Ivica Žnidaršič je bila izjemno spoštovana osebnost, Izborila je rente za izgnance, leta 2025 pa tudi odškodnino za vojno škodo VIDEO

Ljubljana, 17. 1.2026 - Umrla je gospa Ivica Žnidaršič, dolgoletna predsednica Društva izgnancev Slovenije 1941–1945, neutrudna borka za pravice žrtev vojnega nasilja in ena najvidnejših humanitark v slovenski zgodovini.

S svojo neomajno predanostjo, pokončno držo in človeško toplino je desetletja neutrudno skrbela, da glas izgnancev ni bil nikoli preslišan. Izborila je rente za izgnance, ureditev njihovega statusa, v letu 2025 pa tudi simbolično odškodnino za vojno škodo. Njeno delo je bilo prežeto z globokim občutkom za pravičnost, zgodovinski spomin in solidarnost.

Spomini Biserke Marolt Meden in Simone Pirnat Skeledzija

O njeni izjemni osebnosti je spregovorila tudi Biserka Marolt Meden, njena dolgoletna sodelavka, članica društva in prostovoljka: "Ivica Žnidaršič je bila ženska neizmerne energije. Zaradi popolne predanosti svojemu delu pogosto ni imela časa za družino, saj je do zadnjega dihaja opravljala prostovoljno humanitarno delo. Zadnji dve leti je preživela v domu starejših, kjer sta zanjo nesebično skrbeli sestra Zdenka in prostovoljka Rdečega križa gospa Marija. Vsakega obiska se je neizmerno razveselila. Njena zapuščina v okviru Rdečega križa, kjer je s sočutjem in izjemno organizacijsko sposobnostjo vpeljala številne projekte, ostaja neizbrisan temelj pomoči sočloveku."

Predstavitev knjige Zdenke Kaplan: Umrli Slovenci med izgonom v tujini in skrbi za njihov spomin

Še bolj obširno pa je v svojih spominih o Ivici Žnidaršič spregovorila Simona Pirnat Skeledzija: "Draga Ivica, z globokim spoštovanjem se vam zahvaljujem za vse, kar ste storili – za vaš pogum, srčnost in neomajno predanost človeku. Iz bridke izkušnje izgnanstva in izgube v času druge svetovne vojne ste oblikovali življenje, posvečeno sočutju, pravičnosti in humanosti. S svojim delom pri Rdečem križu Slovenije, prizadevanji za pravice žrtev vojne ter vodenjem Društva izgnancev ste pustili neizbrisen pečat v zgodovini našega naroda.

Vaše življenje je tiha, a mogočna zgodba vztrajnosti in dostojanstva. Ste vest, ki nas opominja na odgovornost do preteklosti – in svetilnik, ki kaže pot k bolj pravični in solidarni družbi.

SKLEPo podelitvi nagrad glavnega mesta Ljubljana za leto 2017

Mestna občina Ljubljana vam je leta 2017 z Nagrado glavnega mesta izrekla javno priznanje, mi pa vam danes izrekamo globoko osebno hvaležnost. Hvaležnost za življenje, ki ga ni zaznamovala zagrenjenost, temveč neomajna vera v človeka in njegovo sposobnost za dobro."

Celotno besedilo spominov preberete tako, da kliknite na ime avtorice Simona Pirnat Skeledzija

Ivica Žnidaršič, predsednica Društva izgnancev Slovenije prejela Red za zasluge od Boruta Pahorja

Red za zasluge (2022) – prejela ga je za izjemne zasluge pri uresničevanju pravic izgnancev in žrtev vojnega nasilja ter za dolgoletna prizadevanja za ohranjanje zgodovinskega spomina.

Častni znak svobode Republike Slovenije (2001) – podeljen za njeno požrtvovalno humanitarno delo v dobro pomoči potrebnim

Srebrni red za zasluge in številna priznanja Rdečega križa Slovenije ter tujih organizacij.

Njeno humanitarno delo je temeljilo na prepričanju, da je pomoč sočloveku najvišja vrednota. Ivica bo ostala v trajnem spominu kot pogumna, srčna in predana borka za dostojanstvo, resnico in človečnost.

Ivica Žnidaršič je za svoje delo prejela najvišja državna odlikovanja, ki potrjujejo njen pomen za slovenski narod. Njeno humanitarno delo je temeljilo na prepričanju, da je pomoč sočloveku najvišja vrednota. Ivica bo ostala v trajnem spominu kot pogumna, srčna in predana borka za dostojanstvo, resnico in človečnost.

Iskreno sožalje njenim bližnjim ter vsem, ki so jo cenili in z njo sodelovali.

Datum pogreba gospe Ivice Žnidaršič, ki bo verjetno na Bučki še niso sporočili

Pripravil: Janez Platiše

Vir: Biserka Marolt Meden, Milan Skledar, Simona Pirnat Skeledzija, Mestna občina 

V spomin najvidnejši slovenski humanitarki Ivica Žnidaršič (1934–2026) VIDEO

VIDEO

Ivica Žnidaršič, predsednica Društva izgnancev Slovenije prejela Red za zasluge od Boruta Pahorja

Ljubljana, 17. 1.2026 - Danes popoldne nas je zapustila gospa Ivica Žnidaršič, dolgoletna predsednica Društva izgnancev Slovenije 1941–1945, neutrudna borka za pravice žrtev vojnega nasilja in ena najvidnejših humanitark v slovenski zgodovini.

S svojo neomajno predanostjo, pokončno držo in človeško toplino je desetletja neutrudno skrbela, da glas izgnancev ni bil nikoli preslišan. Izborila je rente za izgnance, ureditev njihovega statusa, v letu 2025 pa tudi simbolično odškodnino za vojno škodo. Njeno delo je bilo prežeto z globokim občutkom za pravičnost, zgodovinski spomin in solidarnost.

Spomini Biserke Marolt Meden

O njeni izjemni osebnosti je spregovorila tudi Biserka Marolt Meden, njena dolgoletna sodelavka, članica društva in prostovoljka: "Ivica Žnidaršič je bila ženska neizmerne energije. Zaradi popolne predanosti svojemu delu pogosto ni imela časa za družino, saj je do zadnjega dihaja opravljala prostovoljno humanitarno delo. Zadnji dve leti je preživela v domu starejših, kjer sta zanjo nesebično skrbeli sestra Zdenka in prostovoljka Rdečega križa gospa Marija. Vsakega obiska se je neizmerno razveselila. Njena zapuščina v okviru Rdečega križa, kjer je s sočutjem in izjemno organizacijsko sposobnostjo vpeljala številne projekte, ostaja neizbrisan temelj pomoči sočloveku."

Red za zasluge (2022) – prejela ga je za izjemne zasluge pri uresničevanju pravic izgnancev in žrtev vojnega nasilja ter za dolgoletna prizadevanja za ohranjanje zgodovinskega spomina.

Častni znak svobode Republike Slovenije (2001) – podeljen za njeno požrtvovalno humanitarno delo v dobro pomoči potrebnim

Srebrni red za zasluge in številna priznanja Rdečega križa Slovenije ter tujih organizacij.

VIDEO - Ivica Žnidaršič, predsednica Društva izgnancev Slovenije prejela Red za zasluge od Boruta Pahorja

Njeno humanitarno delo je temeljilo na prepričanju, da je pomoč sočloveku najvišja vrednota. Ivica bo ostala v trajnem spominu kot pogumna, srčna in predana borka za dostojanstvo, resnico in človečnost.

Iskreno sožalje njenim bližnjim ter vsem, ki so jo cenili in z njo sodelovali.

Pogreb gospe Ivice Žnidaršič bo v nedeljo 25. 1. 2026 na Bučki.

Z izjemno organizacijsko sposobnostjo vpeljala številne projekte, ostaja neizbrisan temelj pomoči sočloveku."

Ivica Žnidaršič je za svoje delo prejela najvišja državna odlikovanja, ki potrjujejo njen pomen za slovenski narod.

Pripravil: Janez Platiše
Vir: Biserka Marolt Meden, Milan Skledar, 

Učitelji Fundacija Alma Nataše Pirc Musar ugotovili, da je šola pravi prostor za začetek sprememb

Ljubljana, 14. 01. 2026 – V Fundaciji Nataše Pirc Musar – Ustanovi Alma so ta teden izpeljali nov izobraževalni modul programa Od Alje do Žana. Ta je namenjen učiteljem za pridobivanje znanj, namenjenih krepitvi duševnega zdravja otrok v šolskem prostoru. Dvodnevno usposabljanje z naslovom »Sodelovanje šole s skupnostjo in gradnja skupnosti znotraj šole kot dejavnik zaščite duševnega zdravja«, je povezovalo strokovna predavanja, izkustvene delavnice ter izmenjavo dobrih praks med šolami. 

Osrednje strokovno izhodišče programa Od Alje do Žana, ki so ga v Fundaciji Alma sicer pričeli septembra 2024, predstavlja delo Anica Mikuš Kos, ki je v tokratnem srečanju osvetlila tudi pomen sodelovanja šole z lokalno skupnostjo ter vlogo rezilientne skupnosti kot zaščitnega dejavnika duševnega zdravja. 

Poseben poudarek je namenjen vprašanju, kako lahko šola s premišljenim povezovanjem z okoljem in z gradnjo podpornih odnosov znotraj kolektiva postane varovalni prostor za vse udeležene. Poudarja, da si moramo v času velikih globalnih sprememb zastaviti zelo konkretno vprašanje kje lahko vsak od nas vstopi v dogajanje, ki spreminja svet – in kaj lahko naredimo v svojih mikro okoljih, da bo več dobrega, več človečnosti in več medsebojne podpore.

Vsebina izhaja iz temeljnega spoznanja, da je realnost našega časa zaznamovana z egoizmom, tekmovalnostjo in nenehnim bojem za ekonomske dobrine, hkrati pa imamo na voljo vse manj naravnih virov podpore, ki so bili nekoč samoumevni. Prav zato postajajo skupnosti – družina, sosedske in prijateljske mreže, verske skupnosti ter lokalna okolja – eden najpomembnejših zaščitnih dejavnikov duševnega zdravja, saj ljudem nudijo oporo, pripadnost in energijo za soočanje z izzivi.

Dr. Anica Mikuš Kos poudarja: »V času, ko prevladujejo tekmovalnost, individualizem in boj za ekonomske koristi, skupnosti postajajo eden ključnih zaščitnih dejavnikov duševnega zdravja. Šola ima pri tem izjemno vlogo – ker doseže vse otroke in ker lahko prav tam, v vsakdanjih odnosih, zasejemo več človečnosti, solidarnosti in dobrega.«

Šola je torej prepoznana kot eden najpomembnejših prostorov sprememb. V šoli so namreč vsi otroci – tudi tisti, ki doma nimajo dovolj opore ali varnosti. Šola je okolje, kjer so otroci vsakodnevno izpostavljeni vplivom, odnosom in zgledom, zato ima izjemno moč pri oblikovanju občutka pripadnosti, vrednot in medsebojnega spoštovanja.

V tem procesu imajo učitelji, razredniki in drugi šolski delavci ključno vlogo. So nosilci, sejalci in omogočevalci sprememb – tisti, ki najbolje poznajo realnost šolskega prostora in vedo, kaj je v praksi mogoče urediti, izboljšati in povezati. Ob tem pa niso sami, pomembni akterji so tudi otroci sami ter skupnost, s katero je šola povezana.

Usposabljanje zato posebej poudarja večsmerne povezave med šolo in okoljem. Te se lahko uresničujejo na različne načine – od obiskov otrok pri starejših in osamljenih, vključevanje prostovoljcev v šolski prostor, sodelovanje s podjetji in donatorji, do dialoga z lokalnimi odločevalci. Otroci lahko s svojo aktivnostjo in zgledom nagovarjajo tudi tiste, ki imajo moč odločanja, ali pa pomagajo aktivirati vire, ki sprožijo spremembe v dobrobit ljudi v skupnosti.

V programu tega modula so sodelovale tudi druge strokovnjakinje s področja vzgoje, izobraževanja in psihologije. Jožica Gramc z Zavoda RS za šolstvo je vodila izkustveno delavnico o gradnji vključujoče in podporne šolske skupnosti skozi empatijo in prosocialno vedenje, Katja Košir s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru je osvetlila psihološke vidike učenja in izzive, s katerimi se srečujejo otroci in mladostniki. Delavnico o dobrih praksah sodelovanja šol s skupnostjo pa je vodila Tjaša Arko iz Slovenske filantropije, ki že vrsto let povezuje šole, prostovoljstvo in lokalna okolja. Program Od Alje do Žana strokovno vodi pedagoginja Nevenka Alja Gladek.

Izobraževalni modul je del širšega programa Fundacije Alma, ki temelji na prepričanju, da šola ni le prostor učenja, temveč tudi ključen prostor odnosov, kjer lahko občutek pripadnosti, varnosti in vključenosti pomembno vpliva na duševno odpornost otrok, mladostnikov in tudi učiteljev. V šolah se dogaja veliko dobrega – in prav to dobro je treba prepoznati, okrepiti in povezati. Duševno zdravje otrok in mladih namreč ni zgolj individualno vprašanje, temveč odraz odnosov, skupnosti in vrednot, ki jih kot družba živimo vsak dan.

Poseben poudarek so udeleženci iz desetih osnovnih šol iz različnih slovenskih regij namenili  tudi konkretnim izkušnjam iz prakse. 

O Fundaciji Alm

Fundacija Nataše Pirc Musar, Ustanova Alma je bila ustanovljena z namenoozaveščanjin oblikovanja programov, ki si prizadevajo za sistemsko krepitev duševnega zdravja otrok in mladih, z opolnomočenjem učiteljev in šolskih strokovnih delavcev. Ob tem pa tudi s povezovanjem generacij ter razvojem družbene odgovornosti. Deluje prek dveh osrednjih programov: Od Alje do Žana – namenjenega duševnemu zdravju otrok v šolah in Vsaka zgodba šteje – ki povezuje mlade in starejše skozi pogovor, pomoč in zapis zgodb iz mladosti sogovornikov. Delovanje fundacije je usmerjeno v spodbujanje enakosti, vključenosti, spoštovanje raznolikosti – z željo povezati ljudi, generacije in graditi kulturo sočutja. 

Projekt Od Alje do Žana fundacija izvaja v partnerstvu s Slovensko Filantropijo in Zvezo Anita Ogulin in ZPM.

Vir: Fundacija Alma

Moška srečanja za mirnejše in jasnejše razumevanje sebe in drugih

Razumevanje sebe in drugih je veščina, ki pride prav v vsakem življenjskem obdobju. Prav zato Center aktivnosti Fužine – CAF v januarju odpira nova tri srečanja moške skupine, namenjene predvsem starejšim moškim, ki želijo na preprost in razumljiv način bolje spoznati osnovne osebne in medosebne razlike.

Srečanja se začnejo v torek, 13. januarja, ob 11.30, dobrodošli pa so vsi moški – tudi tisti, ki se lanskih srečanj niso udeležili. Udeležba je možna ob predhodni prijavi na e-naslov caf@dso-fuzine.si.

Tokrat pogovori ne bodo tekli o čustvih in čutenju, temveč o razumevanju osnovnih pojmov, s katerimi se v življenju pogosto srečujemo, a jih redko zares razjasnimo. Skupina se bo posvetila razlikam med pojmi, kot so samozavest in samopodoba, enakovrednost in enakopravnost, čustvo in občutek, kompromis in kompromitiranje, sočutje in empatija. Na dostopen način bodo predstavljeni tudi pojmi, kot so avtentičnost, osebna odgovornost, osebna govorica in integriteta.

Posebnost teh srečanj je, da ostajajo namenjena izključno moškim. Izkušnje preteklih let so pokazale, da je pogovor v taki, enotni skupini lažji, bolj sproščen in bolj odprt – prav to pa je bila tudi jasna želja lanskih udeležencev.

Srečanja bo vodila Danica Vidmar, izkušena in priljubljena moderatorka, ki zna tudi zahtevnejše vsebine približati na miren, življenjski in razumljiv način.

VIDEO -TV SLOVENIJA ODDAJA DOBRO JUTRO CENTER AKTIVNOSTI FUŽINE  LJ

Če si želite v prijetnem okolju, brez pritiska in brez “težkih besed”, nekoliko bolje razumeti sebe in druge, ste v moški skupini CAF prisrčno vabljeni.

Vir: CAF- Fužine