V evangeljskem odlomku pri polnočnici nam bodo oznanjene besede: „Ko sta bila tam, so se ji dopolnili dnevi, ko naj bi rodila. In rodila je sina, prvorojenca, ga povila in položila v jasli, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora“ (Lk 2,6-7). Rojstvo otroka. Že od začetka človeške zgodovine radosten dogodek. Obljuba nadaljevanja rodu, prihodnosti. Za marsikoga tudi obljuba, da bo v otrocih preživel samega sebe, nekakšna obljuba nesmrtnosti. A obenem nekaj izrednega, vedno znova udejanjen čudež. Otrok, ki ni ne mama in ne oče. Dala sta mu življenje, vendar ju presega.
Marija je morala Jezusa poviti in položiti v jasli, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora. Naj naš svet postane drugačen. Bog se je rodil v naš svet, čeprav ni bil sprejet, ker je vedel, da potrebujemo njegovo ljubezen. Zato tudi mi naredimo vse, da bo svet postal odprt za otroke. Naredimo vse, da se bodo lahko rojevali v naš svet in da bodo imeli možnost rasti in biti ljubljeni ob svojih starših. Kajti takrat, ko v svetu ni več prostora za otroke, se začne prostor ožiti tudi za vse druge nemočne in pomoči potrebne. Odstranimo jih, da ne motijo naših načrtov in želja. Seveda ne govorim o prostoru, govorim o srcu. Kaj se dogaja z našimi srci? Zakaj postajajo tako majhna, tako hladna? Naj jih ogreje plamen usmiljenja. Kakor je Bog usmiljen z nami, bodimo tudi mi usmiljeni drug z drugim, pa bo dovolj prostora za vse, ki potrkajo na vrata človeštva in prosijo, da bi se smeli roditi, za vse, ki so slabotni in nemočni, in prosijo, da bi smeli živeti.
Kristjanom vseh veroizpovedi v naši domovini voščim blagoslovljen božič. Praznujejo naj ga tudi Slovenci v zamejstvu in po svetu. Na poseben način naj božič vstopi v prostore bolnih, onemoglih in osamljenih ljudi. Doživeto praznovanje voščim tudi vsem tistim, ki ga praznujejo kot praznik družine – naj se veselijo medsebojne bližine in odprtosti. Voščim ga vsem, ki bodo na ta dan morali delati – naj bo blagoslovljeno vaše služenje drugim. Blagoslovljen božič, dragi dobri ljudje.
msgr. Stanislav Zore OFM
ljubljanski nadškof metropolit
Spoštovani! Božična vesela novica: "Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Mesija, Gospod", prekaša vse hrupne in osupljive vsakodnevne medijske novice vseh časov. Betlehemski dogodek je vesela novica, da ljudje nismo sami, ampak da smo od Boga zaželeni, ljubljeni in sprejeti. Ta vesela novica presega vsako religijo in miselno tvorbo, je znamenje Božjega dialoga z ljudmi, ne le z neslišano in nevidno besedo, ampak izpričanega z dejanjem ljubezni. Božična vesela novica nima veroizpovedi, saj je za vse ljudi, za verujoče in neverujoče ter drugače verujoče, kajti pravičnih in svetih ljudi tu na tem svetu preprosto ni. V božični sveti noči se ne obračamo samo k Bogu, ampak drug k drugemu. Kajti Bog je tam, kjer je človek. Kdor sreča človeka, vedno sreča Boga.
V veseli božični novici slišimo, da za betlehemsko Dete Jezusa, Odrešenika vseh ljudi, ni bilo prostora v prenočišču. Tudi danes ga ni. Zato smo na vse večjem preiskusu izzivom sodobnega sveta, kot so: bogastvo brez dela, užitek brez vesti, znanje brez značaja, ekonomija brez etike, znanost brez humanosti, politika brez načel in celo čaščenje Boga brez ljubezni do bližnjega. Povrnimo znamenja Božje navzočnosti med nas in veselje božiča ponesimo med vse ljudi. Ne izgovarjajmo le preveč lepih besed in želja ob praznikih, ampak vsak dan naredimo nekaj več, drugačen božič za vse ljudi. Dajmo prostor božičnemu veselemu sporočilu in ponovnemu rojstvu Boga v človeku. Le tako lahko postane vse novo, vse pridobi smisel, vsaka bolečina bo napolnjena z upanjem, veselje postane sproščeno in umirjeno, vsako delo postane nekaj, kar prej ali slej rodi uspehe.
Vsem vam, ki svoje življenje zajemate iz lepote in veselja božičnega praznovanja, še posebej vsem družinam, bolnim, ostarelim, osamljenim, razočaranim in rojakom po svetu, želim božičnega miru in poguma. Naj nas beseda miru in rešitve, izrečena v novorojenem Detetu, spremlja vsak trenutek našega življenja v milosti polnem in blagoslovljenem letu 2016.
ZPIZ je na 13. seji Sveta zavoda ZPIZ sprejel ugotovitveni sklep o izredni uskladitvi pokojnin in drugih prejemkov od 1. januarja 2016 za 0,7 odstotka. V letu 2017 pa bo uskladitev že redna in bo znašala 1,4 odstotka. Sprejet pa je bil tudi finančni načrt ZPIZ-a za leto 2016 in 2017.
VIDEO: MILAN MILAN UTROŠA PREDSENIK SVETA ZPIZ
David Klarič, namestnik generalnega direktorja ZPIZ je povedal, da bodo prihodki in odhodki tako v letu 2016 kot v letu 2017 izravnani, in sicer v letu 2016 v višini nekaj več kot pet milijard evrov, v letu 2017 pa v višini približno 5,2 milijarde evrov.
Načrtovani denar iz državnega proračuna, ki bo namenjen za kritje razlike med prihodki in odhodki zavoda v letu 2016 znaša nekaj manj kot 1,1 milijarde evrov, v letu 2017 pa bo ta znesek malo višji. Od Kapitalske družbe se v obeh letih pričakuje 50 milijonov evrov.
Poleg navedenega so potrdili program dela in kadrovski načrt ter investicijskih načrt odhodkov za prihodnje leto in leto 2017. Potrdili pa so tudi predlog novoimenovanih izvedencev in se seznanili z informacijo o predvidenih spremembah ZPIZ-2B.