torek, 21. avgust 2018

Zaradi prenove ljubljanskega Maxija totalna odprodaja blaga

V ljubljanski blagovnici Maxi bo do 20. septembra zaradi prenove pritličja potekala totalna odprodaja izdelkov priznanih blagovnih znamk. Med njimi so Joseph Ribkoff, Tommy Hilfiger, Napapijri, Bogner, Colmar, torbice Tosca Blu ter obutev Ted Baker, Steve Maiden, Moschino in Hoegl. Izdelki bodo znižan do 80 odstotkov. Do 50 odstotkov Pa bo znižane priznane kozmetične blagovne znamke in ure.



Po prenovi pritličja in uradnem ponovnem odprtju priznane blagovnice v začetku oktobra bodo prihodnje leto prenovili še prvo in drugo nadstropje. V modernih prostorih, zasnovanih po najnovejših smernicah notranjega oblikovanja, bo kupcem na voljo tudi nova ekskluzivna znamka kozmetike Kiehl's, sploh prvič prisotna na slovenskem trgu.

nedelja, 19. avgust 2018

Ljubljana Festival - teden baleta, opernih arij in muzikala

Predzadnji avgustovski teden bo v znamenju baleta, opernih arij in muzikala, ljubitelji likovne umetnosti pa si bodo lahko od 20. avgusta dalje ogledali novo razstavo posvečeno kiparju Janezu Lenassiju. V Ljubljano se 21. in 22. avgusta vrača Akademski državni balet Borisa Eifmana iz Sankt Peterburga, ki je s psihološkim baletom Up & Down sklenil 64. Ljubljana Festival. Tokrat se bodo predstavili z baletom Čajkovski. PRO et CONTRA, ki je ustvarjen na glasbo Petra Iljiča Čajkovskega. 23. avgusta bo na sporedu še zadnji izmed koncertov opernih arij. V solistični vlogi bo navdušil priznani argentinski tenorist Marcelo Álvarez, ki velja za enega izmed najpomembnejših pevcev svoje generacije in najvidnejšega interpreta verističnih vlog. Teden bo sklenil muzikal Vesna, narejen po zgodbi prvega slovenskega romantičnega filma Vesna avtorja Mateja Bora. Muzikal se po lanskoletni premieri vrača v Križanke, kar bo tudi prvi dogodek na sporedu po letošnji prenovi Poletnega gledališča Križank, ki za zdaj ostaja še brez strehe.



Balet Čajkovski. PRO et CONTRA Borisa Eifmana je rezultat koreografovega dolgoletnega razmišljanja o osebnem in ustvarjalnem svetu tega skladatelja. Balet je ustvarjen na glasbo Petra Iljiča Čajkovskega, premierno pa je bil uprizorjen le malo pred 70. rojstnim dnem Borisa Eifmana 22. julija 2016. Čajkovski je morda Eifmanov najljubši skladatelj, saj je na njegovo glasbo zasnoval zelo pomembne koreografije. Balet Čajkovski iz leta 1993, ki je z velikim uspehom gostoval po vsem svetu, si zasluži posebno pozornost. V tej produkciji je Eifmanu uspelo na odru tako rekoč materializirati nesmrtno glasbo Petra Iljiča in s koreografijo izraziti simfonijo strasti. Danes predstavlja novo, izvirno koreografsko stvaritev, ki odraža sodobne umetniške in tehnološke zmogljivosti baleta. »Ob dolgoletnem ukvarjanju z glasbo Čajkovskega sem spoznal, kako globok in brezkončen je bil skladateljev svet. Začel sem razumeti raznolike teme, povezane z njegovim delom, njegovo psihološko identiteto, njegovimi odnosi z bližnjimi. Vsega tega v preteklosti nisem zadostno preučil. Želel sem ustvariti delo, v katerem bi se lahko bolj poglobil v okolje skladateljevega ustvarjalnega trpljenja,« je povedal Eifman. (21. in 22. 8. ob 20.00, Cankarjev dom) 



Argentinski tenorist Marcelo Álvarez velja za enega izmed najpomembnejših pevcev svoje generacije. Za odkritje njegovega izrednega talenta sta zaslužna Giuseppe Di Stefano in izjemni Luciano Pavarotti, ki sta pevca spodbudila, da je prodal vse premoženje in se zaradi operne kariere preselil v Evropo. Leta 1995 je mednarodno debitiral z vlogo Elvina iz Bellinijeve opere La Sonnambula v beneškem Teatru La Fenice in glasbena pot ga je vodila na odre svetovnih opernih hiš. Sodeloval je tudi s številnimi priznanimi dirigenti, kot so James Levine, Zubin Mehta, Claudio Abbado, Riccardo Muti, Riccardo Chailly, Antonio Pappano in drugi. Njegov operni repertoar je sledil naravnemu vokalnemu razvoju in obsega od belkanta prek del francoskih opernih skladateljev pa vse do velikih liričnih in verističnih tenorskih vlog. V Cankarjevem domu mu bomo lahko prisluhnili z Orkestrom Zagrebške filharmonije pod taktirko Constantina Orbeliana. (23. 8. ob 20.00, Cankarjev dom) 



Slovenski muzikal Vesna, narejen po zgodbi iz prvega slovenskega romantičnega filma Vesna avtorja Mateja Bora, se po lanski premieri vrača v Križanke. Muzikal je delo izkušenih ustvarjalcev, ki so pred štirimi leti na slovenske odre postavili uspešnico Cvetje v jeseni. Matura se bliža, glavni trije junaki pa so prepričani, da jih lahko hči strogega profesorja matematike odreši odvečnih muk učenja. Niz naključij privede do tega, da se na zmenku namesto učene Hiperbole pojavi prijetna mladenka Vesna, fantom popolnoma zmeša glavo in prava pomladna dogodivščina se šele začne. Zgodba o nedolžni mladostni ljubezni in njenih preizkušnjah je plod režije Vojka Anzeljca, libretista Janeza Usenika, koreografa Mihe Krušiča, avtorja glasbe Matjaža Vlašiča in producenta Gorazda Slaka. V glavnih vlogah Vesne in Sama nas bosta navdušila Flora Ema Lotrič in Robert Korošec.
(24. 8. ob 20.30, Križanke – rezervni termin: 25. 8. ob 20.30, Križanke)

Spremljevalni program



V slovenski likovni prostor je kipar Janez Lenassi (Opatija, 1927–Piran, 2008) odmevno vstopil leta 1960, ko je bil v Novi Gorici postavljen njegov spomenik Edvardu Rusjanu, v železobetonu, kar je pomenilo predrzno odločitev na področju spomeniške plastike. Razstavljena dela, Ravnotežje, 1973, granit; Družina, 1977, marmor; Zaporedje, 1998, marmor, in druga, ki nam izražajo njegovo izjemno občutljivost za izrazne posebnosti materiala, v katerem je ustvarjal, nam bodo odstrla le delček njegove intimne, globoko občutene duhovne dimenzije. Kustosinja razstave je dr. Nelida Nemec. (20. 8. – 3. 9. 2018; Otvoritev razstave: 20. 8. ob 20.00, atrij vhoda v prostore Festivala Ljubljana)

VIDEO - Otvoritev razstave kiparja Janeza Lenassi.


Ustvarjalne delavnice za otroke
V sklopu 66. Ljubljana Festivala so na sporedu tudi različne tematske delavnice. Namenjene so predvsem ustvarjalnim šolskim otrokom. V sodelovanju s strokovno usposobljenimi mentorji bomo prispevali k razvoju umetniškega talenta, spodbujali njihovo kreativnost ter jih seznanjali z različnimi umetniškimi zvrstmi. Za vsebinski koncept je poskrbela Maja Stojanov, koordinatorka projekta pa je Katarina Kukovič.

Na plesni delavnici Nasprotja bodo udeleženci med 20. in 22. avgustom pod mentorstvom plesalke Karin Putrih premišljeno združili osnove baleta in modernega plesa. Mladi ljubitelji plesa bodo spoznali osnovno tehniko ter preko plesa raziskali razsežnosti giba. S plesom bodo poskušali izraziti svojo osebnost. Vse udeležence bomo drugi dan delavnice peljali na ogled izjemne predstave akademskega državnega baleta Borisa Eifmana iz Sankt Peterburga z naslovom PRO ET CONTRA, ki bo gostovala v Cankarjevem domu.

Zaključni nastop delavnice Nasprotja, bo v sredo 22. avgusta 2018 ob 16.00 uri v Viteški dvorani Križank in bo odprt za javnost. (20. 8. – 22. 8., Viteška dvorana Križank; Sklepni nastop: 22. 8., 16.00, Viteška dvorana Križank)

V kamen zapisane misli in čutenja kiparja Janeza Lenassi

Pred desetimi leti je v 81. letu starosti umrl primorski kipar Janez Lenassi (Opatija, 1927–Piran, 2008), ki ga stroka opredeljuje kot enega pomembnejših slovenskih kiparjev starejše generacije z obsežnim opusom spomeniških obeležij (v Cerknem, Ilirski Bistrici, Portorožu) javnih skulptur (Ljubljana, Postojna, Koper) in malih plastik in ga uvršča med tiste likovne ustvarjalce, ki jih opredeljuje velik občutek za monumentalnost in skladnost tako pri idejni, izvirni zasnovi kot kasnejši izvedbi. 


Je tudi najvidnejši predstavnik kiparske arhitektonike v Sloveniji in skupaj s kiparjem Jakobom Savinškom pobudnik kiparskih simpozijev Forma viva. V slovenski likovni prostor je odmevno vstopil leta 1960, ko je bil v Novi Gorici postavljen njegov spomenik Edvardu Rusjanu, v železobetonu, kar je pomenilo predrzno odločitev na področju spomeniške plastike: uporabil je beton, novodobni material, značilen za arhitekturo, in se odločil za abstraktno obliko, ki naj bi asociativno opozarjala na veličino človeka, ki mu je bil namenjen.

VIDEO _ Otvoritev razstave


Vselej je ustvarjal tudi malo plastiko v kamnu, marmorju in granitu, ki mu je omogočila, da je izvirno in globoko podoživeto izrazil svoj odnos do sveta in do formalno domišljenih rešitev ter pomenske večplastnosti, ki jih je mojstrsko izvabil in vtisnil v sugestivni in hkrati tudi monumentalni stvaritvi. Petnajst razstavljenih del (Oba, apnenec, 1964; Malo morje, apnenec, 1973; Ravnotežje, granit, 1973; Družina, marmor, 1977; Zaporedje, marmor, 1998; Civilizacija, marmor, 2005; in druga), ki nam izražajo njegovo izjemno občutljivost za izrazne posebnosti materiala, v katerem je ustvarjal, nam odstira le delček njegove intimne, globoko občutene duhovne dimenzije.

So le vpogled v obsežen življenjski opus, trdno zapisan v slovensko in evropsko kulturno zakladnico in povabilo, da ne bi nikoli zbledela v našem spominu. Izbor prikazuje dela, ki bi jih lahko opredelili kot abstraktna in zaobjamejo njegovo najpomembnejše ustvarjalno obdobje, ko je zelo subtilno priklical estetskost geometrijskih oblik s pridihom minimalizma in hkrati izjemne čutnosti in spoštovanja do primarne izraznosti materiala. Dela za razstavo je posodila njegova žena Marjanca Lenassi, ki skupaj s sinom Alešem pozorno in z globokim odnosom skrbi za dediščino velikega kiparja.

Dr. Nelida Nemec

Na Krvavcu divje smetišče dotrajane opreme žičnice

Ko sem v soboto hodil po Krvavcu sem šel preko žične ograje, ki pozimi varuje smučišče, proti gozdu. Po dobrih 100 metrih sem v gozdu našel skrito smetišče dotrajane opreme žičnice RTC Krvavec. Dotrajani sedeži žičnice zgleda, da so tam že nekaj časa, ker je eden od obiskovalcev na leseno ploščo napisal naj varujejo naravo in pospravijo. Ne vem zakaj upravljavec in vzdrževalec žičnice RTC Krvavec tega ne pospravi...glede na to, da so druge površine primerno urejene.


petek, 17. avgust 2018

Koncert Vlada Kreslina v poletnem gledališču Studenec pri Domžalah

Vlado Kreslin, kantavtor in folk rock glasbenik, bo v družbi Beltinške bande in Malih bogov, 15. septembra nastopil v pokritem poletnem gledališču Studenec pri Domžalah. Na sporedu bodo največje uspešnice, ki so nastale v dolgi in glasbeno ustvarjalni karieri, nekatere pa bo zaigral ob spremljavi ženskega pevskega zbora Moj spev, ki deluje v okviru Kulturnega društva Groblje.


Vlado Kreslin je glasbeno pot začel kot bobnar v skupini Apollo leta 1970, do leta 1980 pa kot pevec nastopal s skupinami Špirit group, Zodiac, Horizont, Sanje in Avantura. Leto 1980 je bilo zanj prelomno, saj je s skladbo Dan neskončnih sanj zmagal na Slovenski popevki. Sledilo je obdobje s skupino Martin Krpan, ki je leta 1991, potem ko je nastopila kot predskupina Boba Dylana na ljubljanskem stadionu, razpadla. Konec 80-ih se je Kreslin pričel glasbeno družiti s starejšimi godci iz rojstnih Beltincev – Beltinško bando.

Posvetil se je ljudski godbi in povzročil pravi preporod etno glasbe in njenega dojemanja na Slovenskem. Ljudsko glasbo je približal mlajšim generacijam in povzročil, da so ljudje upali spregovoriti v lastnem narečju. S skupino Mali bogovi, ki je nastala v začetku 90-ih, in Beltinško bando, je Kreslin na odrih in nosilcih zvoka združil – in še združuje – včeraj in danes, lokalno in globalno. V Beltinški bandi sodeluje zdaj že druga in tretja generacija ljudskih muzikantov, najstarejši pa je Vladov oče 88-letni Milan.



Vlado sodeluje tudi z mlajšimi slovenskimi in priznanimi svetovnimi glasbeniki (Allan Taylor, The Walkabouts, Rade Šerbedžija, Parni valjak, Siddharta, Hans Theessink, Vlatko Stefanovski, Chris Eckman, Damir Imamović, Dubliners, Antonella Ruggiero, Barcelona Klezmer and Gipsy Orchestra, Gal in Severa Gjurin, Ferus Mustafov, Freres Guisse …), s katerimi nadvse uspešno preskakuje glasbene in državne meje ter ruši tabuje, kar je lepo opisal reški Novi list: Vlado Kreslin nikdar ni dovolil, da meje na Rupi, Uni, Bregani in Drini postanejo tudi meje v njegovi glavi. Izdal je že petnajst albumov z avtorsko glasbo, nekaj pesniških zbirk ter nastopal v filmu in gledališču kot avtor glasbe in kot igralec.

Številne njegove pesmi so skoraj ponarodele, nekatere pa so postale navdih za romane, celovečerne filme in celo diplomske naloge.

Spletna stran http://www.kreslin.com/

četrtek, 16. avgust 2018

Slikarska delavnica za ljudi v tretjem življenjskem obdobju

Slikarka Lili Garbajs in Tanja Furlan bosta vsak prvi četrtek v mesecu na Trubarjevi 55 v Ljubljani vodili slikarsko delavnico za starejše oziroma ljudi v tretjem življenjskem obdobju. Za delavnico, ki bo trajala dve do tri ure ni potrebno imeti nobenega znanja. Ves potreben slikarski pribor dobite na delavnici. Sliko, ki jo boste naslikali boste lahko po končanem slikarskem druženju odnesli domov.

Tanja Furlan je povedala, da bo delavnico vodila slikarka Lili, ki poudarja, da za tovrstno slikarsko druženje ni potrebno nobenega predznanja. Kar pa bo potrebno znati za slikarsko stvaritev pa vas bo naučila in tudi praktično pokazala kako je potrebno narediti. Na delavnici boste brezplačno postreženi tudi s kavo, čajem, piškoti in še s čim drugim.

Prva delavnica bo v četrtek 6. septembra s pričetkom ob 10. uri. "Cena ene delavnice se bo gibala od 15 do 20 evrov. Odvisno od velikosti platna. Cena vključuje: slikarsko vodstvo, slikarsko platno, uporabo namiznih slikarskih stojal, akrilne barve, čopiče in ostale slikarske pripomočke, zaščitne majčke, kava ali čaj, piškotke... Vsak šesti obisk pa je brezplačen" je še povedala Tanja Furlan.

VIDEO - Tanja Furlan


Predno se odločite za obiskovanje delavnice lahko pridete najprej samo na ogled, da boste videli kako teče delavnica oziroma slikarsko druženje in če vam bo všeč ostanete. Do Trubarjeve 55 se lahko pripeljete z mestnim avtobusom št. 5 in 20 ter avtomobilom.

Podrobnosti o delavnici, napovedanih terminih in motivih lahko preberete na spletni strani www.slikarskiparty.si ali FB 'slikarski party'. Na delavnico se lahko prijavite preko elektronske pošte slikarski.party@gmail.com ali telefona 041 949 578 kjer boste lahko dobili še kakšno dodatno informacijo.

Za konec pa je Tanja Furlan še dejala: "Naše slikarske delavnice so mobilne. To pomeni, da lahko pridemo v katerikoli kraj v Sloveniji in organiziramo slikarsko druženje. Torej če imate prostor, mize in stole - nas pokličite in vas bomo popeljali na nepozabno slikarsko popotovanje. Vse drugo je naša skrb."

sreda, 08. avgust 2018

Gostincem višje plače in letni regres ter boljše delovne pogoje

Ljubljana, 8. 8. 2018 – Po večmesečnem intenzivnem usklajevanju so ključni akterji podpisali novo kolektivno pogodbo za dejavnost gostinstva in turizma, ki bo delavcem v panogi prinesla številne izboljšave. Od lanske jeseni so delodajalci za deficitarne poklice kuharjev in natakarjev plače zvišali za 11-15 %, tokratna kolektivna pogodba zagotavlja tudi letni regres v višini 1000 evrov.



Socialna partnerja – Turistično gostinska zbornica Slovenije (TGZS) in Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) – sekcija gostinstva in turizma sta s Sindikatom delavcev gostinstva in turizma po večmesečnem usklajevanju, od oktobra 2017, dosegla socialni sporazum, katerega rezultat je nova kolektivna pogodba za našo panogo, ki bo veljala do konca leta 2022.

Andrej Prebil, predsednik Turistično gostinske zbornice Slovenije: »Gre za pomemben socialni sporazum, ki smo ga usklajevali več mesecev in je nujen za nadaljnji razvoj panoge in konkurenčnost na zahtevnem turistično gostinskem trgu. Nova kolektivna pogodba bo pripomogla k boljšim razmeram v omenjenih panogah, po pogajanjih pa je bil hkrati dosežen temeljni cilj, da bo na sistemski ravni zagotovljena celovita ureditev v ciljni smeri k višjemu vrednotenju dela in višja kakovost storitev v gostinstvu in turizmu.«



Klavdija Perger, direktorica Turistično gostinska zbornica Slovenije, je ob slavnostnem podpisu pogodbe poudarila: »Vključeni deležniki turističnega gospodarstva se neprenehoma zavzemamo za ustrezno vrednotenje dela v turistični in gostinski panogi, rezultat je nova kolektivna pogodba, ki bo omogočila boljše delovne pogoje v turistični in gostinski panogi.«

Kolektivno pogodbo so sklenili trije socialni partnerji: Turistično gostinska zbornica Slovenije (TGZS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) – sekcija gostinstva in turizma in Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije.

Nova pogodba vključuje spremembe v tretjini dosedanjih členov s ciljem zaščite zaposlenih in ureditve problematike presežka ur, nova kolektivna pogodba določa zvišanje plačila in bolj ažurno izplačilo presežnih ur v okviru referenčnega obdobja zaradi zavedanja problematike preseganja opravljenih delovnih ur.



Delodajalec je dolžan vsake 3 koledarske mesece narediti analizo stanja presežka ur delavcev, ki nastanejo zaradi neenakomerne in začasne prerazporeditve delovnega časa, v okviru referenčnega obdobja omogočiti, da izrabi presežek ur, ki jih je opravil zaradi neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa oz. delavcu izplačati presežne ure v skladu z dogovorom v kolektivni pogodbi.

V pogajanjih sta Turistično gostinska zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev Slovenije pristala na zvišanje ključnih tarifnih razredov v panogi, v višini, kot je druge panoge nimajo (11-15 % zvišanje). Po novem bodo delavci upravičeni do najmanj 1000 evrov regresa za letni dopust.



Z dodatnim dogovorom, ki so ga sklenili od podpisu kolektivne pogodbe, so uspeli urediti pomembno problematiko v dejavnosti gostinstva in turizma pri zagotavljanju dnevnih in tedenskih počitkov delavcev. V primerih, kjer narava poslovanja zahteva kontinuirano zagotavljanje dela, ter v primerih povečanega obsega dela v času sezone, se lahko dnevni in tedenski počitek v povprečnem minimalnem trajanju, zagotavlja v obdobju, ki ne sme presegati 3 mesecev.

Podpis nove kolektivne pogodbe je bil nujen za stabilno delovanje panoge gostinstva in turizma, ter urejenost področij, ki zagotavljajo socialno varnost zaposlenim in pravno podlago urejenih delovnih razmerij za delodajalce.