru 20. Koroških kulturnih dnevov

Ljubljana, 28.4.2022 - V dvorani Slovenske matice v Ljubljani je potekal pogovor in branje. Sodelovali so leta 1954 rojeni založnik, urednik, avtor knjižnih in TV-uspešnic, večkrat nagrajeni kritični publicist ter angažiran mirovnik profesor Lojze Wieser (celovški založbi Wieser in Drava), leta 1968 rojeni zgodovinar in slovenist, (so)avtor vrste razprav ter knjig, urednik, prevajalec in dejaven prenoviteljski kristjan mag. Hanzi Filipič (celovška Mohorjeva založba) ter leta 1955 že v Ljubljani rojena Ziljanka, profesorica slovenskega in ruskega jezika, avtorica strokovnih besedil in več pesniških zbirk mag. Lidija Golc (KKS-Lj) kot moderatorka.

Foto: Janez Platiše

Dunaj in Ljubljana podpisala sporazum o nadaljnjem sodelovanju

Ljubljanski župan Zoran Janković in njegov dunajski kolega in deželni vladar Michael Ludwig sta 22. aprila 2022, na Dunaju podpisala podaljšanje sporazuma med mestoma za naslednja štiri leta. V ospredju bodo varstvo okolja, digitalizacija, kultura in vključevanje ranljivih skupin.

»Veseli me, da lahko z novim sporazumom dobro sodelovanje med našima mestoma nadaljujemo in še poglobimo,« je poudaril dunajski župan Michael Ludwig. »Ljubljana je čudovito zeleno mesto, ki je zgled številnim evropskim mestom. S kolegom Jankovićem se strinjava, da so mesta prihodnost Evropske Unije in dobro medmestno sodelovanje ščiti naše skupne interese.«

Ljubljanski župan Zoran Janković je povedal, da zelo rad obišče Dunaj in da župan Michael Ludwig svojo vlogo zelo dobro opravlja. Dodal je, da je hvaležen, da predstavnike Ljubljane tam vedno toplo sprejmejo in vesel, da bodo odnose še naprej nadgrajevali. Spomnil je, da si je ob nastopu prvega mandata na mestu župana želel, da bi Ljubljana postala kombinacija Dunaja po urejenosti in Barcelone po načinu življenja. Poudaril je še, da v Ljubljani in na Dunaju v ospredje postavljajo kakovostno življenje meščank in meščanov v zelenem, urejenem, varnem in tovariškem mestu, kjer so solidarnost, strpnost in medsebojno spoštovanje vedno na prvem mestu.

Poleg uresničevanja Agende 2030 za trajnostni razvoj Organizacije združenih narodov na točkah »Trajnostna mesta in naselja« in »Medsebojno povezovanje za dosego ciljev« sta se mesti za prihodnja štiri leta zavezali k zaščiti in spodbujanju skupnih evropskih vrednot in ciljev. Glavna področja sporazuma vključujejo digitalizacijo mestnih storitev, rešitve digitalnih pametnih mest ter varstvo okolja in podnebja s poudarkom na trajnostnem ravnanju z odpadki, proizvodnji obnovljive energije, krožnem gospodarstvu in urbanem kmetijstvu, tudi čebelarstvu. Mesti želita okrepiti tudi povezovanje na kulturnem področju, ki vključuje tudi zaščito kulturne dediščine, ter izmenjavo dobrih praks glede vključevanja ranljivih skupin, kot so starejši, otroci, mladi in invalidi.

Mesti Ljubljana in Dunaj sta osnovni sporazum o sodelovanju med mestoma podpisali že leta 1999. V tem času sta izmenjali izkušnje na različnih področjih dela mestnih uprav ter izpeljali številna strokovna srečanja tako na Dunaju kot v Ljubljani. Sporazum je bil pred tem podaljšan že štirikrat, nazadnje leta 2016.

Predsednik Pahor v počastitev Dneva upora proti okupatorju nagovoril državljane #video #foto

Ljubljana, 27.4.2022 - Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je v počastitev državnega praznika dneva upora proti okupatorju, v Veliki kristalni dvorani Predsedniške palače nagovoril državljane. Ob tej priložnosti se je predsedniku republike z nagovorom pridružil Marijan Križman, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije.

Predsednik republike je v svojem osrednjem govoru ob državnem prazniku državljankam in državljanom ter Slovenkam in Slovencem doma in po svetu čestital z najboljšimi željami za mirno, lepo in varno prihodnost. Dejal je, da današnji praznik slavi uporništvo, saj smo se Slovenke in Slovenci v polpretekli in novejši zgodovini dvakrat postavili po robu okupatorju. »Uporništvo, se zdi, je skozi naše narodno zorenje postalo del narodnega značaja,« je dejal predsednik Pahor in poudaril, da bo narod, ki ima moralni prav, na koncu vedno zmagal v boju proti okupatorju, ne glede na njegovo vojaško silo.

VIDEO - Nagovor predsednika Pahorja. 

»To velja danes in velja za vojno v Ukrajini, kjer ima ukrajinski narod moralni prav,« je dejal in poudaril, da si v Sloveniji želimo, da bi bilo trpljenja v Ukrajini čim prej konec, da bi nastopil mir in da bi se spori, zapleti in razhajanja med dvema sosednjima državama urejali po mirni poti. »V tem smislu naj bo danes naš državni praznik, ko slavimo upor proti okupatorju, klic solidarnosti z ukrajinskim narodom, hkrati pa tudi klic k miru in mirnemu reševanju tega spora in vseh sporov po vsem svetu, da bi lahko v Evropi in v mednarodni skupnosti vladala mir in varnost, ki si ju otroci zaslužijo, da bi lahko razvili svoje talente in sanjali svoje sanje,« tako predsednik republike.

Predsednik Pahor je v nagovoru ob prazniku poudaril tudi, kako pomembno je, da ne pozabimo najbolj slavnih dni svoje zgodovine, saj iz njih črpamo narodni pogum in moralni credo. »Med te sijajne zgodovinske dogodke sodi tudi partizansko gibanje sredi prejšnjega stoletja, ki mu je v sodelovanju z zavezniki uspelo osvoboditi Evropo fašističnega in nacističnega jarma,« je dejal in spomnil na Izjavo o spravi, ki jo je pripravila Slovenska akademija znanosti in umetnosti ob 30-letnici Slovenije in v kateri je med drugim zapisano, da partizanskemu gibanju nihče ne sme oporekati domoljubnega vzgiba in legitimnosti, vendar pa so se pojavila tudi dejanja, na katera ne moremo biti ponosni in nas opominjajo na državljanski spopad, v katerem je brat dvignil roko nad brata.

VIDEO - Polaganje venca k spomeniku OF v Rožni dolini. 

»Demokratično zrel narod, ki je sposoben živeti svojo lastno zgodovino, iz nje črpa tisto, kar je slavno, za navdih za prihodnost – tisto, kar je neslavno, pa kot opomin, da ne bi ponavljali napak,« je dejal predsednik republike in ob koncu nagovora poudaril, da se Slovenci učimo. »Če smo sredi druge svetovne vojne stali na različnih bregovih, se to ni zgodilo, ko smo se osamosvajali in branili odločitev, da ustanovimo lastno državo. Takrat – tudi zavedajoč se nevarnosti vnovičnega bratomornega boja – smo stopili skupaj in obranili našo domovino, našo državo, ki jo danes ohranjamo in razvijamo za interese in sanje naših otrok in njihovih otrok,« je nagovor ob državnem prazniku sklenil predsednik Pahor.

Marijan Križman se je predsedniku republike zahvalil, da lahko kot predsednik Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije ob tako pomembnem prazniku, kot je dan upora proti okupatorju, spregovori v Predsedniški palači. »Osvobodilna fronta je v slovenskem narodu še vedno živ spomin na trenutek, ko se je slovenski narod odločil, da se bo uprl štirim okupatorjem,« je dejal gospod Križman in dodal, da nas današnji praznik uči in spominja, da smo vedno dosegli svoje cilje, kadar smo se skupaj tako odločili. Gospod Križman je še poudaril, da je osvobodilni lok od generala Maistra preko narodnoosvobodilnega boja vodil v samostojno Slovenijo. »Mir je neprecenljiva vrednota, ki je ne moremo nadomestiti z ničemer,« je še poudaril gospod Križman.

Predsedniško palačo so ob prazniku obiskali predstavniki vodstva Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije in predstavniki Koordinacije domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije in še številni obiskovalci iz vse Slovenije.

Glasbeni program so pripravili mladi ukrajinski glasbeniki, ki so se k nam zatekli pred rusko agresijo in krutimi vojnimi razmerami v njihovi domovini, in skupaj s slovenskimi vrstniki pripravljajo velik dobrodelni koncert z naslovom »Music for the future« pod vodstvom Žive Ploj Peršuh, priznane slovenske operne in simfonične dirigentke. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je častni pokrovitelj tega dobrodelnega koncerta, ki bo 11. maja v Cankarjevem domu v Ljubljani.

V počastitev državnega praznika je tako kot ob vsakem dnevu odprtih vrat pred Predsedniško palačo postrojena častna straža Garde Slovenske vojske.

Pred slovesnostjo v Predsedniški palači sta predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in Marijan Križman, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije, položila venca k spomeniku OF v Rožni dolini.

Foto: Nebojša Tejić/STA
Video: UPRS

Poslanica predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča ob dnevu upora proti okupatorju

Spoštovane državljanke, spoštovani državljani,

slovenski narod je globoko zavezan k ideji miru in svobode, k medsebojnemu spoštovanju in solidarnosti vseh ljudi in narodov. Nikoli nismo začeli vojne, smo se pa v svoji zgodovini neprestano upirali krivicam in se v številnih vojnah borili za pravo, pravično stvar, in – zmagali. Na pravo stran zgodovine smo Slovenci stopili tudi leta 1941, ko smo se skupaj z zavezniki uprli grozečemu terorju nacizma in fašizma, ki sta morila, uničevala in teptala našo domovino kot tudi Evropo in preostali svet.

Tako se na današnji državni praznik, dan upora proti okupatorju, spominjamo dogodkov 27. aprila 1941, ko je bila v hiši književnika Josipa Vidmarja v Ljubljani zgolj deset dni po strahopetni vdaji tedanje jugoslovanske kraljeve oblasti in 14 dni po okupaciji Slovenije ustanovljena Protiimperialistična fronta oziroma Osvobodilna fronta slovenskega naroda, kot je bila kasneje preimenovana. V OF so se povezali domoljubi, slovenski politiki in književniki, ljudje različnih političnih in svetovnih nazorov, a s skupno, gorečo željo po mirnem in svobodnem življenju na »svojem«.

Tako se z venci, ki jih danes slovesno polagamo k spomenikom NOB širom države, simbolno zahvaljujemo padlim junakom za njihovo neprecenljivo dejanje osvoboditve slovenskega ozemlja in Slovencev v drugi svetovni vojni. Žrtve zgodovinskega boja za svobodo in obstoj ne smejo biti nikoli pozabljene. Hkrati pa nas položeni venci spominjajo, da je bil temeljni kamen za »začetek organiziranja slovenske državnosti«, položen ravno z ustanovitvijo Osvobodilne fronte. Iz tega zgodovinskega spomina na junaštva partizanskega gibanja v Narodnoosvobodilnem boju so pol stoletja kasneje v slovenski osamosvojitveni vojni pripadniki Teritorialne obrambe, vojaki, miličniki, naborniki in številni drugi črpali ponos, samozavest in samozaupanje v uporu proti agresorski JLA.

Da je svoboda ena naših največjih vrednot, smo dokazali tudi na teh državnozborskih volitvah, ko se državljanke in državljani niso pustili preslepiti z vladnimi “bombončki”, pač pa so svoj glas dali upanju v demokracijo, spoštljivo in pravično oblast ter svobodo medijev. Dali pa so tudi glas proti reinterpretaciji zgodovine, omalovaževanju narodnoosvobodilnega boja in na drugi strani poveličevanja kolaborantov. In glas za Evropo, ki temelji na demokraciji, svobodi in vladavini prava.

Leta po koncu zadnje vojne v nekdanji Jugoslaviji smo že začeli verjeti, da je Evropska unija tista prava, mehka sila, ki zagotavlja mir, stabilnost in blaginjo 450 milijonom njenih prebivalcev in državam v soseščini. Toda pred dvema mesecema je bil z napadom Rusije na neodvisno in suvereno Ukrajino mir na stari celini brutalno pokopan. V luči ukrajinske vojne je letošnji dan upora proti okupatorju še toliko bolj pomenljiv, saj vnovič potrjuje pomen miru in sodelovanja ter solidarnosti med narodi, še posebej ko gre za nasilno spreminjanje mednarodnega reda. Slovenci smo tudi tokrat izkazali solidarnost s trpečim ukrajinskim narodom, slovenska politika pa z vsemi diplomatskimi napori podpira ukrajinska prizadevanja za čim prejšnji mir. Prepričan sem, da Slovenija kot članica zveze NATO v okviru svojih pristojnosti in zmožnosti tvorno prispeva k doseganju miru v Ukrajini in da bo še naprej izvajala svoje temeljno poslanstvo zaščite slovenskega naroda in ozemlja, pri čemer pa mora država skrbeti za njeno kadrovsko, strokovno in materialno opremljenost.

Spoštovani,

imamo odlične razvojne potenciale, zato si prizadevajmo za njihovo uresničitev. V spremenjenem mednarodnem okolju, ki ga vse bolj zaznamujejo posledice podnebnih sprememb, migracije in zdaj še rusko-ukrajinska vojna, bo ta naloga izjemno zahtevna, vendar ne dvomim, da se bomo tudi tokrat, kot vselej ob težkih trenutkih, zmogli poenotiti o trajnostni razvojni poti Slovenije, v kateri nihče ne bo spregledan in preslišan.

Naj nas torej današnji praznični dan napolni s hvaležnostjo in ponosom na zmage, ki smo jih kot narod že izbojevali. Hkrati pa naj bo dan poln upanja v napredno, demokratično, prijazno Slovenijo za vse generacije ter za mir v svetu.

Foto: Primož Šmajdek, STA in DZ

Neformalno srečanje predsednika Pahorja in Goloba, predsednika Gibanja Svoboda #video

Ljubljana, 26. 4. 2022 - Predsednik republike Borut Pahor je predsedniku Gibanja Svoboda Robertu Golobu, ki je relativni zmagovalec nedeljskih volitev v DZ, zagotovil polno sodelovanje, zlasti v njegovi želji, da vlado sestavi čim prej. Pogovorila sta se o rokih, po oceni obeh pa bi novo vlado lahko dobili v začetku junija. Golob si operativne vlade želi pred počitnicami.

Prvak Gibanja Svoboda se je danes sestal tudi s predsednico SD Tanjo Fajon, po njegovih besedah sta ugotovila, da je ambiciozna časovnica sestave vlade izvedljiva. Formalni sestanki koalicije bodo sicer stekli prihodnji teden.

VIDEO

Pri kadrovskem sestavljanju vlade želi Golob najprej doseči dogovor z SD in Levico, potem pa so odprti za kadre civilne družbe in zunajparlamentarnih strank, a po kriteriju strokovnosti, in ne za politične kadre. 

Kdo je Robert Golob, ki je preskočil razred in skočil na čelo države

Robert Golob, najverjetnejši novi predsednik vlade, se je rodil 23. januarja 1967 v Šempetru pri Gorici. Po zodiakalnem znamenju, za tiste, ki jim to kaj pomeni, je vodnar. V osnovni šoli je preskočil četrti razred, obiskoval je novogoriško gimnazijo in se precej resno ukvarjal s kajakaštvom ter se vpisal na Fakulteto za elektrotehniko univerze v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1989 in s področja elektroenergetskih sistemov doktoriral leta 1994, star 27 let.

Pri izbiri strokovnega področja je sledil stopinjam očeta Valentina Goloba, ki je 26 let vodil Soške elektrarne. Po končanem doktoratu je Golob kot Fulbrightov štipendist gostoval na Georgia Institute of Technology v Atlanti v ZDA. V letih 1999 in 2002 je bil državni sekretar. Nekateri so ga takrat klicali “čudežni deček slovenske energetike”. Po vrnitvi se je zaposlil kot docent na matični fakulteti, kjer je tudi ustanovil Laboratorij za energetske strategije. Kasneje je napredoval v naziv izredni profesor. Njegova znanstvena bibliografija obsega več kot sto člankov in prispevkov, bil je tudi mentor pri več diplomskih, magistrskih in doktorskih nalogah.

Po sporu z ministrom za okolje Janezem Kopačem se je vrnil v gospodarstvo. Ustanovil je svoje podjetje, ki ga je odkupil in dokapitaliziral Istrabenz pod vodstvom Igorja Bavčarja - družba se je preimenovala v Istrabenz Energetski sistemi in kasneje Istrabenz Gorenje. Leta 2006 je Golob prevzel vodenje novonastale družbe GEN-i, ki je postala prodajalec energije iz nuklearke. V šestih letih so se prihodki podjetja podeseterili in GEN-i se je uveljavil kot prodajalec poceni elektrike ter kasneje zemeljskega plina. Glavni vir dobička za podjetje je postalo mednarodno trgovanje z energijo in delež elektrike iz nuklearke je padel na nekaj odstotkov celotnega prometa.

Z vrnitvijo v gospodarstvo se je Golob vrnil tudi v Novo Gorico. Leta 2002 se je vključil v lokalno politiko v koaliciji Mavrica, štiri leta kasneje je ustanovil svojo listo, ki ima predstavnike v mestnem svetu še danes. Bil je predsednik in je še vedno član sveta krajevne skupnosti Kromberk-Loke. Na nacionalni politični parket se je vrnil z Zoranom Jankovićem, a ni kandidiral na parlamentarnih volitvah. Po razpadu Pozitivne Slovenije je ostal zvest Alenki Bratušek.

“V lokalno politiko sem se vključil zato, ker pojmujem politiko kot nekaj, kar izhaja od ljudi, od vsakega posameznika. Če živiš v skupnosti, se ne moreš obnašati, kot da te ne zanima, kaj se dogaja zunaj meja tvojega doma. Moraš prispevati k skupnemu dobremu, če ne zaradi sebe samega, pa v dobro svojih otrok,” je rekel leta 2014. Golob je oče treh otrok, svoje družinsko in zasebno življenje pa ščiti pred javnostjo.

Vir: https://www.primorske.si/.../preskocil-razred-skocil-na...

V Ljubljani ponovno odprli prenovljen Zavod Pod strehco #video

Ljubljana, 22.4.2022 – Na svetovni dan Zemlje je v Zavodu Pod strehco v ljubljanskih Mostah, ki se po novem imenuje 'Pokušina pod strehco' potekal dan odprtih vrat na temo 'Hrane ne mečemo stran'. Zavod Pod strehco, ki ga bo sedaj vodila Lenka Puh, socialna podjetnica in inovatorka je ob tej priložnosti predstavila novo podobo prenovljenih prostorov, ter vlogo, ki jo bodo v prihodnosti opravljali, med drugim, na področju zagotavljanja toplih obrokov za socialno šibke, zmanjševanja presežkov hrane in preobrazbe le-teh v novo vrednost, medgeneracijskega sodelovanja ter projektnega sodelovanja s sorodnimi organizacijami trajnostnega in krožnega razmišljanja. Ponovnega odprtja Zavoda se je udeležil tudi Aleš Irgolič, državni sekretar z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter drugi visoki gosti.

Državni sekretar je v svojem slovesnem nagovoru med drugim poudaril: "Prepričan sem, da prav vsak izmed nas lahko prispeva k trajnostni prehranski verigi, med drugim tudi s poseganjem po lokalni hrani, ki ima kratke transportne poti in svežino, posledično pa tako nastaja manj izgub in odpadne hrane. Z uživanjem raznolike hrane vzpodbujamo raznoliko pridelavo in tako ohranjamo biotsko raznovrstnost. S prijazno gesto doniranja hrane pa prispevamo k skrbi za sočloveka.« Ogledal si je tudi predstavitev partnerskih projektov, ki se ukvarjajo z izdelavo in pripravo trajnostnih izdelkov, izdelkov iz presežkov hrane in ekološko pridelavo hrane.

VIDEO - Aleš Irgolič, državni sekretar MKGP  

Zaprtje države pred dvema letoma zaradi epidemije covida-19 je močno zaznamovalo delovanje Zavoda Pod strehco. Izkazalo se je, da po dveh letih zaprtja po enakem poslovnem modelu tudi v bolj sproščenih zdravstvenih okoliščinah zavod ne bo zmogel ponovnega zagona v taki obliki kot je deloval pred epidemijo. S ponovnim odprtjem postaja povezovalnica, stičišče med različnimi institucijami, podjetji, socialnimi kmetijami, akademsko in raziskovalno sfero ter drugimi akterji, ki dajejo v ospredje samooskrbo, pridelavo in predelavo v lokalnem okolju, ekološki vidik, kratke logistične poti ter ohranjanje biodiverzitete.

Strateška usmeritev delovanja Zavoda Pod strehco je prav na področju trajnostnega delovanja, ekologije, krožnih zgodb, delovanja brez ogljičnega odtisa. Uporabo njihovega prostora za srečanja, strokovne posvete, predstavitve, hekatone ter druge aktivnosti pa bodo uporabniki plačevali v cenah za obroke. Denarna enota zavoda torej ne bo evro, temveč "topla juha".

VIDEO - Alenka Puh, direktorica Zavod Pod strehco.  

Zato v Zavodu Pod strehco vabijo in pozivajo vse, ki v Ljubljani poznajo starejšega občana ali občanko, upokojenca, ki bi bil vesel zdrave juhe – da jih o tem obvestijo na info@podstrehco.si ali info@etri.si. Juho bodo podarili kot darilo, ne da bi pri tem preverjali upravičenost s stališča socialno - finančnega stanja. 

Seveda je pomembno, da zavodu ob tem stojijo ob strani tako pristojne institucije, Mestna občina Ljubljana, kot tudi gospodarstvo in zasebni podporniki. Donatorji, ki razumejo družbene potrebe s področja sociale, trajnostne in krožne naravnanosti, bodo pomemben partner pri delovanju Zavoda Pod strehco, a bodo v partnerstvu dobili tudi pomembno referenco, ki jo bodo lahko vključili v predstavitve svojega družbeno odgovornega delovanja.

VIDEO -  Dejan Crnek, podžupan Mestne občine Ljubljana.    

Zavod Pod strehco je bil ustanovljen leta 2014. Vsesplošna gospodarska in finančna kriza v letih 2009 do 2013, dolgotrajne brezposelnosti, bivanjske, socialne, starostne in druge stiske so takrat združile pet dobrodelnih organizacij: Lions in Rotary Slovenije, Slovensko Karitas, Rdeči križ Slovenije in Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste – Polje, k skupnemu cilju - ustanovitvi Zavoda Pod strehco. Takrat je v okviru zavoda začela delovati tudi ljudska kuhinja, ki je zagotavljala tople obroke socialno ogroženim po subvencionirani ceni 50 centov, medtem ko so običajni gostje plačali polno ceno in tako pokrili razliko stroškov. Pomemben vir hrane, ne pa seveda vse, ki je bila potrebna za pripravo obrokov, so bile trgovske verige, ki so zagotavljale svoje presežke hrane, ti pa so bili porabljeni pri pripravi toplih obrokov.

VIDEO - Barbara Jeršek, Biotehnična Fakulteta, oddelek za živilstvo.

Slavnostni dogodek pa je z glasbenim nastopom polepšal priljubljeni Viki Vlahovič.

VIDEO - Miki Vlahovič, glasbenik.  

Foto in video: Janez Platiše

Prvomajski počitniški program v Termah Snovik

Snovik, 20. 4. 2022 - Iz Term Snovik sporočajo, da tudi za letošnje prvomajske počitnice pripravljajo pester animacijski program in številne ideje za oddih blizu doma. Tako boste počitnice lahko aktivno preživeli z vodno zabavo, vodnimi vragolijami, delavnicami za otroke, kresovanjem s palčkom Snovičkom, prvomajsko budnico z Godbo Tuhinjska dolina in prvomajskim piknikom na terasi restavracije Potočka. Zato pridite v Tuhinjsko dolino oziroma Terme Snovik kjer pripravljajo program za vse generacije s programi za odlično družinsko zabavo ter programi za sprostitev in krepitev zdravja.

Preglejte pester animacijski program po dnevih na naslednji povezavi, pa še cene poglejte: https://www.terme-snovik.si/si/dogodki/prvomajska-pocitniska-animacija

Rdeči križ Slovenije Ukrajincem dostavil 25 tisoč litrov vode in 55 tisoč ton hrane

Ljubljana/Užgorod, 20. april 2022 – Konec preteklega tedna je konvoj šestih tovornjakov v spremstvu Rdečega križa Slovenije dostavil humanitarno pomoč za prebivalce Ukrajine. Pomoč je bila dostavljena v logistični center Rdečega križa Ukrajine v Užgorodu na zahodu Ukrajine, od tod pa je bila še isti dan distribuirana prizadetim prebivalcem v Ukrajini.

Šest tovornjakov je v Ukrajino dostavilo skoraj 25 tisoč litrov vode in 55 ton hrane, ki je vključevala konzerve golaža in tune, testenine, prepečenec, piškote in žitno – sadne ploščice, več kot 29.000 sadnih kašic za otroke ter mlečno formulo za 40.000 obrokov za dojenčke.

Humanitarna pomoč je dostavljena v partnerskem sodelovanju s humanitarno organizacijo CARE Nemčija in bo omogočila več kot 112.000 obrokov za odrasle. 

Pomoč je bila že isti dan odposlana v mesta Harkiv, Sumi, Kijev, Črnovice in ostala mesta na vzhodu Ukrajine. Tam jo bodo prostovoljci in zaposleni Rdečega križa Ukrajine razdelili prizadetemu prebivalstvu, še posebej tistim, ki so morali zapustiti svoje domove in so razseljeni po nastanitvenih centrih in začasnih zatočiščih v Ukrajini.

To je tako že sedmi kamion pomoči, ki ga je RKS namenil Ukrajini. V preteklih tednih je RKS prek gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca v Ukrajino dostavil 20 tisoč litrov vode in sokov.

Foto: Aleš Černivec

Ministrstvo za zunanje zadeve ZPMS in KARITAS 222 rabljenih računalnikov #video

Ljubljana, 19. 4. 2022 - Minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar je danes predsednici Zveze prijateljev mladine Darji Groznik in generalnemu tajniku Slovenske Karitas Petru Tomažiču simbolno predal računalniško tipkovnico, s čimer bo ministrstvo za zunanje zadeve organizacijama doniralo rabljeno računalniško opremo. "Opremo podarjamo dvema ključnima organizacijama, ki vesta, kdo opremo najbolj potrebuje. Vesel sem, da bo oprema šla v prave roke," je ob predaji poudaril minister dr. Logar.

V času epidemije covida-19 in izobraževanja na daljavo se je povpraševanje po rabljeni računalniški opremi močno povečalo, potrebe ostajajo tudi danes velike. "Pandemija covida-19 je spremenila način dela, ne samo v svetovni diplomaciji, temveč v vseh sektorjih gospodarskega in tudi zasebnega življenja, kjer se je vse skupaj usmerilo v digitalizacijo," je ob predaji dejal minister dr. Logar. Zato smo se na ministrstvu za zunanje zadeve odločili, da opremo, ki je ne potrebujemo več, spet podarimo socialno ogroženim skupinam oziroma organizacijam, ki so v neposrednem stiku z osebami, ki takšno opremo potrebujejo za domačo uporabo. "Iskrena zahvala za vse aktivnosti, ki jih izvajate in jih še boste izvajali v okviru pomoči ukrajinskim beguncem,  družinam in otrokom ukrajinskih staršev. Veseli me, da je v Sloveniji široka podpora," je še dodal minister dr. Logar.

      

Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije je Zvezi prijateljev mladine Slovenije in Slovenski Karitas predalo večjo donacijo računalniške opreme, ki je na ministrstvu ne uporabljamo več. Obema organizacijama smo skupaj predali 222 računalnikov Lenovo ThinkCentre s potrebnimi kabli, 250 tipkovnic in 250 računalniških mišk, 50 DVI-DisplayPort adapterjev ter 89 računalniških zaslonov Phillips, Lenovo in IBM. Podarjena računalniška oprema je delujoča in pripravljena za domačo uporabo. Za uporabo na ministrstvu za zunanje zadeve ni več primerna, saj ne omogoča optimalnega delovanja informacijskega sistema, ki ga uporablja ministrstvo. Z donacijo pomoči potrebnim omogočimo delo z računalnikom in dostop do interneta, kar je v današnjem digitaliziranem svetu zelo pomembno. S podarjanjem uporabne, a rabljene računalniške opreme, se hkrati izognemo e-odpadkom, ki bi drugače nastali z izločanjem večje količine starejše računalniške opreme. Novembra 2020 smo že donirali rabljeno računalniško opremo Društvu za trajnostni razvoj Duh časa

VIDEO

Usposabljanje za vodje in mentorje v izobraževanju starejših

Ljubljana, 12. 4. 2022 – Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje (SUTŽO) je ob podpori Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS izvedla usposabljanje za vodje in mentorje v izobraževanju starejših. Dogodka se je udeležilo 46 udeležencev iz vse Slovenije.

Uvodni nagovor je imela Teja Dolgan, vodja Sektorja za izobraževanje odraslih pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Spoznavni, akcijski in skupnostni cilji v izobraževanju starejših je bila  tema predavanja prof. dr. Ane Krajnc, predsednice Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje. O dejavnikih, ki vplivajo na kakovost v izobraževanju starejših, je spregovorila dr. Tanja Možina z Andragoškega centra Slovenije in v svoj prispevek vključevala tudi izkušnje udeležencev usposabljanja. Alenka Blazinšek Domenis iz Zavoda Nefiks je v svojem prispevku poudarila, da je za uresničevanje skupnih ciljev potrebno medsebojno sodelovanje in enakomerna porazdelitev vlog v organizaciji.

Otto Gerdina iz Zavoda za aplikativne študije OPRO je predstavil razliko med sočutnim in sovražnim starizmom ter njunim vplivom na medgeneracijske odnose. Petra Bališ (SUTŽO) je izpostavila pomen uporabe digitalnih orodij za učinkovito komunikacijo in povezovanje univerz za tretje življenjsko obdobje z lokalno skupnostjo. Alenka Gabriela Ščuka (SUTŽO) je udeležencem usposabljanja predstavila rezultate raziskave o izobraževanju starejših na slovenskih univerzah za tretje življenjsko obdobje med epidemijo.

Dogodek je bil namenjen širjenju zavedanja o pomenu izobraževanja starejših na osebni in družbeni ravni, medsebojnemu povezovanju članic mreže Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje ter pridobivanju novih spoznanj v izobraževanju starejših, predvsem za dvig kakovosti izobraževanja in boljši umeščenosti univerz za tretje življenjsko obdobje v lokalno skupnost.

Kliknite na črko F in odprla se vam bo foto galerija.

V Brežicah potekal glavni zbor Zveze veteranov vojne za Slovenijo

Brežice, 9.4.2022 - Letošnji glavni zbor je bil organiziran v občini Brežice. To pa zato, ker so v letu 2021 v sodelovanju med območnim združenjem Brežice in Občino Brežice odkrili monumentalni pomnik osamosvojitveni vojni 91. Slavnostni govornik je bil tokrat domačim Igor Zorčič, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, ki je poudaril pomembno vlogo teritorialne obrambe v vsej njeni zgodovini delovanja.

Igor Zorčič je veteranom vojne za Slovenijo dejal, da so ravno oni najzaslužnejši za samostojno državo. "Zato bi bilo prav, da bi več kot tri desetletja po osamosvojitvi, ko ste se odločno uprli takratni JLA po predaji orožja in leto pozneje v vojni za Slovenijo brez oklevanja poprijeli za orožje, dobili svoje mesto in priznanje tudi v zgodovinskih učbenikih."

Predsednik ZVVS Ladislav Lipič pa je v uvodu vse navzoče pozdravil in med drugim dejal: "V Zvezi veteranov vojne za Slovenijo si prizadevamo za dopolnitev Zakona o vojnih veteranih, s katerim bi status veterana dobili še nekateri posamezniki, dejavni v osamosvojitveni vojni, to so kurirji, ki so raznašali vpoklice, to so nekatere skupine, ki so postavljale barikade, pripadniki civilne zaščite in gasilci."

Sledil je pozdrav župana Brežic Ivana Molana ter predsednika OZVVS Brežice Darka Udoviča. Viktor Pšeničnik, nekdanji član 25. OŠTO Brežice in član projektne skupine za izgradnjo  je  predstavil proces izgradnje pomnika od njegove idejne zasnove do končne realizacije.

Podelili so tudi priznanja in zahvale posameznikom, ki so svojim delom v preteklosti bistveno prispevali k prepoznavnosti veteranske organizacije.

Posebno zahvalno plaketo je prejel tudi župan občine Brežice Ivan Molan za njegov res velik prispevek k postavitvi že omenjenega pomnika osamosvojitveni vojni 91. Vsekakor je potrebno omeniti tudi dejstvo, da je občina zagotovila vsa potrebna finančna sredstva, kar je bil kar velik zalogaj.

V delovnem delu srečanja so se seznanili z vsemi poročili in jih tudi soglasno potrdili. Sprejeli pa so tudi sklep, da se OZVVS Kanal izključi iz Zveze veteranov, ker vodstvo OZVVS Kanal ni izvršilo sklepa glavnega zbora ZVVS, ki jim je naložilo, da morajo v 30 dneh po sprejetju sklepa sklicati letni zbor društva v skladu z veljavnim statutom društva.

Pred tem je namreč častno razsodišče ZVVS odločilo, da njihov letni zbor ni potekal v skladu s statutom, da ni bila zagotovljena sklepčnost pri odločanju in zahtevalo odpravo nepravilnosti. Delegati glavnega zbora leta 2021 so potrdili prej navedene sklepa častnega razsodišča. Na ZVVS upajo, da se v prihodnje ne bo več potrebno ukvarjati s takšnimi zapleti in sprejemati tako drastične odločitve, kot je izključitev društva iz ZVVS.

Za kulturni del programa je poskrbel mešani pevski zbor Viva, ki je tudi otrok osamosvojitve, saj letos obeležuje 30 let svojega delovanja.

Foto: Janez Platiše

Nagovor predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča na letnem zboru Zveze veteranov vojne za Slovenijo, 9. april 2022, Mladinski center Brežice

Spoštovani predsednik Združenja veteranov za Slovenijo, gospod Ladislav Lipič,

generalni sekretar Združenja, gospod Mitja Jankovič,

spoštovani župan, gospod Ivan Molan,

spoštovani člani Združenja veteranov za Slovenijo,

domoljubi,

31 let živimo v samostojni, suvereni in neodvisni državi, v svobodni Sloveniji, ki pripada vsem njenim državljankam in državljanom. Pot do lastne države je bila dolga in tvegana, svoboda nam ni bila podarjena. Neodvisnost Republike Slovenije leta 1991 je bila izpolnitev naših sanj in želja - zanjo smo se odločili in si jo tudi izbojevali!

In med najbolj zaslužnimi za to zgodovinsko dejanje ste bili ravno vi, spoštovani veterani vojne za Slovenijo! Zato bi bilo prav, da bi več kot tri desetletja po osamosvojitvi, ko ste se odločno uprli takratni JLA po predaji orožja in leto kasneje v vojni za Slovenijo brez oklevanja poprijeli za orožje, dobili svoje mesto in priznanje tudi  v zgodovinskih učbenikih.

V mojih očeh in, verjamem, tudi v očeh večine ozaveščenih državljanov, ste takratni pripadniki in poveljniki občinskih štabov slovenske Teritorialne obrambe pravi junaki slovenske države, saj ste bili za svojo domovino pripravljeni žrtvovati največ – svoja življenja.

A boj za osamosvojitev ne bi bil uspešen, če ne bi bilo pred njim vrste let oziroma desetletij nastajanja teritorialne obrambe, ki je slovenskim fantom,  skozi poveljevanje v slovenščini ter skozi organiziranje na teritoriju novo nastajajoče države in skozi politično ozaveščanje polagoma vtkala zavest slovenskega vojaka.

Boj za osamosvojitev tudi ne bi bil uspešen, če se 17. maja 1990 Teritorialna obramba oziroma 16 njenih občinskih štabov ne bi uprlo poskusom razorožitve TO s strani centralnih, jugoslovanskih oblasti, in, kljub uradnemu pozivu JLA, orožja niso oddali v njihova skladišča, temveč jih skrili na varno: po občinskih skladiščih, podjetjih, celo v lastnih domovih.

Iz poziva JLA - najprej po pregledu skladiščnih objektov in skladiščenih sredstev ter nato po oddaji orožja, – so oziroma ste pronicljivi opazovalci namreč že prepoznali poskuse razorožitve republik, kot se je zgodilo v preostalih republikah nekdanje skupne države, z izjemo Srbije in Črne gore.

Če bi Teritorialna obramba tedaj »popustila«, bi prav gotovo naša osamosvojitvena vojna tekla drugače, saj bi se težko postavili proti JLA, ki so jo tedaj mnogi šteli za eno najbolje oboroženih in najštevilčnejših armad v Evropi in na svetu.

17. maj je torej vaš dan, dan Združenja veteranov za Slovenijo, ko se spominjamo leta 1990 kot »dneva zavrnitve« ukaza o oddaji orožja iz skladišč Teritorialne obrambe. S pogumnim »ne« je najprej 16 občinskih štabov in nato še 19 štabov usodo Slovenije dobesedno vzelo v svoje roke, saj orožja niso predali oziroma so ga naknadno tajno izvzemali iz skladišč JLA.

Po sprejemu ustavnih amandmajev, s katerimi je tedanja Skupščina RS septembra 1990 služenje vojaškega roka in poveljevanje slovenske Teritorialne obrambe prenesla v izključno pristojnost tedanjega republiškega vodstva, pa so bili postavljeni tudi formalnopravni pogoji za samozaščito našega naroda in našega ozemlja s Teritorialno obrambo.

Le tako smo lahko Slovenci v ključnih trenutkih zares stopili v bran svoji deželi, na kateri smo živeli in se razvijali že stoletja. Na tej materialno-tehnični in pravni osnovi je bila organizirana sila za zaščito slovenske samoodločbe.

In ko so prišli odločilni trenutki osamosvojitvene vojne, ste prav vi, spoštovani veterani vojne za Slovenijo, stopili v bran samostojnosti Slovenije. Pripadniki TO ste izvajali drzne ofenzivne akcije proti okupatorskim enotam in objektom, napadali ste tanke, stražnice in vojašnice. Gradili ste blokade in uspešno zaustavljali sovražnika. Osvobodili ste zavzete mejne prehode, centre zvez in oddajnike. Ubranili ste naše kraje in mesta, obvarovali bolnišnice in ključno infrastrukturo ter – najbolj pomembno – preprečili tisto, čemur smo bili priča kasneje na Balkanu in danes v Ukrajini.

A ob vsej moči in zanosu ob zmagovitih akcijah ste uspeli ohraniti častivreden občutek pravičnosti in odnosa do sočloveka – tudi do zajetih vojakov agresorske JLA, ki ste jih posedli na vlake in ladje, s katerimi so demoralizirani zapuščali novo državo, samostojno Slovenijo.

V srcu Slovenije pa vendarle tiči 12 bolečih trnov, 12 izgubljenih življenj vaših kolegov, teritorialcev, ki so svoja življenja dali za  našo prihodnost, za svobodno, demokratično Republiko Slovenijo. Med njimi kot prvi ravno moj someščan, Brežičan, Jernej Molan.

Vsi, ki ste danes tukaj z nami, ste v osamosvojitveni vojni ogromno tvegali, izgubili ste sodelavce, prijatelje, nenazadnje, svoje zdravje. Zato mi dovolite, da vam kot predsednik Državnega zbora in v svojem osebnem imenu na tem mestu izrečem globoko hvaležnost in spoštovanje.

Ob izjemnem ponosu na naše skupne dosežke se tri desetletja kasneje v naši Sloveniji, ki se lahko pohvali s čudovitim naravnim bogastvom, prijaznimi in delovnimi ljudmi, ter je enakopravna, razvijajoča se članica demokratične skupnosti evropskih narodov, srečujemo z vprašanji in izzivi, za katere smo verjeli in upali, da so stvar preteklosti.

V minulih letih smo videli, kako krhke so vrednote v primežu gospodarske krize, pandemije in danes vojne na pragu Evropske unije. In videli smo, kako krhke so te vrednote v primežu politike, ki pred  demokracijo, svobodo in človekove pravice postavi svoje strankarske cilje. Priča smo bili temu, da se v senci sprejemanja ukrepov za obvladovanje epidemije podreja tako medije, tožilstvo, razgrajuje policijo, ki se bolj kot s kriminalom belih ovratnikov, ukvarja s tviti posameznikov, ki naj bi užalili generalnega direktorja policije,…

Dodatni pogon so dobili poskusi revizije zgodovine, z izločanjem nekaterih veteranskih združenj z državne slovesnosti ob 30. obletnici osamosvojitve, citiranjem kolaborantskih pesnikov na proslavi dneva upora proti okupatorju, s polaganjem venca kolaborantom in tako naprej.

Vedno znova se pojavljajo zlonamerne interpretacije vloge Teritorialne obrambe, njene razorožitve, kontinuitete, seveda politično sfabricirane in usmerjene proti nekaterim tedaj vidnim članom TO in političnim nasprotnikom. A lažne trditve prizadenejo tako zaslužne posameznike kot škodijo tudi ugledu celotne TO.

Zato si prizadevajmo, da bi presegli umetno ustvarjene razlike. Ukvarjajmo se s prihodnostjo, da se ne bo prihodnost z nami. Identificirajmo svoje cilje in jim sledimo, tako kot smo sledili osamosvojitvenemu. Slovenija ima danes še večji razvojni potencial, kot ga je imela leta 1991. In tudi danes za prihodnje rodove nosi upanje, kot ga je nosila pred dobrimi 30 leti.

Danes, pred volitvami sem prepričan, da vsi med vami vedo česa ali koga si ne želite; a to, čeprav se ponuja kot hiter in priročen odgovor, ni dovolj. Vedeti moramo, česa si želimo in kako bomo svoje cilje izpolnili: koliko bomo socialni, koliko bomo namenili vojski, kako bomo skrajšali čakalne dobe v zdravstvu, koliko in od kod bomo namenili dolgotrajni oskrbi. In če želimo več, se vprašajmo, kako bomo plačali oziroma napolnili proračun: z višjimi davki ali s konkurenčnim gospodarskim okoljem in nižjimi davki. Vprašati se bomo morali, kako bomo urejali migracije, ki jih bo po nekaterih napovedih zaradi vojne v Ukrajini tudi iz Afrike še več, ker je 50-odstotno odvisna od ukrajinskega in ruskega žita. In ne nazadnje tudi, ker ste tukaj veterani: koliko denarja bomo namenjali vojski?

Prepričan sem, da Slovenska vojska s ponosom nadaljuje s poslanstvom zaščite slovenskega naroda in ozemlja, kot članica NATA pa prispeva tudi k mednarodni varnosti in miru. Zato je v zaostrenih varnostnih razmerah skrb za kadrovsko, strokovno in materialno izpopolnjen sestav Slovenske vojske izjemnega pomena.

Ob malo prej izrečenih kritikah, sem prepričan, da je bil na tem področju v zadnjem obdobju narejen napredek in tudi, da se ob dogajanju v Ukrajini tudi državljani vse bolj zavedajo, da Slovenija potrebuje sodobno opremljeno vojsko.

To vse so vprašanja, na katera bi v tem predvolilnem času državljani morali dobiti odgovore. Pa jih še nismo. Namreč že majhne razlike v odgovorih na ta vprašanja, lahko povzročijo veliko politično nestabilnost. Zato, če parafraziram besede nekdanjega predsednika: 24.4. so dovoljene sanje, potem je pa nov dan.

Spoštovani,

bodimo ponosni, zvedavi in odločni. Gojimo nacionalni in državni ponos. Prav tako ponos do svojih nacionalnih simbolov; naša trobojnica je predvčerajšnjem praznovala svoj 174. rojstni dan. Pred toliko leti je prvič zavihrala na Wolfovi ulici v Ljubljani, zato si ne smemo dovoliti, da jo kdo omalovažuje in zahteva njeno odstranitev, tudi če je podobna zastavi kakšne druge države.

Naj se vam še enkrat zahvalim za vaš prispevek k samostojni Sloveniji!

Želim vam uspešen letni zbor in uspešno delo še naprej!

V Šentprimožu s proslavo počastili 8. marec, mednarodni Dan žena #video

Šentprimož, St. Primus, Avstrija, 12.3.2022 - Zveza slovenskih žena je 8. marec, mednarodni Dan žena letos počastila v prenovljenem  Kulturnem domu Danica v Šentprimožu. Za članice Zveze slovenskih žena (ZSŽ) je bilo letošnje srečanje ob mednarodnem dnevu žensk prvo po letu 2020. Če so na zadnjem srečanju vzbudile sočutje za imena koroških Slovenk v koncentracijskem taborišču Ravensbrück, so bila tokrat ob resničnosti vojne v Ukrajini v žarišču tudi razmišljanja o begu in pregonu.

Proslave s se udeležili tudi visoki gostje iz Avstrije in Slovenije: Ana Blatnik, deželna poslanka in predsednica socialdemokratskih žensk, Matej Kramberger, konzul republike Slovenije v Celovcu, Manuel Jug, predsednik Zveze slovenskih organizacij, Gustav Brumnik predsednik Slovenske prosvetne zveze, Matjaž Špat, predsednik Taboriščnega odbora Ravensbrück pri ZZB NOB Slovenija, Milan Wutte, predsednik Zveze koroških partizanov.

Lepa in prisrčna proslava se je pričela s  pozdravnim nagovorom Julije Schellander-Obid, podpredsednice ZSŽ – Zveze slovenskih žena. Izhodišče njenega nagovora je bila pesem 'Težki čas, ne vrni se' “, ki jo je zapel Mešani pevski zbor Danica. Prvič je nastopil kot solist te pesmi Tobias Mistelbauer. V svojem govoru je Julija Schellander-Obid spomnila na prihajajočo 80. obletnico deportaciji slovenskih družin 14. in 15. aprila leta 1942, kar nas, kakor je dejala, privede nazaj do aktualne teme.

V imenu Slovenskega prosvetnega društva Danica je navzoče nagovorila podpredsednica Sonja Hribar-Marko. Ker je društvo od leta 1993 naprej tesno povezano z ukrajinskim komornim zborom Cantus, so se odločili za solidarnostna koncerta v Velikovcu in v cerkvi v Šentprimožu.

Leta 1921 se je v Škocjanu rodila Milena Gröblacher, najbolj pri srcu ji je bila enakopravnost na izobraževalnem področju. Kakor je razložila predsednica Zveze slovenskih žena Daniela Topar, so kratek film o Mileni Gröblacher želele predvajati že v okviru vsakoletnega seminarja v Portorožu, kar pa zaradi pandemije ni bilo mogoče.

Sledil je pogovor v katerem je sodelovala partizanka in znana novinarka ter avtorica številnih knjig Valerija Skrinjar-Tvrz. Z njo se je pogovarjala Daniela Topar, predsednica ZSŽ. Valerija Skrinjar-Tvrz je bila partizanska učiteljica in šifrantka v operativnem štabu, po končani vojni pa desetletja novinarka. Po desetletjih v Sarajevu se je zaradi vojne v Bosni in Hercegovini leta 1992 preselila v Ljubljano.

V pričevanjih Ane Zablatnik pride do izraza ženski vidik odpora, je poudaril literarni zgodovinar in germanist Klaus Amann leta 2011 na predstavitvi pričevanj Ane Zablatnik v Bilčovsu. Stara 86 let je umrla 21. marca 2010, dobro leto pred objavo knjige in zgoščenke. Iz spominov svoje babice je brala Lena Kolter.

Za koliko življenj je prostora v kovčku, se glasi prevod prvič leta 2016 v blogu Initiative manjšin objavljenih razmišljanj Katje Weiss o kovčku. Besedilo je na prireditvi brala njena sestra Lenka Weiss-Massak.

Odločnost govornic in njihov pozitiven pogled v prihodnost je navdušil polno dvorano obiskovalk. Kulturnemu delu programa je sledilo prijetno druženje.

 VIDEO - 20220312 ŠENTPRIMOŽ AVSTRIJA PROSLAVA MEDNARODNI DAN ŽENA
 

 Besedilo, foto in video: Janez Platiše

 

POZDRAVNI NAGOVOR JULIJE SCHELLANDER-OBID, PODPREDSEDNICE ZSŽ – ZVEZE SLOVENSKIH ŽENA

Dober dan, drage prijateljice, dragi prijatelji, pri današnji proslavi ob Mednarodnem dnevu žena! V imenu zveze slovenskih žena in celotnega odbora vas prav lepo pozdravljam in se veselim, da ste v tako lepem številu sledile našemu vabilu in se nam pridružile tu v na novo obnovljenem kulturnem domu SPD Danica v Šentprimožu.

Kdo bi si pred dvema letoma, ko smo se v Ledincah zadnjič videle v večjem krogu – medtem sta ja bila tudi odpovedana dva seminarja v Portorožu – mislil, kaj nas čaka? Kdo bi si predstavljal, da nas bo pandemija spremljala do danes? O vlogi oziroma izzivih za ženske, ki so tudi v času pandemije nesle veliko breme, smo se izčrpno pogavarjali na lanski prireditvi, ki smo jo premestili na splet, tako da bo danes spet čas za pogled nazaj, saj obhajamo 80. obletnico nasilnega pregona koroških Slovencev. Mislim, da nas vse, ki imamo te izkušnje tako rekoč v kolektivnem spominu še prav posebej gane, če vsak dan slišimo in vidimo neverjetno grozna poročila iz Ukrajine in iz srca upam, da se bodo merodajni na vseh straneh hitro streznili in doprinesli svoje k čimprejšnji deeskalaciji situacije. Saj vsi želimo živeti v miru.

Kratko še k današnjem poteku: kot prva točka bo na ogled kratek film o dolgoletni predsednici Zveze Slovenskih žena Milena Gröblacher, ki so ga posneli leta 2021 ob 100. obletnici njenega rojstva na ORF, nato pa se po naša predsednica Daniela Topar pogovarjala s slovensko avtorico in novinarko, bivšo partizanko in borko za ženske pravice, gospo Valerijo Skrinjar-Tvrz. Zelo smo hvaležne, da ste takoj bili pripravljeni, da se nam pridružite in z nami oblikujete to proslavo. Vmes boste pa slišale recitale besedil iz pregnanstva, ki jih bosta brali potomki avtoric Lena Kolter in Lenka Weiss. Za glasbeni okvir skrbi, kot ste že videli domače kulturno društvo z mešanim in nato tudi še mladinskim pevskim zborom. Tudi vsem društvenikom, predvsem pa Danici Kežar velja naša prisrčna zahvala za odlično organizacijo in pomoč.

Dovolite mi, da na koncu pozdravim še častne goste, ki so med nami. Prosim za skupen aplavz na koncu.

Deželna poslanka in predsednica socialdemokratskih žensk, Ana Blatnik, Konzul republike Slovenije v Celovcu, Matej Kramberger, Predsednik Zveze slov. Organizacij, Manuel Jug, Predsednik Slovenske prosvetne zveze, Gustav Brumnik, Matjaž Špat, Milan Wutte in predsednik Zveze koroških partizanov.

Še enkrat prav lepa hvala vsem sodelujočim in vsem, ki so pomagale in pomagali v ozadju pri organizaciji, tehniki in tako naprej. Želim vam vsem prijeten in zanimiv popoldan!