četrtek, 18. oktober 2018

Ljubljanski maraton 2018

Ljubljana, 18. 10. 2018 - Za Volkswagen 23. ljubljanski maraton, ki bo z osrednjim delom potekal 28. oktobra, dan prej pa bosta tekmi otrok in mladine, je trenutno že 26.646 prijav, s tem pa bi izboljšali rekord iz leta 2015, ko je bilo 24.372 tekačev. Prireditelji želijo, da bi izboljšali tudi rekordna čase proge, opozarjajo pa tudi na zapore cest, zlasti v nedeljo.



Rekorda na 42 km sta v lasti Etiopijca Limeniha Getachewa iz leta 2015 (2:08:19) in Kenijke Caroline Cheptanui Kilel iz leta 2009 (2:25:24), organizatorji pa za letos napovedujejo časa prvouvrščenih pod 2:07 pri moških ter pod 2:24 pri ženskah. Prav tako pa se potegujejo za mednarodni zlati znak. Predlani je bil ljubljanski maraton prvič v kategoriji bronastih maratonov Mednarodne zveze maratonov (AIMS), lani pa so pridobili srebrnega.

"V zadnjih letih smo delali korake za izboljšanje kvalitete maratona in smo vsako leto dvigali raven tudi z mednarodnim znakom. Letos bomo skušali doseči najvišjo, zlato raven. Za to pa je treba izpolniti določene pogoje, saj je zahtevana vrhunska organizacija na vseh ravneh od oskrbe, varnosti in zdravstva, obenem pa tudi udeležba vrhunskih tekačev iz najmanj štirih držav, od tega najmanj ene evropske. Slednje pa povzroča težave, saj so evropski veliko bolj redki in zato tudi veliko dražji. Zahtevan je televizijski prenos in signal v vsaj petih tujih državah," je na novinarski konferenci navedel predsednik maratona Andrej Razdrih.



Najvidnejše ime je Etiopijec Sisay Lemma, ki je šesti po izidih sezone na svetu ter 14. vseh časov; 2:04:08 je tekel konec januarja letos za peto mesto na izjemnem maratonu v Dubaju. Še nekaj tekačev je, ki so že tekli pod 2:05 in 2:06, pri ženskah pa je poleg tekmovalke z izidom pod 2:21 še kar nekaj s časi pod 2:24. Organizatorji so s ciljem, da teče nov rekord, pripravili tudi narekovalce ritma vsaj do petindvajsetega kilometra.

Gabrijel Ambrožič, ki je skupaj z Borutom Podgornikom zadolžen za tuje tekače na največjem slovenskem maratonu, je dejal, da so delo začeli že spomladi ter da so teden dni pred maratonom izpolnjeni pogoji za zlati znak glede udeležbe tujih tekačev. "Iz mednarodnega seznama smo morali izbrati najmanj 12 atletov ali z dobrim izidom v zadnjih 36 mesecih ali tiste, ki so bili med petindvajsetimi na olimpijskih igrah ali evropskem prvenstvu ali pa zmagovalci velikih svetovnih maratonov. Pred leti smo imeli težave s pridobivanjem boljših tekačev, sedaj pa lahko izbiramo, ker je naš maraton v zadnjem času pridobil na ugledu zaradi dviga kvalitete," je pojasnil Ambrožič in dodal, da so imeli kar veliko konkurenco, saj je v vikendu ljubljanskega maratona po svetu kar 21 tekov na 42 ali 21 km.

Po besedah Razdriha je v Evropi okrog 800 maratonov letno, v ZDA prek 1000, za Kitajsko pa ni natančne številke. Od teh jih je 450 vključenih v AIMS, 120 pa ima enega od treh znakov kvalitete. "Če dobimo zlatega, bomo v vrhu najbolje organiziranih tovrstnih športno rekreativnih prireditev na svetu," je še zatrdil Razdrih.

Nagradni sklad je ostal na ravni zadnjih let, tako bosta 30.000 evrov dobila prvouvrščena na 42 km v obeh konkurencah. Ambrožič je povedal, da so skušali pridobiti tisto peščico najboljših slovenskih tekačev, ki se resneje ukvarjajo z maratonom, vendar je bil odziv pičel, odpovedim zaradi poškodb se je kot zadnji pridružil še Primož Kobe, ta čas najboljši Rok Puhar pa bo tekel na 21 km.

Direktor maratona Gojko Zalokar je dejal, da bodo nadaljevali z že pred leti začeto akcijo nič oziroma čim manj odpadkov. Od četrtka, 25. oktobra, bo na Gospodarskem razstavišču potekal tradicionalni sejem tekaške opreme, v soboto bodo teki predšolskih otrok in šolski teki. Do šestega razreda bodo teki le promocijski brez merjenja izidov, za višje starostne skupine in srednje šole pa bodo pripravili državna prvenstva v cestnem teku. Sobota se bo zaključila z dobrodelnim tekom, udeleženci pa nato izberejo prejemnika donacije.

V soboto bo ob 18. uri odprtje maratona, ko se bodo predstavili najboljši maratonci. Osrednji del maratona bo v nedeljo, ko bo ob 8.30 tek na 10 km, ob 10.30 bosta starta na na 21 in 42 km, pet minut pred velikim maratonom pa bodo začeli še paraplegiki na 21 km.

Razdrih je izpostavil tudi ekonomske učinke maratona na primeru letošnjega tekmovanja v Tallinnu v Estoniji in po podatkih, ki jih je dala AIMS. Bilo je 1300 tujih udeležencev, ki so bili v povprečju 2,7 dni v Estoniji in so na dan porabili po 250 evrov. Skupaj s spremljevalci je to zneslo 2,6 milijona evrov, država pa je z davki dobila od tega pol milijona. "Mi imamo v Ljubljani prek 5000 tujih tekačev in tako lahko hitro pridemo do številke, ki ponazarja velik gospodarski učinek na mesto in tudi državo," je pojasnil Razdrih.

torek, 16. oktober 2018

V Ljubljani odprli svetovno borzo golf turizma IGTM 2018 #foto #video

Ljubljana, 16. 10. 2018 - Na Gospodarskem razstavišču so uradno odprli borzo golf turizma - International Golf Travel Market (IGTM 2018), na kateri bo do četrtka posle sklepalo okoli 1100 predstavnikov golf potovalne industrije iz več kot 60 držav. Kot je poudaril Nick Pilbeam predstavnik organizatorja Reed Exhibitions, so letos pripeljali 30 odstotkov novih kupcev, podvojeno je število kupcev iz Azije. Prisotnih je 400 kupcev golfskih produktov kar je odlična priložnost za Slovenijo in Ljubljano v smislu promocije destinacije.




V obdobju od 2018 do 2020 se na ravni organizatorjev potovanj golfskemu turizmu globalno obeta med pet in šestodstotna rast, napoveduje predsednik mednarodnega združenja organizatorjev golfskih potovanj (IAGTO) Peter Walton. Del te rasti si želi izkoristiti tudi Slovenija, ki gosti mednarodno borzo golfskega turizma IGTM.



Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je Slovenijo predstavil kot hitro rastočo golfsko destinacijo. Odlikuje jo raznolikost, saj so golf igrišča umeščena v alpske doline, na panonske nižine, med vinske gorice, je izpostavil med drugim.



Direktorica STO Maja Pak pa je spomnila, da je od leta 2015, ko je Slovenija od IAGTO prejela naziv najobetavnejše golfske destinacije, število golf igralcev pri nas poraslo za 20 odstotkov. V prihodnjih letih bo golf postal eden pomembnejših turističnih produktov države, je prepričana.

Predsednik Združenja za golf turizem (GIZ Golf) Žiga Osterc se je strinjal, da ima Slovenija veliko skritih golfskih draguljev, kot velik dosežek letošnje borze IGTM pa je izpostavil čezmejno povezovanje s sosednjimi državami Avstrijo, Italijo in Hrvaško. Slovenija ima sicer po besedah Osterca okoli 6500 registriranih igralcev golfa, registriranih v golfskih klubih, še kakih 2000 pa jih ni registriranih. Domači igralci ne zapolnijo vseh kapacitet 16 golfskih igrišč v državi, kar odpira priložnosti za turizem.



Povezovanje z državami v regiji Alpe-Adria je izpostavil tudi Peter Waton prvi mož IAGTO. "Golfski turisti ne vidijo meja, vidijo izhodišča za igranje golfa na najboljših igriščih in za najboljše izkušnje. Regija Alpe-Adria bo nova golfska destinacija in Slovenija bo močnejša, ker je v njenem središču. Več ljudi bo prišlo zaradi raznolikosti, ki jo prinašajo štiri države," je menil Walton.

Golfski turizem je globalno gledano v zadnjih letih beležil krepko rast, ki naj bi se, čeprav po nekoliko bolj umirjenih stopnjah, nadaljevala tudi v prihodnjih letih. V Evropi se v poletnem času obeta 2,5-odstotna, v zimskem pa dvoodstotna povprečna letna rast. Višjo rast pa med drugim omejuje pomanjkanje golfskih igrišč v najbolj priljubljenih potovalnih destinacijah, je še dodal Walton.



Po vsem svetu sicer golf igra okoli 60 milijonov ljudi, v Evropi osem milijonov. 30 odstotkov rednih igralcev golfa v prihajajočem letu načrtuje potovanje, katerega glavni namen je golf. Polovica igralcev je v zadnjih 10 letih šla na takšno potovanje, kažejo podatki IAGTO.

Igralci golfa na destinaciji v povprečju zapravijo več kot dvakrat toliko kot drugi turisti, natančneje 120 odstotkov več, je dodal Walton. Od tega je le 20 odstotkov izdatkov namenjenih golfu, preostalo je namenjeno potovanju, namestitvi, kulinariki in podobno.



Karmen Novarlič iz Slovenske turistične destinacije (STO) je spomnila, da je Slovenija v zadnjem obdobju gostila vrsto večjih poslovnih dogodkov. Za IGTM se je odločila, ker želi povečati dodano vrednost v turizmu, kar lahko zagotovi golfski turizem. Sicer se slovenski turizem v želji po povečevanju prihodkov usmerja predvsem v aktivnosti na prostem, kongresni turizem ter ponudbo zdravilišč.

Tatjana Radovič s Turizma Ljubljana je poudarila, da je v le uri vožnje iz Ljubljane dosegljivih pet odličnih igrišč za golf. "Res upamo, da bo ta dogodek pomagal Ljubljani, Sloveniji in vsem drugim partnerjem okrepiti golfski turizem v državi," je dodala.



Walton je izpostavil tudi pomen strategije razvoja golfske destinacije. "Načrtovati morate za tri leta vnaprej, saj vzpostavitev golfskega igrišča od koncepta do izgradnje traja tri leta, če imate srečo," je poudaril.

Ne skrbi pa ga prihodnost golfa. Tudi milenijci (milenijci povezujejo dve generaciji: celotno generacijo Y in prvi del generacije Z. Predstavniki te generacije so osebe, rojene med letoma 1980 in 2001. Glavna značilnost dveh vej milenijcev je ta, da je prvi del odraščal z računalniki, mobilnimi telefoni in video igricami, drugi del pa s tablicami, pametnimi telefoni in z aplikacijami) namreč igrajo golf, želijo potovati in se družiti s prijatelji. Spremenile so se navade v smislu članstva v golf klubih, a vseeno prihodnost tega športa ostaja svetla, verjame.

VIDEO - Maja Pak, direktorica STO



VIDEO - Minister Zdravko Počivalšek uradno odprl IGTM 2018

ponedeljek, 15. oktober 2018

Prvi uradni obisk slovenskega predsednika v Etiopiji in Podsaharski Afriki #foto #video

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se mudi na uradnem obisku v Zvezni demokratični republiki Etiopiji, kjer ga gosti predsednik dr. Mulatu Teshome.


Gre za prvi uradni obisk predsednika Republike Slovenije v tej državi in potrjuje vzajemni interes za poglobitev dvostranskih odnosov in gospodarskega sodelovanja ter krepitev vloge Slovenije v regiji, tudi v okviru skupne zunanje in varnostne politike EU ter razvojnega sodelovanja.

Pred predsedniško palačo je predsednika Republike Slovenije z vojaškimi častmi sprejel gostitelj, predsednik Zvezne demokratične republike Etiopije dr. Mulatu Teshome. Sledil je pogovor obeh predsednikov na štiri oči, nato pa plenarni pogovori med delegacijama obeh držav.

Predsednika sta ocenila, da so dvostranski odnosi med državama dobri in se strinjala, da bo prvi uradni obisk slovenskega predsednika zagotovo okrepil politične in vsestranske odnose med državama. Soglašala sta, da je še veliko možnosti za nadgradnjo gospodarskega sodelovanja, trgovine in investicij. Za slovenska podjetja je Etiopija zanimiva tudi kot odskočna deska za prodor na druge afriške trge.



Etiopski predsednik Teshome je predstavil notranjepolitične razmere v državi in poudaril, da je Etiopija tudi sedež Afriške unije in je tako lahko vez med Slovenijo in vsemi državami Afriške unije. Predsednik republike je etiopskemu gostitelju povedal, da Slovenija od leta 2012 vsako leto prireja mednarodno konferenco "Dan Afrike" ter ga povabil na uradni obisk v Slovenijo. Izmenjala sta poglede na aktualna vprašanja v mednarodnem okolju ter se dotaknila razmer v odnosih med Evropsko unijo in Afriko. Ob tem sta predsednika spregovorila tudi o migracijah.

Sogovornika sta se strinjala, da dobro sodelovanje med državama poteka tudi na multilateralnem področju, predvsem v okviru OZN, kjer je Etiopija trenutno nestalna članica Varnostnega sveta (2017/2018) ter podpredsedujoča članica Sveta za človekove pravice pri OZN, ki mu letos predseduje Slovenija.

 Predsednika sta se dotaknila tudi sodelovanja na področju proizvodnje medu in kolonij čebel, ki jih imajo v Etiopiji več kot pet milijonov, ter spregovorila o možnostih izobraževanja za etiopske čebelarje na slovenski čebelarski akademiji. Ob tem je etiopski predsednik čestital slovenskemu predsedniku za pobudo za razglasitev svetovnega dne čebel, ki je nastala na predlog Čebelarske zveze Slovenije. Na predlog Republike Slovenije so namreč lani decembra države članice Združenih narodov sprejele Resolucijo in 20. maj razglasile za svetovni dan čebel.

Na novinarski konferenci po srečanju je etiopski predsednik poudaril, da je prvi obisk slovenskega predsednika zgodovinskega pomena za odnose med državama. Oba predsednika sta v izjavi poudarila, da imata sorodna stališča glede razmer v svetu in podčrtala vzajemno željo po nadgradnji sodelovanja.


Etiopija je najstarejša neodvisna država v Afriki in med najstarejšimi na svetu; je edina država Podsaharske Afrike, ki nikoli ni bila kolonizirana (z izjemo krajše italijanske okupacije med 1936 in 1941), in ima v regiji veliko zgodovinsko težo. Etiopija je dejavnik stabilnosti na Afriškem rogu in tudi širše. Varnost in gospodarski razvoj sta osrednjega pomena tudi v regionalnem kontekstu. Etiopija se je, kljub številnim krizam v preteklosti, v zadnjem desetletju in pol uveljavila kot otok relativne stabilnosti v regiji Afriškega Roga in Rdečega morja. V letih med 2004 in 2014 je povprečna gospodarska rast Etiopije presegala deset odstotkov.

VIDEO


Predsednik republike Borut Pahor se bo v okviru uradnega obiska sestal tudi s predsednico Doma ljudskih predstavnikov Kamil Muferiat. Predsednik Republike Slovenije bo ob uradnem obisku sprejel na pogovor tudi vodji delegacij Evropske unije pri Zvezni demokratični republiki Etiopiji in Afriški uniji.

Jutri, drugi dan uradnega obiska, se bo predsednik Republike Slovenije srečal s predsednikom Komisije Afriške unije Mousso Fakijem Mahamatom, nagovoril pa bo tudi Odbor stalnih predstavnikov pri Afriški uniji.

Ob robu uradnih srečanj bodo pripravljena tudi srečanja med slovenskimi in etiopskimi podjetji. Predvideno je tudi srečanje gospodarske delegacije s komisarjem Komisije Afriške unije za trgovino in industrijo.

Vir UP  
Foto: Daniel Novakovič / STA

Dunaj: Z nosom do manj zavržene hrane

Tretjina vse hrane, ki jo letno pridelamo na svetu, pristane v smeteh. Predvsem mladi so pogosto nezaupljivi glede obstojnosti živil, zato jih tudi pogosteje zavržejo. Dunajsko socialno in okoljsko združenje Wiener Tafel organizira posebne senzorične delavnice, s katerimi želijo ozavestiti mlade in posledično zmanjšati količino zavržene hrane.

Foto :homas Gneist

Nova pobuda dunajskega združenja Wiener Tafel proti odpadni hrani je namenjena mladim med 12. in 16. letom. Na desetih brezplačnih interaktivnih delavnicah z naslovom »Izostrimo čute – preprečimo zavrženo hrano« bodo mladi spoznavali živila, njihovo uporabo in skladiščenje ter izurili svoja čute. Delavnice se začnejo oktobra letos, ko obeležujemo tudi svetovni dan hrane. Mladi se bodo med drugim naučili, da je večina jogurtov uporabnih še kar nekaj časa po poteku roka trajanja, da jabolk ne smemo skladiščiti zraven ostalih vrst sadja ter da paradižnik, krompir in čebula ne sodijo v hladilnik.

Foto: Lukas Haberl


»Opazovati, okušati, otipati, vohati, poslušati ter se naučiti, kako zaupati lastnim čutilom – in se nato odločiti, ali jabolko in jogurt res spadata v smeti ali lahko iz njiju naredimo še kaj dobrega. Z delavnicami želimo opremiti mlade z znanjem, da bodo lahko take odločitve sprejemali sami,« je povedala vodja delavnic Monika Heis iz združenja Wiener Tafel.

V Avstriji vsako leto zavržejo 760.000 ton hrane, od tega 577.000 ton neupravičeno. Kar 36 odstotkov oziroma 206.000 ton tovrstnih odpadkov nastane v gospodinjstvih. V nedavni raziskavi so ugotovili, da 52 odstotkov ljudi živilo zavrže zaradi nesigurnosti glede užitnosti izdelka, 20 odstotkov zaradi nepravilnega shranjevanja in 18 odstotkov zaradi poteka roka uporabnosti. Najpogosteje zavržemo sadje, zelenjavo, kruh in mlečne izdelke. Pri tem so ravno mladi tisti, ki najhitreje vržejo živilo v smeti, čeprav bi bilo lahko še užitno.

sobota, 13. oktober 2018

Žito praznuje 70 let uspešnega poslovanja

Ljubljana, 13.10.2018 – Praznovanje ob 70 letnici Žita je potekao na ljubljanski tržnici oziroma Pogačarjevem trgu. Ko sta Janez Bojc, generalni direktor Žita in Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana za 70 rojstni dan Žita slovesno razrezala velik Jelenov hlebec so obiskovalci lahko okušali številne najbolj prepoznavne kruhe in sveže pekovsko pecivo. Družinsko obarvan dogodek je poskrbel tudi za animacijo najmlajših. V otroških delavnicah 'Od zrna do kruha' so lahko skozi oblikovanje in peko kruha spoznavali, kako nastaja kruh.

Janez Bojc, generalni direktor Žita in Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana sta za 70 rojstni dan Žita slovesno razrezala velik Jelenov hlebec.


Pred tem je bila novinarska konferenca na kateri so sodelovali. Z desne: Janez Bojc, generalni direktor Žita, Rok Cankar (vodja kategorije pekarstva v Žitu), Mojca Cepuš (svetovalka za zdravo prehrano in hujšanje ter certificirana nutricionistka pri Befitu), Miha Špiček in Adela Pukl (kustosov Slovenskega etnografskega muzeja. Vodil jo je Boštjan Romih.

Novinarska konferenca, ki jo je vodil Boštjan Romih.


Na konferenci so med drugim povedali, da so v zadnjih 70 letih v Žitu spekli 1,5 milijonov ton kruha in peciva in da v Žitu izdelava vsakega hlebca traja v povprečju osem ur in da še danes najboljši kruh izdelujejo ročno. Pekarska in mlinarska dejavnost v Žitu predstavlja največji delež, kar 46 % prihodkov od prodaje. Prepoznavnost in priljubljenost krušnih izdelkov, ki jih lahko v Sloveniji kupite na 2469 prodajnih mestih. Žitove vrste kruha in pekovski izdelki so na voljo že v 15 državah. Izvozijo jih kar 6 tisoč ton letno. V letu 2017 je celotna prodaja skupine Žito znašala 126 milijona evrov, od tega je 24 odstotkov od celotne prodaje ustvarila z izvozom.

Žitove vrste kruhov so priljubljene doma in v tujini. 


Janez Bojc, generalni direktor Žita je med drugim dejal: "Naši najbolj prepoznavni kruhi so skozi leta postali sinonim za različne tipe kruhov doma, vse bolj pa postajajo priljubljeni tudi v tujini. Med krušnimi izdelki največ izvozimo tistih za dopeko. Z zavestjo, da je imel kruh glavno mesto v prehrani naših prednikov in tak ostaja še danes, ustvarjamo edinstvene izdelke z vtkanimi sodobnimi načini tehnologije peke ter z izbiro tradicionalnih starih žit in visoko kakovostnih žitaric. Ob upoštevanju trendov in želja potrošnikov želimo s svojo tehnološko dovršenostjo, pri peki in inovativnem razvoju, graditi našo zgodbo tudi v prihodnje. Umestiti se želimo kot nosilec proizvodnje kruha, sodobnega živila s kakovostnimi sestavinami, tudi v širšem evropskem prostoru."

Danes pri pripravi izdelkov izbirajo tudi stara žita, kot so ajda, kvinoja in pira. Foto Platiše.


Rok Cankar, vodja kategorije pekarstva v Žitu, je dejal: "Danes pri pripravi izdelkov izbirajo tudi stara žita, kot so ajda, kvinoja in pira. Vračamo se k nekaterim starim tehnologijam, kot so uporaba kvasnih nastavkov, podaljšana fermentacija in uporaba kislega testa. Pri razvoju novih izdelkov upoštevamo trende povečanja naravno prisotnih funkcionalnih sestavin ter izdelujemo manj komplekse, a kakovostne izdelke z enostavnimi deklaracijami."

Kruh ostaja s svojimi prehranskimi vlakninami nepogrešljiv del uravnoteženega načina prehranjevanja. Foto Platiše.


Mojca Cepuš, svetovalka za zdravo prehrano in hujšanje ter certificirana nutricionistka pri Befitu pa je povedala: "Kakovosten kruh ostaja s svojimi prehranskimi vlakninami nepogrešljiv del uravnoteženega načina prehranjevanja. Kot vir ogljikovih hidratov našemu telesu daje energijo. Za naše zdravje so najbolj blagodejni kruhi z ovsom in ječmenom ter kruhi iz polnozrnate moke, ker imajo veliko vlaknin."

Skupina Ane Monro je na oder so postavila tradicijo namakanja goljufivih ljubljanskih pekov v Ljubljanico. Foto Platiše.


Zbrani so uživali tudi v gledališki predstavi, ki jo je uprizorila ulična gledališka skupina Ane Monro. Na oder so postavili tradicijo namakanja goljufivih ljubljanskih pekov v Ljubljanico. Sodnik je s tehtanjem kruha ugotovil, da sta pekarici goljufali in jih obsodil z namakanjem v Ljubljanici. Pred izvršitvijo kazni pa je sodnik, ker živimo v demokraciji, občinstvo vprašal ali naj izvrši kazen ali ne. Občinstvo je predlagalo naj jo oprosti. Sodnik je predlog sprejel vendar pekaricama prepovedal peči kruh. Dovolil pa jima je prodajo Žitovega kruha ker je najboljši. Sodnikovo odločitev sta pekarici z veseljem sprejeli.

Arhivski posnetki Žita.


Začetki Žita segajo v leto 1948, ko je podjetje začelo poslovati. Prvotno dejavnost mlinarstvo so pozneje razširili še s pekarstvom in testeninarstvom. Skozi desetletja so svojo dejavnost dopolnjevali, širili proizvodnjo po celi Sloveniji in tako bogatili ponudbo z visokokakovostnimi in inovativnimi izdelki. Tako danes na policah trgovin najdete tudi Žitove riže, žitarice, zamrznjene izdelke, čaje, konditorske izdelke, začimbe in čokolado.

sreda, 10. oktober 2018

Tanja Mlakar - Klošarka z Miklošičeve #video

Ljubljana, 10.10.2018 - Ob svetovnem dnevu brezdomcev 10. oktober, ki ga imajo brezdomci od leta 2010, je bila v galeriji Družina predstavitev knjige Tanje Mlakar, Klošarka z Miklošičeve. Pri predstavitvi, ki jo je vodila Manica Ferenc je sodelovala tudi predstavnica Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze Nuša Zavašnik.

Z leve: Manica Ferenc, Nuša Zavašnik, predstavnica Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze Tanja Mlakar, pisateljica. Foto Platiše


V romanu pisateljica Tanja Mlakar predstavi mlado žensko Ireno, ki jo življenje kruto preizkuša. Leta, ki sledijo njenemu razdrtemu zakonu, so nepredvidljiva – laži, brezbrižnost bližnjih in izguba službe Ireno pripeljejo do tega, da počasi izgubi vse, kar bi ji omogočalo normalno preživetje, in naposled pristane na ulici.

VIDEO - Pogovor s pisateljico Tanjo Mlakar.


Če ji je uspelo zaživeti na novo boste zvedeli, če boste prebrali knjigo ali poslušali pogovor s pisateljico Tanjo Mlakar.

»Mnogo noči je preležala v železniških čakalnicah in kleteh, kasneje tudi v vrtni lopi, kjer je prenočevala celo zimo. To so bila leta, ki se jih ni rada spominjala, a vedela je, da jih tudi pozabiti ne sme. Predstavljala so ji opomin, kako hitro te življenje odnese na rob. In če tam ni nikogar, da bi te ujel, se moraš loviti sam, sicer naposled padeš tudi z roba.«

torek, 09. oktober 2018

Kristalni Triglav prejmeta Boštjan Noč in Drago Bulc

Portorož, 8. oktober 2018 - Na Dnevih slovenskega turizma, ki potekajo v Portorožu, bodo drevi na svečanosti v Gledališču Tartini v Piranu, podelili najvišja priznanja v turizmu. Dobitnike so razglasili na dopoldanski novinarski konferenci. Društvo turističnih novinarjev Slovenije za vidne dosežke v turizmu vse od leta 2011 podeljuje priznanje Kristalni Triglav. Člani društva so se odločili, da Kristalni Triglav 2018 podelijo Čebelarski zvezi Slovenije s predsednikom Boštjanom Nočem na čelu. 

Boštjan Noč. Foto Miha Črnič.


Slovenski čebelarji so se v celovito turistično ponudbo Slovenije najprej vključili s panjskimi končnicami, z zaščitenim slovenskim medom in drugimi čebeljimi proizvodi v obliki izvirnih spominkov. Kasneje so začeli urejati številne izobraževalne poti s prikazom slovenskih tipičnih čebelnjakov in pomena čebel za človeka in okolje, ki so najprej pritegnile domače, kasneje pa vse več tujih obiskovalcev. Slovenski čebelarji so hkrati organizirali tudi več mednarodnih posvetovanj in srečanj s popularizacijo kranjske čebele ter s tem poskrbeli tudi za promocijo slovenskega turizma in Slovenije nasploh.

Vrhunec promocije je Čebelarska zveza Slovenije dosegla, ko je v Združenih narodih uresničila idejo o praznovanju 20. maja kot Svetovnega dneva čebel. O tem so poročali vsi najpomembnejši mediji, kar je Slovenijo na zelo žlahten način postavilo na zemljevid sveta, hkrati pa je bila to tudi odlična promocija za Slovenijo kot prvo zeleno turistično državo na svetu. 

Drago Bulc. Foto Cveta Potočnik.


Kristalni Triglav za osebnost 2018 podeljujejo vsi organizatorji osrednje slovenske turističnega dogodka Dnevi slovenskega turizma. Letos priznanje dobi Drago Bulc, dolgoletni novinar in predsednik Društva turističnih novinarjev v Slovenije.

V utemeljitvi priznanja so zapisali, da Drago Bulc – novinar, voditelj in urednik - slovenskemu turizmu ni posvetil le kariere, ampak življenje. Njegovo ime neločljivo povezujemo z oddajami ter rubrikami kot so Turistični globus, Dobrodošli, Popotniška malha, Homo Turisticus, Na lepše, Turistika, Bulc te gleda, Ture Avanture ... ter z odmevnim podeljevanjem »Turističnih nageljnov« in »Turističnih bodečih než«. Njegov turistični film Največje plavajoče zabavišče na svetu pa je na 13. Mednarodnem festivalu turističnega filma dobila priznanje za najboljši turistični film. Njegov pristop k turističnim tematikam je dinamičen in hkrati poglobljen, pogled pravično kritičen, a tudi hudomušen.

Danes je v pokoju, a v turističnem novinarstvu je Drago Bulc še zmeraj aktiven in prizadeven ter izjemno dejaven predsednik Društva turističnih novinarjev Slovenije.

Njegov zaščitni znak? Vedno eleganten in nepogrešljiv metuljček. »Turizem je tisto, kar mi je pisano na kožo,« je povedal v enem od številnih intervjujev. In kako res je to!