V srcu Ljubljane, na Kamniški ulici,
se skriva oaza miru in sprostitve – Masažni studio SolAna. Tam, kjer sonce
nežno boža kožo in kjer se čas ustavi, Ana Bratuž s svojimi čarobnimi rokami ustvarja
harmonijo med telesom in duhom.
Ana, je z
izjemno predanostjo in ljubeznijo do masaže, ustvarila prostor, kjer se lahko
prepustite popolni sprostitvi. Njene nežne roke, kot ples metuljev, odpravljajo
napetost in stres, ki se nabirata v vašem telesu. Vsak dotik je kot sončni
žarek, ki prebuja tvojo notranjo energijo in te napolni z občutkom lahkotnosti.
V SolAni vas čakajo različne vrste masaž,
prilagojene vašim potrebam:
Klasična masaža: Za popolno sprostitev in odpravo vsakodnevnih
napetosti.
Športna masaža: Za aktivne posameznike, ki želijo poskrbeti za svoje
mišice.
Anticelulitna in vakuumska masaža nog: Za napeto kožo in občutek
lažjih nog.
Maderoterapija obraza: Za mladosten in sijoč videz.
Masaža z vročimi kamni: Za manj boleče sklepe in sproščene
mišice s pomočjo toplote.
Vsaka masaža
je izvedena s skrbno izbranimi naravnimi olji, ki negujejo tvojo kožo in
spodbujajo vaša čutila. V SolAni se boste počutili kot v objemu sončnih žarkov,
ki vas grejejo in vam dajejo občutek varnosti.
Prepustite
se čarobnosti SolAne in dovolite, da
vas Ana popelje v svet popolne sprostitve. Rezervirajte svoj termin še danes in
si podarite trenutek, ki si ga zaslužite.
Huaweieve slušalke
FreeArc bolj kot katerikoli druge spoštujejo želje in potrebe posameznikov, ki
se navdušujejo nad dejavnostmi na prostem v vseh vremenskih razmerah. Ne da bi
bila zaradi tega ogrožena kakovost zvoka, avtonomija in udobje.
Barva pistacije je zanimiva izbira za slušalke FreeArc,
morda celo bolj privlačna kot klasična bela ali črna, ki sta prav tako na
voljo. Dejstvo je, da se za preživljanje prostega časa raje oblečemo v
živahnejše barve, s katerimi se lepše zlijejo. Zakaj ne bi izstopali, če lahko?
Vendar barva ni ključen dejavnik. Bistvo je v kombinaciji dobrega zvoka,
stabilnosti in udobja.
Da bi zadostili tem zahtevam, so pomembno spremenili zasnovo
slušalk. Nimajo ušesnih čepkov, mimogrede, takšno zasnovo ima večina brezžičnih
slušalk na trgu, temveč se nadaljujejo v ušesno zanko. Po zaslugi odprte zasnove
del z zvočnim gonilnikom lebdi tik nad vhodom v ušesni kanal, od koder
»strelja« zvočne valove vanj. Zasnova ima več prednosti. Ker ušesni kanal ni
zatesnjen, nismo zvočno izolirani od okolice in slišimo opozorilne zvoke. Poleg
tega so slušalke tudi udobnejše, saj se po dolgi uporabi ne pojavi zoprn
tesnobni občutek in srbečica v sluhovodu. To je pogosto razlog, zakaj klasično
zasnovanih slušalk ne nosimo cel dan. Da bi bilo udobje še večje, je vsa
površina, ki pride v stik s kožo, prevlečena z mehkim materialom. Zanka z
odebeljenim in rahlo obteženim koncem, ki sede za uhelj, pa zagotavlja, da
ostanejo na mestu tudi pri intenzivnih gibih, ki se radi zgodijo med
aktivnostmi, kot so tek, kolesarjenje ali druge športne aktivnosti.
Kadar iščemo naprave za uporabo na prostem, je njihova
pomembna lastnost povečana odpornost proti vodi in prahu. Zadnje, kar si
želimo, je skrb, da se bodo slušalke pokvarile, ker ravno rahlo dežuje ali pa
zaradi znoja, ki se mu med telesno dejavnostjo težko izognemo. Znoj je obenem
pogosto razlog, zakaj običajni čepki v takšnih razmerah radi zdrsnejo iz ušesa.
Skrb je v primeru slušalk FreeArc odveč, kajti ohišje dosega zahteve standarda
povečane odpornosti IP57.
Upravljanje slušalk poteka z dotikom. Funkcije na dotik
lahko prilagodite prek aplikacije AI Life, kjer izbirate med že nastavljenimi
zvočnimi profili ali ustvarite svojega s pomočjo izenačevalnika zvoka. Uporaba
aplikacije sicer ni nujna, saj večina uporabnikov ne bo imela potrebe po
dodatnih nastavitvah. Osnovne funkcije, kot so preskakovanje skladb,
sprejemanje klicev in prilagajanje glasnosti, delujejo tudi brez nje.
Upravljanje na dotik zahteva nekaj privajanja, poleg tega ta model nima
senzorja, ki bi zaznal odstranitev slušalke iz ušesa in s tem samodejno
zaustavil predvajanje. Aplikacija je na voljo v Applovi trgovini za uporabnike
iOS, medtem ko jo morajo lastniki naprav s sistemom Android prenesti neposredno
s Huaweieve spletne strani.
Ker je pri teh slušalkah ključna možnost slišanja okolice,
kakovost zvoka ni njihova glavna prednost. Kljub temu ponujajo zadovoljiv zvok.
Predvsem basi so presenetljivo dobri glede na velikost gonilnika. Pri najvišji
glasnosti popačenja ni opaziti, a je treba upoštevati, da se zaradi narave
zasnove zvok delno izgublja v okolico, kar pomeni, da ga lahko slišijo tudi
ljudje v bližini. Kljub temu nismo opazili, da bi bilo uhajanje zvoka
pretirano.
Aktivnega odpravljanja hrupa ta model ne podpira, saj je
njegova glavna prednost ravno ta, da slišimo okolico. Edino zmanjševanje hrupa
se dogaja med telefonskimi klici, kjer mikrofon zmanjšuje moteče zvoke. Po
odzivih sogovornikov ta funkcija deluje solidno, čeprav glas včasih zazveni
nekoliko kovinsko.
Kar zadeva avtonomijo baterije, slušalke zdržijo do sedem ur
predvajanja, ob uporabi polnilne škatlice pa do skupno 28 ur. Dejanska
vzdržljivost je odvisna od glasnosti predvajanja. Ker je okolje pogosto glasno,
je treba zvok nastaviti nekoliko višje. V našem primeru je baterija v polnilni
škatlici po približno treh urah padla na 80 odstotkov, kar pomeni, da omogoča
približno 15 ur dodatne uporabe. To je dokaj skladno z uradnimi navedbami
proizvajalca.
Strinjali se boste z nami, da je zelo primeren naslednji
scenarij uporabe novih slušalk. Glasbo prek aplikacije Zdravje Huawei Health
prenesete na pomnilnik pametne ure istega
proizvajalca in nato nanjo povežete slušalke FreeArc. Takšna uporaba ima več
prednosti, a poglavitna je ena. Svobodnejše gibanje. Ker bo telefon ostal doma,
se vam ne bo treba ubadati s tem, kam ga med rekreacijo pospraviti.
Pred
materinskim dnevom smo se na Televiziji Slovenija, v oddaji za starejše Ah, ta leta! posvetili mamam, tistim z
veliko začetnico, najsi bodo biološke, posvojiteljske, rejniške ali zgolj
ženske, ki so nas vzgajale in ljubile. Oddaja bo na sporedu v soboto, 22. marca ob 17.15 na 1. programu
TV Slovenija.
V
oddajo nas bosta popeljali legenda slovenske popevke Elda Viler in Ana Dežman.
Odlični vokalistki, izjemni umetnici in tudi tesno povezani mama in hči, med
katerima se, kot pravita, velikokrat zaiskri, saj sta obe zelo temperamentni,
hkrati pa med njima vlada veliko ljubezni, hvaležnosti in spoštovanja. Toda biti
mama ni nekaj samoumevnega in ni dano vsaki ženski. Zato pa je izkusiti
materinstvo lahko še toliko bolj dragoceno, pravi uspešna modna oblikovalka Maja Štamol Droljc, ponosna in srečna
mama deklic Žani in Dilsi, ki sta ju z možem Stanetom pred leti posvojila iz Gvineje
Bissaua.
Spoznali bomo tudi srčno rejnico
Silvo Valente, mamo štirih bioloških otrok, ki pa je svoj dom in srce do zdaj
odprla že 12 otrokom, ki jim mame iz različnih razlogov niso mogle zagotoviti
varnega in srečnega otroštva. O materinski ljubezni in sledeh, ki jih mama s
svojim zgledom in izkušnjami lahko pusti v otroku, bosta spregovorila še mati
in sin Ada in Ago Špacapan, ki prihajata iz gostilniške družine v Komnu.
Društvo
Srebrna nit - Združenje za dostojno starost, ki šteje že več kot 260 članic in
članov iz vse Slovenije, je na rednem letnem občnem zboru 13. marca 2025
sprejelo poročilo o delu in finančnem
poslovanju za leto 2024 ter program in finančni načrt za leto 2025. Udeleženci
so v živahni razpravi podali pohvalo vodstvu in izvršilnemu odboru, saj
združenje deluje z delom prostovoljcev in brez sistemskih virov financiranja,
tudi brez članarine. Članice in člani so podali tudi več koristnih predlogov za
delo naprej.
Udeleženci in udeleženke so se strinjali, da je Društvo
Srebrna nit s svojim premišljenim, doslednim in javnim delovanjem tudi v letu
2024 nadaljevalo z intenzivnimi aktivnostmi na področjih zagovorništva
starejših, odpravljanja sistemskih anomalij v družbi in dviga kakovosti
vsakdanjega življenja starejših v Republiki Sloveniji.Vodstvo društva je dobilo podporo, da vztraja
pri svojih prizadevanjih in opozarjanjih različnih deležnikov in odločevalcev glede
anomalij, ki so jih deležni starejši, in so zlasti pereče na področjih
starizma, revščine, osamljenosti ter diskriminacije starejših na različnih
področjih njihovega osebnega in družbenega življenja. Društvo pri svojem
delovanju ostaja civilno
nestrankarsko združenje, usmerjeno v korist vseh družbenih skupin
starejših.
Na občnem zboru je bil soglasno sprejet sklep, utemeljen na opozorilih sorodnikov
stanovalcev v domovih starejših, kako so obravnavani in kakšne odločitve se
uveljavljajo za njihove sorodnikie v zaprtih oddelkih za osebe z demenco.
Ministrstvo za solidarno prihodnost je opravilo
licenciranje zaprtih oddelkov za osebe z demenco, in ker v nekaj domovih ti oddelki ne ustrezajo
več novim standardom, jim je bil status primernosti za oskrbo teh oseb odvzet.
Po sklepu sodišča so bili nekateri stanovalci preseljeni v druge domove
po Sloveniji, kjer imajo oddelke z urejenim statusom.
V Srebrni niti ostro nasprotujemo preseljevanju
stanovalcev z demenco v kraje, ki so oddaljeni od prejšnjega doma/domačega
okolja, kjer so stanovalce lahko obiskovali sorodniki, sosedje aliprijatelji. Selitev v nepoznano okolje z nepoznanimi
zaposlenimi, brez rednih stikov z najbližjimi, je moralno-etično nesprejemljivo
in predstavlja hudo kršitev pravic starejših.
Srebrna nit predlaga, da Ministrstvo za solidarno
prihodnost TAKOJ in še pred zagotovitvijo ustreznih pogojev v matičnih
domovih opredeli prehodno obdobje in selitev stanovalcev z demenco takoj
zaustavi.
Ljubljana, 11. 3. 2025 – Narodna galerija in Arboretum Volčji Potok z veseljem predstavljata
novo publikacijo Sadje na slikah
Narodne galerije. Knjiga, ki jo podpisujeta kustosinja umetnostne
zgodovine Jassmina Marijan in strokovnjak za rastline Matjaž Mastnak, ponuja
edinstven vpogled v simboliko in upodobitev sadja v likovni umetnosti.
Knjiga raziskuje čaroben svet sadja skozi oči umetnikov ter
združuje umetnostnozgodovinske in botanične poglede. Na 119 straneh prinaša
bogate upodobitve 22 izbranih sadežev, kot so breskve, jabolka, kosmulje in
višnje, ter vrtnarsko-botanične opise, ki dopolnjujejo razumevanje pomena teh
naravnih darov.
Publikacija se osredotoča na likovno dediščino, ki jo
hranijo zbirke Narodne galerije, pri čemer sadje ni zgolj estetika, temveč
simbol plodnosti, obilja, užitka in tudi globlje duhovne ter mitološke pomene.
Knjiga je prava vizualna poslastica za ljubitelje umetnosti in narave ter
priložnost za nove vpoglede v svet umetniških interpretacij.
Dodatne informacije o knjigi:
Avtorja:
Jassmina Marijan (umetnostnozgodovinski teksti), Matjaž Mastnak
(vrtnarsko-botanični teksti)
Obseg:
119 strani
Dimenzije:
270 x 220 x 11 mm
Založnik:
Narodna galerija, Ljubljana
Leto
izdaje: 2025
Vezava:
mehka
Jezik:
slovenščina
ISBN:
978-961-7209-14-3
VIDEO - Predstavitev knjige SADJE
Nova knjiga Sadje na slikah Narodne galerije je
odlična izbira za vse, ki si želijo poglobiti znanje o umetnosti in naravi ter
raziskati pomen sadja, ki povezuje obe področji na tako edinstven način. Knjigo
je mogoče kupiti v Narodni galeriji ali na njihovi spletni strani.
Janez iz Kastva, Junij,
(1490), podružnična cerkev Svete trojice, Hrastovlje, kopija freske Vladimir
Makuc, 1959
Trgovanje s sadjem se je po Evropi razmahnilo v srednjem
veku s širjenjem sejmov in tržnic, s kolonializmom pa so k nam prihajala nove
vrste eksotičnega sadja z vsega sveta. V likovni umetnosti je sadje pogosto
upodobljeno še posebej v času protireformacije v 16. in 17. stoletju, kjer se
tihožitja s sadjem in prizori iz vsakdanjega življenja združijo v motivih s
tržnic. Najstarejša upodobitev prodaje sadja v zbirki Narodne galerije je na
kopiji freske iz Hrastovelj, kjer je upodobljen prodajalec češenj. Prodajanje
češenj in jabolk je omenjeno v tržnih pravilih za Ljubljano iz sredine 16.
stoletja; prodajalci sadja s Tržaškega in Vipavskega so verjetno največ posla
napravili z zgodnjim (južnim) sadjem, s katerim so zaradi podnebne razlike
prehiteli sadjarje iz okolice Ljubljane.
Avstrijski slikar (19.
stoletje), Tihožitje z grozdjem, breskvami in s cvetjem, (sredina 19.
stoletja)
Naslovnico knjige krasi Tihožitje
z grozdjem, breskvami in s cvetjem iz sredine 19. stoletja. Slika je
podrobneje razložena v poglavju Kosmulje in robidnice. Kosmulje, ki so na sliki
upodobljene levo na pultu, so pri nas postale priljubljene v 18. in 19.
stoletju, robidnice oziroma črne jagode pa so vidne zgoraj desno. Kosmulje so v
19. stoletju imenovali bodeče grozdičje in pa ágraz ali ágres. Pospeševalci
umnega sadjarstva so takrat kmete nagovarjali, naj sadijo ribez in kosmulje,
ker je to sad, "ki ga vsekdar lahko prodaš v mestu". In poudarili, da
ga je najbolje gojiti ob zidovih, ki niso primerni za trto. Pri obiranju
robidnic je bilo treba biti zelo previden, saj imajo trne in zato je v govorici
cvetlic iz 19. stoletja, ko je to tihožitje nastalo, robidnica predstavljala
zavidnost, ljubosumje in vihravost, saj njene polegle veje zadušijo vse, kar bi
želelo zrasti pod njimi.
Ivana Kobilca, Tihožitje s
slivami, (po 1900)
Eno izmed najlepših podob v knjigi je Tihožitje s slivami slikarke Ivane Kobilca. A upodobljene so pravzaprav
češplje! Slive so poletne, različnih oblik in barv ter sočne, češplje pa so
septembrske, vedno so modre in izrazito sladke. Da so zares češplje, potrjujejo
tudi naslikana zrela hruška viljamovka in orehi. Simbolika, ki jo lahko
povežemo s to sliko, spominja na dan mučenikov, ki ga krščanska cerkev obeležuje
10. marca. V 4. stoletju se je namreč štirideset vojakov elitne legije
postavilo za svojo krščansko vero in za svoja prepričanja so bili pripravljeni
umreti. Cesar Konstantin I. Veliki, ki je želel kristjane spreobrniti, jih je
gole poslal umreti v ledeno mrzlo vodo. Tradicionalno moški na dan mučenikov
dobijo klobase, suhe češplje in trnjev venec.
Gojmir Anton Kos, Tihožitje
z vinom, 1955
Tihožitje z vinom
je slikar Gojmir Anton Kos ustvaril leta 1955. Ob karafi in dveh kozarcih vina
sta vidva dva sadeža - prerezana hruška ter fige v kristalni skledi s
podstavkom. Medena hruška, zrele fige in dobro vino so podobe lepih in sladkih
plati življenja. Ta Kosova slika je vodilna podoba za poglavje o figah, ki so
jih z veseljem uživali že v antiki. Stari Egipčani so v košare s sadjem, ki so
jih dali pokopavati skupaj z mrtvimi, vedno dali tudi suhe fige. Fige so tudi
med prvimi sadeži, omenjenimi v krščanskem Svetem pismu, muslimanskem Koranu in
judovski Tori. Figa, predvsem njeni listi, v krščanski simboliki simbolizira
izgubo nedolžnosti, vendar tudi pridobljeno znanje in modrost, ki prihaja z
izkušnjo. Se v slovenščini reče figa ali smokva? Ker so otroci za Prešernom
vpili "Doktor fig!" in ne "Doktor, smokev!", soavtor knjige
Matjaž Mastnak humorno sklene, da ostaja pri figi.
Foto: Grega Gutman, Narodna
galerija
Knjiga Sadje na slikah
Narodne galerije s čudoviti likovnimi podobami razkriva številne zgodbe iz
naše zgodovine, ki bo - kot je poudarila direktorica Narodne galerije, dr.
Barbara Jaki - pritegnila vse, ki jih zanima narava, umetnost in povezovanje
različnih strok.
Soavtorja knjige Sadje
na slikah Narodne galerije Jassmina Marijan in Matjaž Mastnak sta v tandemu
napisala že več knjig: Cvetje in ženske,
Vrtovi in parki na slikah Narodne galerije in Sporočilnost cvetlic na slikah Narodne galerije.
Vsestranski in napreden Huawei Mate X6 s pomembnimi izboljšavami zaslona, kamer, vzdržljivosti in uporabniške izkušnje pametne telefone z zložljivim zaslonom dviga na povsem novo raven.
Kot pionir pametnih telefonov z zložljivim zaslonom je Huawei vedno v ospredju tehnološkega razvoja. Od predstavitve Mate X leta 2019 je podjetje vodilo razvoj, ki je prek navzdol zložljivega zaslona in pametnega telefona z dvema pregiboma pripeljal do najnovejšega Mate X6.
Izjemno zanesljiv in vzdržljiv
Inovativna porazdeljena arhitektura zagotavlja velik preskok v povezljivosti, hlajenju in vzdržljivosti pametnega telefona Huawei Mate X6. Sprejem radijskega (RF) signala mobilnega omrežja je zaradi primerno nameščenih anten izboljšan za 60 odstotkov. Vzdržljivost izboljšujejo utrjeno steklo Kunlun Glass druge generacije, napredni večdimenzionalni tečaj in okvir iz aluminija letalske kakovosti. Vgradnja grafena z izjemno visoko toplotno prevodnostjo, za 30 odstotkov povečana površina za odvajanje toplote in ločevanje virov toplote pa pripomore k učinkovitejšemu hlajenju. Vse to zagotavlja odlične zmogljivosti v zahtevnejših primerih uporabe, kot je na primer sočasno igranje igre ob video klicu.
Prelomna zložljiva fotografija
Motiv vesolja je Huawei pogosto uporabil pri oblikovanju. Tokrat je unikatna oblika izbokline s kamerami navdahnjena z orbitalnimi potmi planetov, kar simbolizira neskončne možnosti. Na področju mobilne fotografije Mate X6 postavlja nove meje s sistemom kamer XMAGE Ultra Aperture, ki je prejel certifikat TÜV za barvno natančnost in stabilnost ter postavlja nov standard na trgu zložljivih pametnih telefonov. Temu pripomore kamera Ultra Chroma s kar 1,5 milijona spektralnih kanalov za zajem barv, katerih natančnost je izboljšana za kar 120 odstotkov. Napreden fotografski sistem sicer vključuje 50-milijonsko glavno kamero z nastavljivo 10-stopenjsko zaslonko, ki poskrbi za vrhunske fotografije v vseh svetlobnih razmerah. Dopolnjujeta jo 40-milijonska kamera z ultra širokim kotom in 48-milijonska telefoto-kamera, ki se obnese še v bližinski (makro) fotografiji. Poleg tega funkcija gibljive slike prinaša kreativne učinke, kot sta večkratna in dolga osvetlitev za edinstvene posnetke.
Poglobljena izkušnja na velikem zaslonu
Huawei Mate X6 se ponaša s 16,4-centimetrskim (6,45-palčnim) zunanjim zaslonom OLED z ločljivostjo 2440 × 1080 ter 20-centimetrskim (7,93-palčnim) notranjim zaslonom OLED ultra visoke ločljivosti 2440 × 2240, ki s tehnologijo X-True Display nudita osupljivo in poglobljeno vizualno izkušnjo. Poleg tega imate na voljo inovativno rešitev za učinkovito opravljanje več opravil hkrati »Live Multi-Task«, ki na razširjenem zaslonu istočasno prikaže tri aplikacije za večjo produktivnost in preprostejše upravljanje vsebin. Medtem ko za dodatno zabavo poskrbijo nove teme zaklenjenega zaslona, kot sta »Emoji Crush« in »Air Hoop«, ki vsakokratno odklepanje pametnega telefona spremenita v igrivo izkušnjo.
Razpoložljivost in cene
Huawei Mate X6 je na voljo v črni in rdeči barvi po priporočeni ceni 2.199 evrov. Do konca februarja ob nakupu prejmete še črno pametno uro Huawei Watch GT 4. Obenem je Huawei na našem trgu predstavil še pametni telefon za mlade nova 13 ter pametne slušalke FreeBuds Pro 4 in FreeBuda SE 3.
Žamanje, Avstrija, 8.
3. 2025 - Zveza slovenskih žena iz Celovca je 8. marec Mednarodni dan žena
tokrat počastila v hotelu Picey na Zgornjih Žamanjah ob Zablaškem jezeru. Slavnostna
govornica je bila Augustine Gasser, podpredsednica ZSO in predsednica varne
hiše Celovec. Pred tem je občinstvo nagovorila podpredsednica Zveze slovenskih
žena Julija Schellander-Obid, v imenu ZZB NOB Slovenije in v imenu TO
Ravensbruck - A. ter v svojem imenu pa je občinstvo nagovoril Matjaž Špat in
Milan Wutte, predsednik Zveze koroških partizanov.
Podpredsednica Zveze slovenskih žena Julija Schellander-Obid je v pozdravnem nagovoru povedala, da je
bilo območje občine Škocjan kratko obdobje pred osvoboditvijo še posebno
tragično.Tako so 12. januarja 1945 na deželnem sodišču v Gradcu kot žrtve
nacističnega pravosodja usmrtili deset članov skupine Käfer. Med obglavljenimi
so bili Terezija Mičej in njena hčerka Terezija Mičej, Jožef Ročičjak in
njegova hčerka Elizabeta Ročičjak. Spomin na umorjene podpredsednica povezuje prav
tako z odločitvijo za Žamanje, kakor tudi središče delovanja dolgoletne
predsednice ZSŽ, že umrle Milene Gröblacher.
Matjaž Špat,
predsednik Taboriščnega odbora Ravensbruckpri
ZZB NOB Slovenije pa je dejal: "Ponosen in počaščen sem, da vas
lahko tudi letos na vašem obeleževanju 8. marca pozdravim v imenu ZZB NOB Slovenije.,
v imenu TO Ravensbruck – Auschwitz in v svojem imenu.
Še posebno smo ponosni na vas tukaj zbrane,
srčne in empatične koroške ženske združene v ZSŽ in neizmerno smo vam hvaležni
za vaše plemenito poslanstvo. Zaradi stalnega boja za slovenski jezik, za
dvojezično šolstvo, ženske pravice, za obče dobro in prizadevanje za skupnost
.Ste matice slovenstva na Koroškem. Ve polagate v zibko prečudovito slovensko
besedo. Boj za pravice, jezik pa ni nikoli končan. S svojim zavedanjem,
ustvarjalnim delom in modrostjo ohranjate slovenstvo. Hvaležen poklon vam drage
koroške ženske, saj narod brez jezika ni narod.
Skupaj z vami ponosno negujemo spomin na naše
hrabre predhodnice( na naše matere, babice, tete, sestre), ki so bile
pripravljene žrtvovati življenje v boju proti fašizmu in nacizmu kot aktivistke,
partizanke, interniranke, izgnanke.
Slovenski narod ,
majhen po številu a velik po dejanjih je bil v času 2. svetovne vojne obsojen na uničenje. Slovenke
z obeh strani Karavank so del svojega življenja- svoje mladosti preživele samo
kot številke, v hudi bedi in pomanjkanju, v hudem terorju. V taboriščih so si delile skupno usodo. Bile
so obsojene na uničenje samo zato, ker so bile Slovenke. Bile so povezane,
čuteče in skrbne. Zaradi dejanj
tovarištva, solidarnosti, domoljubja in junaštva, ki so jih udejanjale v
medsebojnih odnosih, so preživele grozote taborišč z edinim orožjem , ki so ga
imele- to je z življenjem in ohranile slovenstvo in slovenski rod. Neizmerno smo ponosni nanje in zavezali smo
se, da bomo ohranjali spomin na njihove
vrednote in opominjali, da se kaj takega nikoli več ne ponovi. Ne pozabimo na
Angelo Piskernik, Marico Pečnik, Ančko Kupper, Stanko Simoneti, Marto Vulič,
Ivanko Špat in številne druge .
VIDEO
Letos bomo s ponosom
obeležili 80. obletnico konca II. svetovne vojne, zmage nad fašizmom in
nacizmom in osvoboditve vseh koncentracijskih taborišč in se s skupno slovensko
delegacijo ZSŽ in TO R. udeležili osrednje proslave v Ravensbrucku, ter tako
izpolnili dano obljubo našim taboriščnicam , da bomo z enakim žarom ( kot so to
udejanjale one ) spominjali in
opominjali slovensko in širšo javnost, da se grozote vojne nikoli več ne
ponovijo. Na naših srečanjih se žlahtna, pojoča koroška slovenščina pomeša z
narečji iz vse Slovenije. Druženje z rojaki
nas vsestransko bogati, predvsem pa nas povezujeta zvestoba slovenskemu
jeziku in odgovornost za obstoj naroda.
Z veseljem in ponosom
se vsako leto odzovemo na vaše povabilo praznovanja 8. marca mednarodnega
praznika dneva žena, praznika ,ki ga tako svojsko in doživeto praznujete prav
ve in to z razlogom. Praznik je namenjen počastitvi poguma vseh tistih žensk,
ki so se in se še vedno na kakršen koli način borijo za ženske pravice.
Zavedamo se, da enkrat priznana pravica ženskam ni nujno priznana za vedno. V zadnjem času smo priča dogodkom, ki bodo
globoko zaznamovala prihodnost. Politika in fanatizem se spet oblačita v vojno
uniformo in izsiljujeta demokratične države, da sprejemajo logiko vojne.
Miselnost vojne pa gradi na človeku sovražnih vrednotah. Mogoče zato, ker je
spomin na vojne izkušnje že zbledel, ker je premalo govora o trpljenju, ki ga
povzroča vojna. Zato naj nikoli ne umolkne pogovor in sporočilnost med generacijami.
Tudi sedaj potrebujemo pogum in modrost, da
prebrodimo te krizne čase. Potrebne so modre in trezne glave. Verjamem, da
morate prav pri tem ženske imeti pomembno besedo, bistveno več kot doslej. Človečnost, solidarnost svoboda pa mora biti
odziv na zlo. Od našega delovanja je odvisno, koliko bo dobrega in koliko bo
človečnosti v našem času.
Spoštovana predsednica
, spoštovane predstavnice ZSŽ, drage prijateljice, dragocena druženja z vami v
Sloveniji in Koroški so se začela pred mnogimi leti. Povezani smo kulturno,
politično in zgodovinsko. Še več, med nami so se stkale pristne prijateljske vezi.
Prepričan sem, da bomo ta dragocena druženja udejanjali in negovali tudi v
prihodnje.
Želim vam zdravja. Želim
vam prijetnega počutja v krogu svojih dragih. In ne pozabite – ponosni smo na
vas."
Augustine Gasser,
podpredsednica ZSO in predsednica varne hiše Celovec pa je med drugim poudarila: "Danes praznujemo mednarodni dan žena
– 8. marec, ki nas naj spomni na vse mednarodne boje žensk za enakost spolov in
za pravice žensk. Lahko praznujemo vse te uspehe, ki jih je mednarodno žensko
gibanje do sedaj doseglo za izboljšanje položaja žensk v naši družbi. Pri vsem
tem, pa se moramo zavedati, da je nasilje nad ženskami velik družbeni problem,
saj je pojav nasilja zelo odvisen od tega, kako družba nanj reagira. Lahko ga
sankcionira in obsodi in tako tudi ukrepa, da se nasilje ustavlja in zmanjšuje.
Imamo pa tudi družbene oblike, kjer se nasilje tolerira, spregleda,
minimalizira ali pa celo pospešuje. Družba je namreč plodišče in podlaga, na
kateri se nasilje nad ženskami razvija.
Nasilje tako nikoli ni
individualen problem posameznice, ki ga doživlja. Okoliščina, v kateri se
nasilje nad ženskami dogaja ima najmanj tako važno vlogo, kot nasilnež. Naloga
družbe je, da pokaže držo ničelne tolerance do nasilja in da izključi vse dejavnike,
ki pospešujejo nasilje nad ženskami. Sicer pa je po definicij nasilje nad
ženskami »vsako dejanje nasilja, ki temelji na spolu in ima za posledico
fizično, spolno ali psihično škodo ali trpljenje žensk.Vključene so tudi
grožnje s takšnimi dejanji."
.jpg)
