Potrebujemo Varuha pravic starejših - javno pismo Srebrna nit

 Ljubljana, 17. 11. 2024 - V Srebrni niti - Združenju za dostojno starost opozarjamo na vedno večje stiske starejših, zato ponovno predlagamo ustanovitev samostojnega Varuha pravic starejših.

Revščina, osamljenost, pospešena digitalizacija, fizično in druge vrste nasilja doma in v institucijah, diskriminacija, izzivi mobilnosti, dostop do zdravstvenih storitev, zahtevna birokracija pri uveljavljanju pravic, vse navedeno je le vrh ledene gore, ki prizadene veliko število starejših. Starejši, pa ne le starejši, za njih je problem samo izrazitejši in pogostejši, potrebujejo pomoč, nasvete in pravilne ter dovolj natančne informacije o pogojih za pridobitev in uveljavljanje posameznih pravic.

Žal lahko iz poročil Varuha človekovih pravic, Zagovornika načela enakosti, Računskega sodišča in poročanja v medijih ugotovimo, da stanje na tem področju ni dobro, da je vsako leto več situacij in primerov,  da starejši, predvsem ko ostanejo sami, živijo slabo, pogosto človeka nevredno življenje. Vemo, da je med njimi več žensk kot moških, saj prav ženske ob daljši življenjski dobi in še posebej po izgubi svojih partnerjev pogosteje ostanejo same v obdobju, ko vse težje zmorejo urediti vse potrebno za vsakodnevno življenje. 

Za prepoznavanje teh težav bi morala biti ustrezno organizirana ter strokovno in kadrovsko opolnomočena, pa tudi aktivnejša oskrba na terenu. Glede na vsebino Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1), postavljeno časovnico, nedorečene vsebine zakona in pomanjkanje izvajalcev dolgotrajne oskrbe, ocenjujemo, da samo ZDOsk-1 teh težav ne bo rešil. Prepoznati bi bilo treba posameznike in posameznice, ki so v stiskah in potrebujejo pomoč danes in takoj, bodisi zaradi revščine, zdravstvenih težav in ovir, ali zaradi negativnih odklonov družine ali okolja. Ker problemi zahtevajo hitro ukrepanje, je njihovo reševanje toliko zahtevnejše, prav to pa pogosto ni zagotovljeno. Nujna posledica je kopičenje in poglabljanje težav, ki jih posameznik/ca ne more obvladati in rešiti sam/a in tudi ne njeni/njegovi bližnji. Veliko se pričakuje poleg storitev iz naslova dolgotrajne oskrbe tudi od krepitve pomoči na domu, ki naj bi jo organizirale občine, a je tu še mnogo nedorečenega. Vse navedeno kaže na to, da starejši nujno potrebujejo sistemsko ureditev področja skrbi zanje.

Društvo Srebrna nit, ki deluje v javnem interesu na področju varstva in izboljševanja kakovosti življenja starejših, na to problematiko opozarja že dalj časa, z javnimi pismi, s pobudami in pripombami pri pripravi predpisov. Problemi, ki jih izpostavljamo, se nanašajo  sicer na vse prebivalce, posebej akutni pa so za starejše, ki postajajo najštevilčnejša populacija v naši družbi in državi. Kljub nekaterim uspešnim intervencijam, odzivom in odločitvam, kar je prispevalo vsaj k obetu bolj urejene prihodnosti za starejše, ne moremo biti zadovoljni. Srebrna nit si že vrsto let prizadeva za ustanovitev organa, katerega glavna naloga bi bila celovito urejanje področja skrbi za starejše, izboljšanje njihovega položaja, varstva njihovih pravic in zagotovitev človeka vrednega življenja v starosti. Do sedaj s strani oblasti ni bilo zaznati razumevanja oziroma pozitivnega premika.

Zato v Društvu Srebrna nit ponovno predlagamo ustanovitev samostojnega organa - Varuha pravic starejših. Ocenjujemo, da delna in prehodna rešitev, ki se je nekajkrat nakazovala kot možnost, da bi pri Varuhu človekovih pravic zagotovili oblikovanje posebne službe oziroma namestnika posebej za to obširno področje dela, z nalogo skrbeti za urejen in stabilen položaj starejših, in na katero bi se lahko obračali oni sami ali njihovi sorodniki oziroma zastopniki v primerih diskriminacije, nasilja, kršitve pravic, zanemarjanja, izkoriščanja in drugih negativnih pojavov, ne bi bila zadostna in dobra rešitev.

Zato ponovno naša pobuda za samostojnega Varuha pravic starejših.

Predsednica Srebrne niti
mag. Irena Žagar

Večerni sprehod med lučkami v Arboretumu Volčji Potok je letos še lepši #video

Volčji Potok 14. 11. 2024 - Letos bodo v Arboretumu Volčji Potok v Sloveniji 16. novembra prvi prižgali lučke, ki bodo gorele do 6. januarja 2025, vsak dan od 16. do 21. ure. Večerni sprehod med lučkami v Arboretumu Volčji Potok je po petih letih postal tradicionalno praznično doživetje. Prostranost arboretuma, raznoliki parkovni ambienti in razgibanost reliefa so odlična osnova za doživet večerni sprehod med lučkami.

Edinstvena je svetlobni obris geometrijsko oblikovanega francoskega vrta, očarljiv je pogled na jezera, v katerih se lesketajo krogle in smreke, veličastna so številna drevesa oblečena v bela svetlobna oblačila.

Letos je še več prostora namenjenega otrokom: v Božičkovi deželi bodo poslušali novo pravljico, preizkusili Božičkove sani, spoznali trop jelenčkov, se skrivali in tekali med škrati, se v decembru srečali z vilo Marjetico. Posebno doživetje bo vstop v nekatere svetlobne elemente: vstop v svetlečo kroglo, mavrični krog in kristalno dvorano. Večerni sprehod v Arboretumu se razprostira na 35 hektarih površine, svetita dva milijona lučk in uporabljenih je 33 kilometrov svetlobnih verig.

Letošnje novosti: 5 hektarov velik travnik regratovih lučk, zlato jezero, nova LED osvetlitev francoskega vrta z 2 kilometroma lučk, ki so programirane v zadržanih barvnih prelivih, 60-metrska mavrična soba, romantična pot ob jezeru in 4 kilometri lučk ob poteh.

Kar nekaj svetlobnih elementov se barvno spreminja, zato ne bo moč prezreti 350 kvadratnih metrov luči v rozariju, kulise Souvanove stavbe s svetlobnim ognjemetom, velikega čarobnega drevesa, 30 smrek v rdeči, modri, zlati in beli barvi, osvetljenega slapu in drugih prizorov, ki vabijo iz enega v drugo svetlobno prizorišče.  

Večerno osvetlitev je ustvarjalo 5 zaposlenih in 2 zunanja sodelavca 30 delovnih dni, začeli so 1. oktobra. Večina lučk je LED tehnologije, po izračunih bomo porabili 20 kWh električne energije na mesec.

Do začetka decembra bodo postavljene jaslice v skalnjaku ob vznožju hriba. Sredi decembra bo oživelo dvorišče pred pristavo, kjer bo praznični sejem, glasba in dovolj prostora za druženje.  

Lučke prižigamo vsak dan od 15. 11. 2024 do 6. 1. 2025 ob 16. uri in jih ugašamo po zaprtju parka ob 21. uri. Za oglede v novembru so cene 30 % nižje. Od 1. decembra do 6. januarja nudimo 30 % popust za ogled po 19. uri. Praznični in darilni program v času večernega sprehoda ponuja trgovina pri vhodu v park.

Več informacij: https://www.arboretum.si/dogodek/vecerni-sprehod-med-luckami/

VIDEO - Matjaž Mastnak, direktor Arboretum Volčji Potok

Vdrli so v pokojninski sistem, pravi Rosvita Sevenšek ZDUS #video

Ljubljana, 13. 11. 2024 - Na ZDUS – Zvezi društev upokojencev Slovenije potekala novinarska konferenca, na kateri so izpostavili nekatere najbolj žgoče probleme, ki danes tarejo slovenske upokojence. Navzoče je uvodoma pozdravila predsednica ZDUS Zdenka Jan , ki je v dejala, da se mnogim starejšim v naši družbi ne godi dobro, torej ne živijo kot bi si zaslužili, čeprav so soustvarjali socialno pravične temelje za današnje življenje.

Koalicijski dogovor starejših ne upošteva, čeprav so vse stranke pred volitvami (kako znano je vse to, ali ne) obljubljale blagostanje upokojencem. Dolgotrajna oskrba pri tem ni izjema. Strategija dolgožive družbe, sprejeta pred sedmimi leti, v posameznih poglavjih govori o »raju na zemlji«, zatika pa se že pri zagotavljanju osnovnih pravic zapisanih v ustavi.

Rosvita Svenšek, predsednica Komisije za zdravstveno in socialno varstvo, ki je samo v tem letu poslala na ministrstva pet pozivov k izboljšanju razmer je dejala, da je poseganje v neto izplačane pokojnine za zavarovanje ustavno sporno, saj zaposlenim to dajatev odvaja delodajalec od bruto nakazil in v tem primeru ZPIZ nima pravne podlage, da bi te pravice lahko odvzel iz neto izplačanih pokojnin, kar po njenih besedah pomeni VDOR V POKOJNINSKI SISTEM in ne izključuje ustavne presoje takega dejanja.

V ZDUS že deset let pozivjo k izplačevanju letnega dodatka v dveh razredih, vse vlade pa lastne zakone kršijo, in ga izplačujejo v petih. Dovolj je »šparanja na naš račun«, je dejal podpredsednik ZDUS Stanko Kranvogel in predstavil rešitev glede letos neizplačane Božičnice. ZDUS za leto 2025 zahteva popravke lestvice letnega dodatka, kar bi bilo za državo malo dražje, pa vendar: 1. razred 600.- namesto 465.- €, 2. razred 500.- namesto 325.- €, 3. razred 400.- namesto 265.- €, 4. razred 300.- namesto 215.- €, 5. razred 200.- namesto 155.- €.

Pokojninska reforma že lep čas dviguje prah po naših društvih, zato se je na ZDUS pred dvema mesecema zglasil državni sekretar Igor Feketija, ki je predstavil izhodišča reforme pred Komisijo za pokojninske in invalidske zadeve. Gre za največji »nateg« obstoječih in bodočih upokojencev. Primerjalni izračun pokaže, da bi se, ob upoštevanju novo predlagane formule, v zadnjih 6. letih (obdobje 2019 do 2024) pokojnine uskladile kar za 4,04% nižje, kot se usklajujejo po sedaj veljavni formuli (kljub temu, da smo v letu 2022 dejansko imeli presežno inflacijo). To sem dejal takrat in pravim tudi danes, je bil kratek član omenjene komisije, mag. Ivan Robnik.

V nadaljevanju je tekla beseda še o prevozni in mobilnostni revščini, ter delu upokojenca po upokojitvi. Črt Kanoni je spomnil, da je lani precej prahu dvignila namera o ukinitvi pravic brezplačnih prevozov za upokojence v JPP, vendar želja po tem še kar tli, v žerjavico pa družno pihajo prevozniki, češ, da upokojenci povzročamo gnečo na avtobusih. Za trenutek se je dotaknil še mobilne in prevozne revščine, ter dodal, da so urbana središča pri tej problematiki skoraj izvzeta, podeželje pa, zaradi zapiranja poštnih uradov, zdravstvenih ambulant, trgovin, bančnih izpostav in drugih storitvenih dejavnosti, postaja vse manj prijazno do starejših. To še najbolj čutijo v nekaterih predelih Pomurja, Kozjanskega, in Severno primorske regije.

In glede zaposlovanja upokojencev… Zakonodajalec upokojencu dopušča občasna ali honorarna dela ( kot so svetovanje, mentorstvo ali druge storitve, prodajo lastnih izdelkov, vlaganje v delnice, obveznice ali nepremičnine in oddajanje prostorov ( kar je višek cinizma,) kot da se slovenski upokojenci kopajo v denarju. ZDUS predlaga spremembo predpisa v zvezi z delom po upokojitvi, in sicer, da upokojenec, ki po upokojitvi še dela, prejema pokojnino v nespremenjeni višini.

Za zaključek pa je pod novinarsko konferenco potegnila črto predsednica Zdenka Jan in dodala, da ima v tradicionalnih družbah starost status, ki mu pripisujejo modrost in izkušenost, v modernih pa slavijo mladost, prestiž in status in je položaj starejših bistveno slabši. Stojim za temi besedami, a dodajam, da se zavedamo, da prihodnost sloni na mladih in da nujno potrebujemo njihovo razumevanje in podporo, a bodo v primeru, da bodo zanemarili

potrebe starejših, imele težave tudi mlajše generacije. Gre za obliko socialnega nasilja in ena od teh pojavnih oblik je tudi ta, da nam država s svojimi institucijami ne prisluhne oziroma nam prisluhne le poredko.

Novinarsko konferenco smo po sklenitvi dogovora o naslavljanju pobud odločevalcem med ZDUS in SUS pripravili prvikrat družno, in sicer se jo je v imenu Sindikata upokojencev Slovenije udeležil Aleš Golja, ki je dejal, da so naše pobude in zahteve enake njihovim.

VIDEO TV Slovenija Poročila 13.11.2024  

 VIDEO SENIORSKE NOVICE ZDUS tiskovka 13.11.2024

V Špas teatru 'Posli pod krinko' nova seksi kriminalna komedija

Po izjemnem začetku sezone s komedijama Alpski Ranko in Alfa Samski se najbolj popularno gledališče v Sloveniji, Špas teater, še naprej drži slogana letošnje sezone – V smehu je moč! – saj pripravlja novo premiero seksi kriminalne komedije Posli pod krinko. V središču zabavne zgodbe sta Amanda in Tanja, plesalki v nočnem klubu, ki se znajdeta v težavah zaradi spornih poslov svojega delodajalca Big Maca, znanega po svoji posesivnosti, hitro vzkipljivi naravi in simpatiji do Amande. Ko v igro vstopijo mafijski zelenec Tine, ljubimec Bine (kasneje znan kot Beno) ter skrivnostna lepotica Laura, se začne kaotičen ples laži in prevar. Noro zabavna komedija s hitrimi, ping-pong dialogi in komičnimi situacijami. In ne pozabite - bodite pokončni in trdni v vsaki situaciji! - tudi ko bodo gangsterske zadeve, ki so že rahlo skrenile s poti, postale smešne za umret! 

Igralci Inti Šraj, Damir Leventić, Primož Petkovšek,  Sara Gorše, Lea Mihevc, Matej Zemljič  že odštevajo dneve do premiere gangsterske komedije Posli pod krinko.

Izvirno delo avtorja Robina Howdona (Shady Business) je že osvojilo srca občinstva po Evropi s svojo hitro zgodbo, napetimi dialogi in nepričakovanimi preobrati, priljubljeni režiser Bojan Emeršič pa je skupaj z zvezdniško igralsko zasedbo poskrbel za slovensko različico z naslovom Posli pod krinko. »Vesela novica! Pred vrati je nova seksi kriminalna komedija. Delo z igralsko zasedbo, ki prinaša toliko izjemnega talenta in humorja, je bilo čisti užitek. Gledalcem smo pripravili nešteto presenečenj, zapletov, seksi in napetih trenutkov, zato lahko z največjim veseljem rečem: Dragi gledalci, strašno se že veselimo srečati z vami!« je pred premiero, ki bo 22. novembra v Špas teatru, povedal režiser Bojan Emeršič. 

Režiser Bojan Emeršič pričakuje, da bo gangsterska komedija gledalce nasmejala in presenetila s svojimi šokantnimi in zabavnimi preobrati.

»Letošnja sezona je najbolj udarna doslej. Štartali smo z Alpskim Rankom, nadaljevali z Alfa samskimi in zdaj še nova predstava Posli pod krinko. Bojan Emeršič je v lanski sezoni odlično zrežiral komedijo leta Večerja bedakov in ker so bili tudi gledalci več kot navdušeni, sva se takoj dogovorila že za naslednje sodelovanje, saj ima res odličen občutek za komedijo. Posli pod krinko govori o tem, kako se lahko tudi najbolj domiselni prevaranti zapletejo v svoje lastne mreže. Naši igralci so vsakič doslej dokazali, da znajo ustvariti odlično vzdušje, ki ga občinstvo obožuje. Tokrat bo zvezdniška zasedba z zabavnimi in tudi sumljivimi liki poskrbela za novo dozo smeha, gledalci pa bodo zagotovo uživali v hitrih in duhovitih dialogih ter nepričakovanih preobratih, ki vodijo v smeh in napetost vse do zadnje minute. Že na vajah je ekipa zelo zabavna in verjamem, da gledalce čaka prava doza smeha,« je povedala direktorica Špas teatra Urška Alič.

Direktorica Špas teatra Urška Alič poudarja, da bo nova predstava prinesla nepozabno doživetje, obilico smeha in zabavnih presenečenj.

Zvezdniški igralci, znani po uspešnicah slovenskih odrov, malih ekranov in filmskih platen, se bodo sredi novembra ponovno zbrali na odru Špas teatra v novi hit komediji Posli pod krinko. Matej Zemljič, Lea Mihevc v alternaciji s Saro Gorše, Inti Šraj, Alojz Svete, Primož Petkovšek, Damir Leventić in Nenad Tokalić – Nešo bodo poskrbeli za večer, poln smeha, presenetljivih zapletov in zabavnih dialogov v seksi gangsterski komediji režiserja Bojana Emeršiča. 

*PRIDITE V ŠPAS TEATER IN ODKRIJTE, KAJ SE ZARES DOGAJA V SVETU POD KRINKO!*

Ljubljana dobiva Novi Bežigrad sodobno stanovanjsko poslovno četrt

Ljubljana, 6. 11. 2024 – Po uspešni revitalizaciji več degradiranih mestnih območij Ljubljana dobiva novi nepremičninski projekt, ki bo v prihodnjih treh letih pomembno oblikoval urbani prostor. Novi Bežigrad, ki ga razvija ekipa Uniko in družba Nest nepremičnine, bo nova stanovanjsko-poslovna četrt v osrčju Bežigrada, na območju nekdanje Stare tiskarne, ki se ponaša z edinstveno arhitekturno dediščino.

Na predstavitvi ambicioznega načrta, ki je potekal na območju gradbene jame so organizatorji skupaj z Agencijo vrhunskih idej ter voditeljem Denisom Avdićem predstavili podrobnosti o arhitekturnem in gradbenem projektu, ki bo v prihodnjih treh letih zasnoval nov sodoben del Ljubljane. Novi Bežigrad bo ponujal 225 energetsko učinkovitih stanovanj, 20 poslovnih apartmajev ter poslovne prostore v moderno zasnovanih večnadstropnih stavbah. Arhitekturno zasnovo je pripravila priznana arhitekturna pisarna Ofis Arhitekti, ki načrtuje izgradnjo zelene oaze, obdane z urbanim vrvežem ter mislijo na udobno in trajnostno naravnano bivanjsko izkušnjo. 

Novi Bežigrad: zelena soseska z modernim urbanim predznakom

Direktorica nepremičninske agencije Nest nepremičnine Špela Brataševec je poudarila, da bo Novi Bežigrad ena najbolj zaželenih lokacij v Ljubljani, saj bo zagotavljal zasebnost in miren prostor, hkrati pa bo v neposredni bližini vse potrebne infrastrukture, kot so vrtec, šola, fakulteta, trgovine, zdravstveni dom in druge pomembne ustanove. »To je idealna mikro lokacija za sodobno in udobno življenje – v središču mesta, a dovolj oddaljeno od vrveža, da lahko uživate v miru in zasebnosti,« je dejala Špela Brateševec.

Poleg sodobnih stanovanj bo Novi Bežigrad vključeval tudi vrhunske poslovne prostore ter zagotovil številne nove priložnosti za podjetja in podjetnike. Po besedah Uroša Zidariča, vodje prodaje projekta, bo Novi Bežigrad izjemno privlačen za vse, ki želijo kakovostno bivanje v središču Ljubljane, z enostavno dostopnostjo do vseh pomembnih točk. »Tukaj ne gre zgolj za bivanje, temveč za nov način bivanja – v svetlih, zračnih stanovanjih, ki ponujajo udobje in funkcionalnost ob vrhunskih materialih ter dovršeni arhitekturi,« je poudaril Zidarič.

Preobrazba degradiranega območja v živahno urbano četrt

Nekdanja tiskarna Mladinske knjige, zaščitena kot kulturna dediščina, je doživela preobrazbo v sodoben urbani kompleks, ki povezuje zgodovinske elemente z najnovejšimi arhitekturnimi trendi. Arhitekta studia Ofis Arhitekti, Špela Videčnik in Rok Oman, ki se ponašata z več kot 30 arhitekturnimi nagradami, sta v stanovanjski del projekta vključila trajnostno naravnan pristop in zasnovo, ki upošteva okoljske izzive ter kakovostno in udobno življenje.

Projekt pod okriljem Nest nepremičnin in ekipe Uniko

Projekt vključuje tudi tuje investitorje, predvsem angleški sklad Zetland Capital, ki ga je v Slovenijo pripeljal Uroš Brataševec, vodja ekipe Uniko. S tem projektom se Ljubljana pridružuje evropskim prestolnicam, ki sodobno arhitekturo in trajnostno naravnanost vključujejo v mestni prostor, obenem pa ohranjajo bogato kulturno dediščino. Novi Bežigrad bo tako postavil nove standarde za prihodnost ljubljanske urbane pokrajine.

Začetek gradnje je predviden v začetku prihodnjega leta, celoten projekt naj bi bil zaključen v roku do treh let. Z gradnjo bo Ljubljana pridobila na novih bivalnih in poslovnih kapacitetah, ki bodo dvignile kakovost urbanega življenja, obenem pa bodo prispevale k trajnostnemu razvoju in revitalizaciji soseske Bežigrad.

Foto: Sandi Fišer

Dan spomina na mrtve in Vsi sveti

Dan spomina na mrtve oziroma dan mrtvih je v Sloveniji državni praznik, ki se v spomin na umrle praznuje 1. novembra. Praznik je sekularna različica krščanskega praznika vsi sveti. Začel se je v zgodnjem krščanstvu in je prvič postal uraden leta 609, ko je papež Bonifacij IV. posvetil Panteon v Rimu in ga preimenoval v cerkev svete Marije in vseh mučencev. Praznik se je postopoma razširil po vsem krščanskem svetu in postal pomemben dan za spominjanje vseh svetih.

V Sloveniji so Vsi sveti in Dan spomina na mrtve pomemben del kulture in tradicije. Ljudje množično obiskujejo pokopališča, kjer prižigajo sveče in polagajo rože na grobove svojih bližnjih. Grobovi so okrašeni s cvetjem, predvsem krizantemami, ki so simbol minljivosti in večnega življenja. Slovenci spoštujejo tradicijo družinskega obiska grobov, pri čemer se združujejo v molitvah in premišljevanju o življenju ter minljivosti.

Sveče, ki jih ljudje prižgejo na grobovih, ponoči osvetljujejo pokopališča in ustvarjajo poseben vzdušje miru in spoštovanja. Gre za čas, ko se ljudje spomnijo preteklosti, se zbližajo s svojimi družinami ter izrazijo spoštovanje do svojih prednikov.

Praznik Vsi sveti in dan spomina na mrtve v Sloveniji nosita globoko duhovno in kulturno pomembnost. Praznovanje teh dni je izraz hvaležnosti, spomina in spoštovanja, kar ohranja vez med preteklostjo in sedanjostjo.

Prvi november, cerkveni praznik vseh svetih, je bil v obdobju Ljudske republike Slovenije (1948–1959) le dela prost dan, od 1959 pa državni (republiški) praznik spomina na mrtve, od 1989 imenovan dan spomina na mrtve.

Če ne bi bilo Trubarja, naš pametni telefon danes ne bi govoril slovensko #VIDEO celotne proslave

Ljubljana, 30. 10. 2024 - V Cankarjevem domu je nocoj potekala osrednja državna slovesnost na predvečer dneva reformacije. Podpredsednik vlade ter minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je kot slavnostni govornik poudaril, da dan reformacije s svojo simbolno močjo sega v srce in bistvo slovenstva in v tisti skupni temelj, ki ga čutimo in nosimo vsi s seboj.

Reformatorji so nas s tem, ko so slovensko besedo natisnili, posadili tudi v prvo vrsto takratnega tehnološkega razvoja, je še med drugim dejal Arčon.

VIDEO

Proslava, ki so se je udeležili tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar ter več predstavnikov aktualnega in nekdanjega političnega vrha, je opozorila na tri pomembne obletnice, med njimi tudi 250-letnico Narodne in univerzitetne knjižnice.