torek, 16. januar 2018

Stanovanjski sklad praznuje 25. let uspešne graditve najemnih stanovanj

V Poslovni politiki od leta 2017 do 2020 smo jasno zastavili cilj zagotoviti 2000 novih najemnih stanovanj, je na zaključni slovesnosti ob 25. obletnici delovanja Stanovanjskega sklada RS (SSRS) dejal njen direktor mag. Črtomir Remec. Glede na rezultate mnogih uspešno zaključenih projektov, kjer so stanovanjske enote v razpisu v trenutku razgrabljene, je po njegovi oceni v Sloveniji še vedno veliko povpraševanje po cenovno dostopnih stanovanjih. 

Direktor SSRS mag. Črtomir Remec.

Tega se v skladu zavedajo, zato je njihov cilj v naslednjih projektih v Kranju, Mariboru in drugih mestih po Sloveniji zagotoviti še nekoliko nižjo ceno, da si bodo vsi tisti, ki potrebujejo stanovanje, to lahko privoščili. Izpostavil je vizijo sklada, da do leta 2025 za skoraj trikrat povečajo fond najemnih stanovanj. Po njegovih besedah je eden od osnovnih ciljev SSRS kot izvajalca nacionalne stanovanjske politike skrb za uravnoteženo ponudbo primernih stanovanj za vse skupine prebivalstva, torej mlade, družine in starejše. To sklad zagotavlja z investicijskimi projekti in lokalnimi razpisi.

Več kot 200 gostov sta nagovorila tudi ministrica za okolje in prostor Irena Majcen in župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković.

Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen.


Ministrica Irena Majcen je izpostavila pomen delovanja sklada in vpliv dobro izvedenih projektov na zagotavljanje ustreznih pogojev za bivanje. »Ustanova, ki že četrt stoletja služi svojemu poslanstvu, si zasluži posebno priznanje,« je prepričana ministrica in v nadaljevanju dejala še, da je ministrstvo za okolje in prostor je pristojno za strateško usmerjanje prostorskega in urbanega razvoja na državni in lokalni ravni. »S stanovanjsko politiko želijo izboljšati dostopnost vseh vrst stanovanj in zagotoviti primerne finančne pomoči tistim, ki stroškov ne zmorejo plačati sami. Ob tem posvečamo veliko pozornosti kakovosti bivanjskih pogojev, usklajenemu razvoju prometnega in poselitvenega omrežja, ki ne krni privlačnosti podeželja. Razvoj stanovanjske politike se mora in se bo nadaljeval,« je strnila ministrica Majcen.

Župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković.


Župan MOL Zoran Janković je izrazil ponos nad dobrim sodelovanjem s SSRS, saj so v tvornem sodelovanju v Ljubljani zagotovili že veliko stanovanjskih enot. Poudaril je, da samo povezovanje med občinami in skladom lahko reši situacijo na področju stanovanjske politike, ki jih je opisal kot pereče. V Ljubljani se to pozna na številu upravičencev do stanovanj, ki se vsako leto povečuje, saj ima MOL zaradi svoje stanovanjske politike velik priliv iz drugih slovenskih občin. Izrazil je prepričanje, da lahko SSRS in občine s skupnimi močmi vsakomur zagotovita kakovostno in relativno poceni bivanje.

Sanja Burnazović, vodja Investicijskega sektorja na SSRS.


Kot je dejala Sanja Burnazović, vodja Investicijskega sektorja na SSRS, Sklad izvaja aktivnosti na lastnih investicijah gradnje večstanovanjskih objektov na različnih lokacijah. Na lokaciji Brdo v Ljubljani je projekt v zaključni fazi. Na ostalih lokacijah: Novo Brdo v Ljubljani, Pod Pekrsko gorco v Mariboru, Ob Savi v Kranju in kot pilotni projekt Skupnost za mlade Gerbičeva v Ljubljani se izvajajo aktivnosti v različnih fazah razvoja projekta.

Na Brdu v Ljubljani sta decembra 2017 uporabno dovoljenje pridobili 102 novi stanovanjski enoti, takrat je bil sprejet Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za stanovanjsko sosesko Novo Brdo, gradnja 500 novih stanovanj pa se bo začela že letos poleti.

V Mariboru se bo prav tako že letos začela gradnja 350 stanovanj v soseski Pod Pekrsko gorco. Projekt je trenutno v fazi projektiranja in pridobitve gradbenega dovoljenja. Gradnja se bo začela konec letošnjega leta.

V Kranju bo zraslo do 200 novih stanovanjskih enot soseske Ob Savi. Trenutno je v izdelavi OPPN in ob pogoju, da bo sprejet do konca leta 2018, se bo gradnja začela leta 2019. Vrednost investicije je 25 milijonov evrov. 

Praznovanje je potekalo v čudoviti Unionski dvorani v Ljubljani.


V Ljubljani se bo proti koncu tega leta začela gradnja do 110 stanovanjskih enot Skupnosti za mlade Gerbičeva, ta projekt je sedaj v fazi projektiranja in pridobivanja gradbenega dovoljenja.

Poleg novih stanovanjskih sosesk bodo s sredstvi SSRS v višini 30 milijonov evrov v Programu sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v letih 2016 do 2020 pridobili do 500 novih najemnih stanovanj. Upravičeni prosilci so lokalne skupnosti, javni nepremičninski skladi in neprofitne stanovanjske organizacije, trenutno je prejetih 11 vlog za pridobitev do 420 javnih najemnih stanovanj (neprofitna najemna stanovanja).

V Programu sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše v letih 2017 do 2020 bo s sredstvi SSRS v višini 15 milijonov evrov pridobljenih do 250 enot, namenjenih bivanju in oskrbi starejših oseb v domovih za ostarele, oskrbovanih stanovanjih in centrih dnevnega varstva starejših oseb.

Lastna sredstva v višini 15 milijonov evrov pa bo SSRS namenil za nakup stanovanj, stanovanjskih stavb in zemljišč, primernih za večstanovanjsko gradnjo na območju mestnih občin v celotni Sloveniji.

Praznovanje pa so strnili s koncertom Amadeusblues.com banda.


Slavnostnega zaključka ob 25-letnici delovanja SSRS se je udeležilo več 200 obiskovalcev, številni župani in direktorji,

Foto: Vid Rotar in Janez Platiše

Čakalne dobe in naročanje pri zdravniku bo po novem strožje

Na novinarski konferenci Ministrstva za zdravje je Ana Medved, državna sekretarka predstavila določila zakona Zakona o pacientovih pravicah in Pravilnika o naročanju in najdaljših dopustnih čakalnih dobah. Ob tem je poudarila: "Zakon velja že od oktobra, Pravilnik pa se začne uporabljati 21. januarja 2018, zato je prava priložnost, da novosti iz Pravilnika predstavimo in hkrati znova opozorimo na novelo Zakona o pacientovih pravicah, ki smo jo sicer že predstavljali.



Pacienti, ki imajo izdano napotno listino (napotnico ali katerikoli delovni nalog) s stopnjo nujnosti hitro ali redno z datumom izdaje pred 7. januarjem 2018 morajo do 21. januarja 2018 to napotno listino predložiti izvajalcu. Če pacienti napotnic in delovnih nalogov stopnje nujnosti hitro ali redno, izdanih pred 7. januarjem 2018, do takrat ne bodo predložili izvajalcem oziroma se naročili, ta napotna listina ne bo več veljavna.

Pacienti naj skrbno spremljajo datum napotnic, ker je napotnica z oznako HITRO in REDNO veljavna 14 dni.

Opozarjam, da za stopnjo nujnosti NUJNO po 21. januarju 2017 velja rok za predložitev naslednji dan. Napotnica je torej veljavna 24 ur". je še dejala.


VIDEO - Celotni video posnetek zanimive novinarske konference na Ministrstvu za zdravje


POMEMBNEJŠE NOVOSTI, KI JIH PRINAŠA NOV PRAVILNIK SO:

Pravilnik začne veljati od nedelje, 21. januarja.

Vpeljuje novo kategorijo med čakalnimi dobami: »zelo hitro« = 14 dni (med »nujno« = 24 ur in »hitro« = 3 mesece).

Pospešijo in omejijo se roki naročanja: za »hitro« in »redno« ima pacient 14 dni, za »zelo hitro« pa samo 5 dni. Z »nujno« napotnico do storitve v 24 urah po izdaji.

Uvrščanje v čakalni seznam na prvi prost termin, najkasneje pet dni po tem, ko prejmejo napotno listino.

Pacient enkrat termin lahko odpove, a mora to narediti najpozneje 10 dni pred terminom. Vsaj 10 dni pred terminom pacient prejme opozorilo o posledicah neupravičene odsotnosti.

Na novinarski konferenci so sodelovali dr. Ana Medved, državna sekretarka, mag. Katarina Kralj, direktorat za zdravstveno varstvo, mag. Radivoj Nardin, direktor SB Izola, Duša Hlade Zore, dr. med, zastopnica pacientovih pravic Ljubljana, mag. Mateja Radej Bizjak, pomočnica generalnega direktorja MZ in Marko Markežič vodja službe informatike v SB Izola.

sobota, 13. januar 2018

Predsednik Pahor gostil predsednika sosednje države Italije in Hrvaške

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes na Brdu pri Kranju priredil srečanje in svečano kosilo za predsednika Italijanske republike Sergia Mattarello in predsednico Republike Hrvaške Kolindo Grabar-Kitarović.
Foto STA.



Predsednik Pahor je v uvodnem nagovoru poudaril, da je dobro sosedstvo najboljši začetek uspešne zunanje in varnostne politike naših držav. "V razmerah, ko se naši ljudje ozirajo v prihodnost glede varnosti s skrbjo in celo s strahom, je toliko bolj pomembno, da se mi, kot njihovi najvišji predstavniki iskreno trudimo za odpravo slehernih napetosti in krepitev vzdušja medsebojnega spoštovanja, sodelovanja in prijateljstva," je izpostavil slovenski predsednik.



Grabar-Kitarovićeva je dejala, da se veseli nadaljnjega skupnega sodelovanja, "ki je najvišjega pomena za našo regijo in severovzhodno Evropo". Prepričana je, da dobrih odnosov med državama ne bi smelo zasenčiti nekaj odprtih vprašanj, med njimi tudi vprašanje meje.

Sergia Mattarella je spregovoril o mejah med državami in deja: "Združuje nas Jadransko morje in v preteklosti smo mislili, da nas morje in meje ločujejo, a v resnici nas združujejo, in to zavedanje je temelj Evropske unije in naše skupne evropske prihodnosti," je dejal in nadaljeval, da je prihodnost EU-ja v resnici proces, ki se ga je treba lotiti skupaj

petek, 12. januar 2018

Skupščina ZZZS je sprejela finančni načrt za leto 2018

Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je na 1. izredni seji potrdila predlog finančnega načrta za leto 2018. Predlog mora potrditi še vlada. ZZZS bo letos po načrtu razpolagal z 2,85 milijarde evrov, kar je 162 milijonov evrov več kot lani, največ dodatnega denarja bo šlo za povečanje programa zdravstvenih storitev. Skupščina prejšnjega finančnega načrta ni potrdila, ker ni predvideval kritja za zdravstvene storitve v višini 160 milijonov evrov. Seje skupščine sta se udeležili tudi ministrici za zdravje in finance Milojka Kolar Celarc in Mateja Vraničar Erman.


Ko je Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS skupščini predstavljal nov finančni načrt je povedal, da je v primerjavi s prejšnjim za 5,6 višji in poudaril, da so uspeli določene postavke razporediti tako, da bo letos za boljše vrednotenje programov, uvajanje novih ter širitev obstoječih programov in za skrajšanje nedopustnih čakalnih dob namenjenih 106 milijonov evrov. Od tega bo nekaj manj kot 80 milijonov namenjenih za boljše vrednotenje zdravstvenih storitev.

VIDEO - Lučka Böhm, predsednica Skupščine ZZZS je po končani izredni seji dala izjavo v kateri je poudarila, da je na seji prišlo do 'zdravega kompromisa'.


VIDEO - Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS je po končani izredni seji dal izjavo za medije in odgovarjal na vprašanja novinark.


V finančnem načrtu je predviden tudi denar za skrajševaje čakalnih vrst, a kot opozarja Sušelj so izvajalci do konca novembra počrpali le polovico predvidenega denarja, ki je bil namenjen v okviru enkratnega dodatnega programa. Po njegovih besedah glavna ovira pri skrajševanju čakalnih dob ni več pomanjkanje denarja ampak predvsem pomanjkanje kadra. V letošnjem letu se obeta tudi širitev mreže na primarni zdravstveni ravni. 



Milojka Kolar Celarc je predstavila vse kratkoročne in sistemske ukrepe za skrajševanje čakalnih vrst ki so jih izvedli na ministrstvu. Kot je dejala bo v vladi predlagala sprejem finančnega načrta že prihodnji teden, v tednu ali dveh pa bi lahko sprejeli tudi letošnji splošni dogovor in enkratni dodatni program, da bi lahko čim prej začeli izvajati. 



Mateja Vraničar Erman je povedala, da je področje zdravja eno od prioritet tudi v okviru javnih financ. "Potreb je veliko želja še več, možnosti pa so omejene z ekonomsko močjo države," je poudarila in dodala da lahko za tem kar je predvideno v finančnem načrtu trdno stojijo in vse tudi zagotovijo. Če pa se bo tekom leta izkazalo da bodo razmere boljše pa se bodo lahko dogovoriti za dodatne odhodke za zdravstvene storitve. 



Predstavnik konfederacije neodvisnih sindikatov Igor Velušček je na seji dejal da je današnji predlog finančnega načrta bistveno boljši od decembrskega. Opozoril pa je, da bo 80 milijonov evrov, kolikor je predvidenih za dvig cen zdravstvenih storitev premalo za kritje vseh dodatnih plačnih obremenitev v zdravstvu.



Predstavnica upokojencev Rosvita Svenšek je opozorila da enotni dodatni programi in proračunsko pokrivanje izgub bolnišnic niso sistemski ukrepi za vzdržno zdravstvo. Zato podpira vse ukrepe ministrstva oziroma vlade ki pomenijo sistemsko rešitev financiranja zdravstva.



Predstavnik Trgovinske zbornice Slovenije Marko Bokal je dejal da podpira finančni načrt predvsem zato ker bi z glasovanjem trpel zdravstveni sistem. Opozoril pa je, da so na prejšnji skupščini pozvali vlado naj zagotovi dodatna sredstva medtem ko gre pri tem našem načrtu zlasti za razporeditev znotraj sredstev ki jih je predvidel decemberski načrt.

VIDEO - Videoposnetek celotne izredne seje ZZZS.

četrtek, 11. januar 2018

Uspešno delovanje skupine Šola zdravja Štepanjsko naselje

V okviru Društva Šole zdravja imamo tudi v Štepanjskem naselju skupino, ki deluje po metodi 1000 gibov, katere ustanovitelj je dr. med. Nikolay Grishin. Telovadba poteka vsako jutro, s pričetkom ob 8. uri, razen ob nedeljah in praznikih, na igrišču med Jakčevo 5 in Parmsko ulico; v primeru zelo slabega vremena pa v garažni hiši Mercatorja. Vodja skupine v Štepanjskem naselju je Jožica Črnigoj. 



S telovadbo v 30 minutah razgibamo skoraj vse sklepe, od prstov rok do prstov nog. S tem pospešujemo prekrvavitev in izboljšujemo mišično moč, ki nam daje oporo za boljšo držo telesa, ravnotežje, gibljivost, vzdržljivost, s čemer izboljšujemo svoje telesne in psihične sposobnosti. Po končani telovadbi vedno zapojemo himno skupine, ki jo je napisala Antonija Jereb (na melodijo »U Lublan pr` Šestic je eno luštno dekle…») in se polni energije podamo v nov dan. Večkrat pa še malo pokramljamo ob kavici v bližnjem lokalu.



Skupina šteje 13 članov, večkrat pa se nam pridružijo še drugi simpatizerji in v času počitnic tudi vnuki. Vadba je brezplačna, pri čemer članstvo v Društvu Šole zdravja ni obvezno. Letna članarina sicer znaša 20 EUR in je namenjena izobraževanju, izdelavi promocijskega materiala in obveščanju članov o dogodkih. Starost ni pomembna. Pomembna je dobra volja in pozitivna energija, predvsem pa pripravljenost storiti nekaj zase.



Telovadbo vodimo prostovoljke, ki znanje pridobivamo na tečajih za usposabljanje vaditeljev, v organizaciji Šole zdravja pod vodstvom dr. Grishina. Letos se nas je 14. oktobra 2017 tečaja udeležilo 5 članic – prostovoljk, tako da si vodenje vadbe delimo.

Posebej bi se radi zahvalili naši Četrtni skupnosti Golovec, ki nas že drugo leto finančno podpira. Z denarjem smo kupili majice in flise v oranžni barvi z logotipom društva, kar omogoča vse večjo prepoznavnost. Naša skupina se udeležuje akcij Četrtne skupnosti Golovec (dan Četrtne skupnosti, čistilne akcije), občasno tudi dogodkov v Domu starejših občanov Moste, sosednjih Četrtnih skupnosti (Fužinetlon), različnih zvez in nevladnih organizacij v ljubljanski regiji, na katerih predstavimo in izvedemo vajo 1000 gibov. Tako smo se udeležili letnega srečanja v Piranu, »Maksimirske jesenji« v Zagrebu, sodelovale na Aktivnem dnevu starejših, ki je bil na Kodeljevu 26. septembra 2016 v sodelovanju Društva šole zdravja z Olimpijskim komitejem Slovenije in Fakulteto za šport.



Začetki delovanja naše skupine segajo v poletje 2016, ko nas je 21. 7. 2016 vodstvo Doma starejših občanov Ljubljana Moste-Polje povabilo na predstavitev 1000 gibov s strani Društva Šole zdravja. Že naslednji dan so se tri zunanje upokojenke pridružile skupini telovadbe 1000 gibov v parku pred domom in telovadile v družbi domskih stanovalcev. 1.8.2016 so s pomočjo Zdenke Katkič, predsednice Društva Šole zdravja in članic skupin Kodeljevo, Jarše ter Fužine pričele samostojno z novo skupino Šole zdravja Štepanjsko naselje.

K sodelovanju so povabile tudi ostale krajane in se 3. 8. 2016 preselile. Skupino je takrat vodila Jelka Kobal, ki pa je žal morala sodelovanje zaradi zdravstvenih razlogov opustiti, zato smo s pomočjo navodil za izvedbo vaj po metodi 1000 gibov Društva Šole zdravja, vadbo nadaljevale same.



Zdravje je naše največje bogastvo in samo od nas je odvisno, koliko smo se zanj pripravljeni potruditi. Iz lastnih izkušenj vam lahko povemo, da nas ta način redne vadbe na prostem ob vsakem vremenu in ob istem času napolni z energijo za cel dan.

Društvo Šole zdravja, katerega sedež je v Domžalah, Slamnikarska cesta 18, sestavlja članstvo iz več kot 140 skupin. Samo v Ljubljani jih je 21. Predsednica Društva je Zdenka Katkič. Več informacij lahko dobite na www.http://solazdravja.com. Email: telovadba7.30@gmail.com.

Vsi, ki vas ta oblika telovadbe zanima in bi se nam želeli pridružiti, ste prisrčno vabljeni vsak dan med 8. in 8.30 na igrišče med Parmsko in Jakčevo ulico, v primeru slabega vremena pa v garažno hišo ob Mercatorju.

Jožica Črnigoj, vodja skupine Štepanjsko naselje

Brez panike, cepiva proti gripi je dovolj

Tisti zdravstveni domovi, ki so do srede naročili nove zaloge cepiva proti gripi, so danes ta cepiva že prejeli. So pa tudi danes na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) prejeli nove prošnje za dobavo cepiv. Zjutraj so imeli na NIJZ še 2300 odmerkov cepiv na zalogi, je v današnji izjavi za medije dejala Eva Grilc iz NIJZ.


Povedala je tudi, da letošnja gripa ne kaže posebnosti in je primerljiva z drugimi državami v Evropi. Število obolelih narašča, pojavljata se virus A in B. Prevladuje virus A pri katerem se pojavljata oba podtipa virusa, H1N1 in H3N2. Dejala je tudi, da je še vedno čas za cepljene (cepivo prične delovati po 10 dneh). Ko se cepimo ne smemo imeti vročino ali biti prehlajen. Še najbolje je, da se gremo cepit k svojem zdravniku, ki pozna naše zdravstveno stanje in s katerim se lahko tudi pogovorimo o kakšnih nejasnostih v zvezi s cepljenjem.

Cena cepljenja za kronične bolnike in osebe starejše od 65 let je 7 evrov. Stroške cepiva za te bolnike krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), zato te osebe plačajo le storitev, za katero je dogovorjena cena 7 EUR. Cena cepljenja za ostale samoplačnike pa je za odrasle in otroke stare 3 leta in več 14 evrov, za otroke stare 6-35 mesecev pa 12 evrov. Štiričlansko družino cepljenje tako stane 56 evrov. To pa je že kar visok strošek. Menim, da bi se za cepljenje proti gripi cepilo več ljudi, če bi bilo cepljenje proti gripi brezplačno.

Cepljenje proti gripi je še zlasti priporočljivo za kronične bolnike, starejše osebe, majhne otroke (od 6 mesecev do 2 let starosti) in nosečnice. Cepljenje je priporočljivo tudi za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali pri delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe, še posebno to velja za zdravstvene delavce in sodelavce ter druge.

Na Dunaju imajo brezplačen zdravstveni telefon

V avstrijski prestolnici so aprila 2017 uvedli brezplačni zdravstveni telefon, na katerem lahko uporabniki 24 ur na dan vse dni v tednu dobijo nasvet glede zdravstvenih težav in se tako izognejo nepotrebnemu čakanju pri zdravniku. Doslej so zabeležili že 20.000 klicev, kar je povprečno 80 uporabnikov na dan.

Kaiser-Franz-Josef-Spital, Dunaj.


Sklad Socialni Dunaj je lani po zgledu Velike Britanije, Švedske, Nizozemske, Danske in Švice tudi na Dunaju ter v še v dveh drugih zveznih deželah v okviru avstrijske zdravstvene reforme začel s projektom brezplačne zdravstvene telefonske številke 1450. Namenjena je vsem, ki so v dilemi, ali bi morali obiskati zdravnika ali pa si lahko pomagajo sami. Izkušnje v teh državah so namreč pokazale, da pri 80 odstotkih klicev ne gre za nujne primere, v 60 odstotkih primerov pa si lahko klicatelji ob ustreznih navodilih zdravstvenega osebja pomagajo tudi sami. Na ta način so znižali stroške in številnim pacientom prihranili pot k zdravniku.

Diplomirani zdravstveni tehniki so na telefonski številki dosegljivi 24 ur na dan vse dni v tednu. Uporabnikom ponujajo hitro in enostavno pomoč ter jih varno in po najkrajši možni poti usmerjajo do ustrezne obravnave. Po začetnih vprašanjih o kraju bivanja, starosti, spolu in anamneziji ocenijo nujnost primera, nato pa klicateljem svetujejo, ali potrebujejo zdravniško pomoč. Poleg tega pacientom pomagajo tudi z informacijami o zdravnikih v bližini ter njihovih uradnih urah. Na ta način marsikomu prihranijo nepotrebno čakanje pri osebnem zdravniku ali na urgenci, hkrati pa razbremenijo tudi ambulante.

Od aprila lani do danes so na brezplačnem zdravstvenem telefonu zabeležili že 20.000 klicev. Največ uporabnikov je potrebovalo nasvet zaradi glavobolov, bolečin v hrbtu, vrtoglavice, izpuščajev ali bruhanja. Skoraj tisoč klicateljev so napotili na urgenco, v 700 primerih so jih po telefonu povezali z zdravniki. Šestim odstotkom uporabnikov pa so zdravstveni delavci po telefonu svetovali, kako si lahko pri manjših težavah pomagajo sami.

Če se bo pilotski projekt do konca letošnjega leta izkazal za učinkovitega, bodo zdravstveni telefon razširili na celotno Avstrijo.