torek, 19. junij 2018

V Križankah predstavili Poletno noč in festival Mittelfes

Ljubljana, 19. 6. 2018 – Na Pergoli v Križankah so predstavili gala koncert Poletna noč in mednarodni festival Mittelfest, ki bo potekal med 5. in 15. julijem v Čedadu. Njegov umetniški vodja je večkrat nagrajeni gledališki režiser iz Sarajeva Haris Pašović, ki se s programom glasbenih, gledaliških in plesnih projektov tokrat poklanja milenijcem. 




Letošnja Poletna noč, ki bo na Kongresnem trgu v sredo 20.6. bo v znamenju slovenske popevke, ki jih RTV Slovenija obuja s tradicionalnim gala koncertom Poletna noč. Tokrat bo v znamenju jubilejnega leta, v katerem RTV Slovenija obeležuje 90 let radijskega in 60 let televizijskega oddajanja. Žanrsko bogat program bo tudi zato po trditvah dirigenta Patrika Grebla najširši doslej.

Gala koncert, ki ga RTV Slovenija pripravlja v sodelovanju s Festivalom Ljubljana, je naslovljen Poletna noč - Vse najboljše!, ki ga gre po Greblovih besedah razumeti na dva načina. Poletna noč ne bo le v znamenju jubilejev RTV Slovenija, ampak ta naslov napoveduje tudi vse najboljše popevke, ki jih bo slišati na Kongresnem trgu in ki bodo tudi letos priklicale poletje.

VIDEO POSNETEK CELOTNE TISKOVNE KONFERENCE - pričetek pri 9 minuti


"Letos bomo lahko slišali vse od z RTV-jem povezanih del Uroša Kreka, Marijana Kozine, Siddharto in Avsenika, do zlatih let slovenske popevke. Ne samo to. Spomnili se bomo tudi glasbenih festivalov, ki delujejo pod okriljem oz. s pomočjo RTV Slovenija. Od Slovenske popevke do Melodij morja in sonca," je na današnji novinarski konferenci pojasnil Greblo in ob tem dodal, da se letošnji koncert poleg žanrsko bogatega programa ponaša tudi z največjim številom nastopajočih.

Pod njegovo taktirko ter taktirko Mojce Lavrenčič in Lojzeta Krajnčana bodo nekatere največje uspešnice slovenske zabavne glasbe v izvedbi izbranih slovenskih interpretov zazvenele ob spremljavi Big Banda in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Skozi večer pa bosta popeljala televizijska voditelja Bernarda Žarn in Slavko Bobovnik.



Kot je pojasnil Greblo, bodo za razliko od preteklih let, ko so začeli z inštrumentalno, jazzovsko različico Poletne noči, tokrat začeli z zvočnim avizom TV Slovenija, ki se predvaja pred začetkom televizijskih prenosov in je imenovan Pastirček, njegov avtor pa je skladatelj Uroš Krek. Za to so se odločili "zavoljo televizijske vizualizacije".

Takoj zatem se bodo spomnili Bojana Adamiča in Frana Milčinskega - Ježka s Ko boš prišla na Bled, ki ji bo sledila Avsenikova Na mostu (Bila sva mlada oba), ki ju bosta izvedla Urška Arlič Gololičič in Jože Vidic. Otroški pevski zbor RTV Slovenija bo zapel Bratovščino sinjega galeba, popevko Mlade oči pa po Greblovih besedah "zvezda slovenskih muzikalov" Saša Lešnjek.



Slovenskih predstavnikov na tekmovanju za pesem Evrovizije v samostojni Sloveniji se bodo spomnili z eno najbolj prepoznavnih Prisluhni mi Darje Švajger, na Melodije morja in sonca pa bodo spomnile Anika Horvat, Tinkara Kovač in Lara Baruca, ki bodo zapele Zate in Lahko noč Piran. Venček evrovizijskih pesmi iz časa nekdanje Jugoslavije bodo izvezale Brez besed, Pridi, dala ti bom svet, Dan ljubezni in Vse rože sveta. S slednjo in s Cvetje v jeseni, pri kateri se bo na citrah pridružil Tomaž Plahutnik, se bodo poklonili tudi Urbanu Kodru, ki letos praznuje 90 let.

Nina Strnad bo izvedla Samo nasmeh je bolj grenak, Marijan Kozina Na svoji zemlji, Tomaž Domicelj bo nastopil s Slovenskega naroda sin, skupina Siddharta v popolni zasedbi z Ledena v priredbi Roka Goloba, Andrej Šifrer s pesmijo Za prijatelje, Alfi Nipič s Poljane dom prelepih dni. Med drugim bo slišati tudi Lastovko Jureta Robežnika, v Ljubljano Atija Sossa, Vrača se pomlad Silvestra Stingla v izvedbi Ota Pestnerja. Koncert bo zaključila Poletna noč. sta

Z akcijo 1,2,3 GREMO! do boljšega počutja

Ljubljana, 19. 6. 2018 – Pri HOFERju so zasnovali vseslovensko družbeno odgovorno akcijo 1, 2, 3, GREMO!, katere namen je spodbujati vsakodnevno aktivnost in skrb za boljše počutje. V družbi ambasadorjev, Marka Potrča in Jana Kovačiča, so akcijo danes predstavili na Gradu Kodeljevo, kjer so udeleženci podpisali tudi zavezo k aktivnemu življenju.

S skupnimi močmi do cilja
Projekt 1, 2, 3, GREMO!, ki bo vrhunec dosegel na Ljubljanskem maratonu, Slovenke in Slovence spodbuja k aktivnejšemu vsakdanu. V 123 dneh, od 28. junija do 28. oktobra, bomo s skupnimi močmi pritekli do boljšega počutja in bolj zdravega telesa. Da pa ne bo vse ostalo zgolj pri besedah, bosta skrbela motivator in voditelj, Marko Potrč in športni strokovnjak, Jan Kovačič. Oblikovala sta 17 tedenski program vadbe, s katero bosta skrbela za boljšo gibljivost, ustrezno opremo in pravilno tehniko teka. Veliko pozornosti bosta namenila tudi pravilni prehrani in hidraciji, svetovala, kako pridobiti moč, hitrost ter odgovarjala na vprašanja. Poleg tedenskega programa vadbe, bosta udeležence na osmih lokacijah po Sloveniji še dodatno osebno spodbujala.



Čas je, da znova vzljubimo svoje telo
Na maratonu življenja imamo nenehno ob sebi zanesljivega sopotnika, ki nam po svojih najboljših močeh pomaga preskakovati ovire in premagovati izzive. Ta zvesti prijatelj, ki nas podpira na vsakem koraku, čeprav ga občasno zanemarjamo, je naše telo. Zato je čas, da mu obljubimo, da bomo odslej zanj bolje skrbeli. Čas je, da znova vzljubimo svoje telo. V sklopu projekta bodo sodelujoči lahko podpisali že zapisani manifest telesu ali svojemu telesu posvetili osebno in unikatno pismo. To bo osebni poklon življenjskemu sopotniku, ki nas spremlja 24 ur na dan, 365 dni v letu. Prav tako bo mogoče na spletni strani www.123gremo.si ustvariti profil in z označevanjem opravljenih nalog spremljati svoj napredek. Ambasadorja Marko in Jan bosta hkrati, skupaj z različnimi strokovnjaki, na voljo za vprašanja o vadbi, regeneraciji, primerni opremi in o drugih tematikah, povezanih z gibanjem. 



V 123 dneh za boljši jutri
Od 28. junija do 28. oktobra 2018 lahko tako vsak posameznik stori veliko za svoje telo in boljše počutje. Z vadbo po programu se lahko vsi sodelujoči udeležijo tudi ene od razdalj na Ljubljanskem maratonu. Vsak korak pa ne bo le korak bližje boljšemu telesnemu počutju, ampak tudi korak bližje boljšemu jutri. Pri HOFERju bodo za vsak pretečeni kilometer v majici 1, 2, 3, GREMO!, na največjem tekaškem dogodku v Sloveniji, darovali 10 centov za otroke iz projekta Botrstvo v Sloveniji. Kako do majice, izveste kmalu.

Čas je, da naredimo nekaj zase in za svoje telo, ki je z nami že od vsega začetka in si zasluži naše spoštovanje. Čas je, da pozabimo na vse izgovore. Čas je, da nam uspe. Več informacij je na voljo na spletni strani www.123gremo.si, Facebooku in Instagramu. Zdaj pa akcija: 1, 2, 3, GREMO!

nedelja, 17. junij 2018

V Termah Snovik so odprli Kneippovi bosonogi poti

Terme Snovik,16.6.2018 - V soboto so v okviru dvoletnega projekta "Zdravi v naravi s Kneippanjem" v Termah Snovik odprli daljšo, 3,2 km dolgo in krajšo bosonogo pot. Daljša pot je speljana ob obstoječi poti Palčka Snovička in vključuje tudi elemente za razgibavanje, štorkljasto hojo po strugi potoka in snoviški zeliščni napitek.











Življenjska filozofija zdravega načina življenja po Sebastianu Kneippu temelji na pet stebrih: voda, gibanje, prehrana, uporaba zelišč in zdrav življenjski slog, ki poveže prve štiri v celoto zdravja telesa in duha. Hoja z bosimi nogami je ena najbolj učinkovitih naravnih telesnih terapij. Zelo koristi preutrujenim ljudem, ki imajo težave z delovanjem žlez in razne druge funkcionalne motnje.











Čeprav danes naše noge večinoma niso utrjene in le težko prenesejo hojo v naravni, bodo tisti, ki se sprehodijo zjutraj po rosni travi, kmalu opazili, kakšno ugodje jim takšna hoja nudi. Kadar se počutimo preutrujeni, izčrpani po duševnih napetostih, si z bosonogo hojo lahko naberemo moči in se na naravni način regeneriramo.

Po dvournem pohodu, so udeleženci zaplavali v zunanjem termalnem bazenu in tako preživeli aktiven, sproščujoč in smeha poln dan v Termah Snovik.

"Če hoče človek ostati zdrav, se mora gibati" Sebastian Kneipp

'Odreži drugačnost' dobrodelna akcija frizerjev

Dobrodelnemu projektu Odreži drugačnost, ideji inovativnega frizerja Marka Hriberška, se je pridružilo 50 frizerjev iz vse Slovenije, ki zbirajo denar za otroke s posebnimi potrebami. Prvi del akcije je že mimo, drugi del sledi v nedeljo, 24. junija. 



Drugi del akcije bo potekal v nedeljo, 24. junija, od 10. do 17. ure, ko jih lahko v živo, vse ulovite na enem mestu, saj bodo v okviru festivala Pljusk na plaži Velenjskega jezera s frizerskimi dejavnostmi zbirali denar za isti namen in bodo večino izkupička ponovno namenili CVIU, del pa tudi Zvezi prijateljev mladine Velenje. Zbrane donacije bo CVIU uporabil za obnovo in ureditev previjalnice, ZPM pa bo denar namenila za letovanje otrok iz socialno ogroženih družin.

Marka Hriberška je danes v njegovem frizerskem studiu, poleg številnih drugih zadovoljnih strank obiskala tudi direktorica podjetja Skaza Tanja Skaza, ki je bila prva, ki je podprla njegovo idejo o dobrodelni akciji in svojo frizuro Marku zaupa že nekaj let.

Akcijo Odreži drugačnost so kot ambasadorji podprli tudi znani Slovenci, med drugim priljubljeni glasbeniki Nina Donelli, Gašper Rifelj in številni drugi, ki se bodo dobrodelnim frizerjem v nedeljo, 24. junija, pridružili na plaži Velenjskega jezera in s svojo prisotnostjo izkazali podporo plemeniti akciji.

sobota, 16. junij 2018

Na strehi parkirne hiše na Dunaju nastaja pet nogometnih igrišč

Dunaj - V novi stanovanjski soseski Aspern Seestadt na obrobju Dunaja nastaja pet nogometnih igrišč, ko bodo kar 15 metrov nad tlemi. Od poletja 2019 bodo tako Dunajčani igrali nogomet na strehi parkirne hiše s pogledom na jezero. 



Tik ob zadnji postaji podzemne železnice U2 na severovzhodnem delu mesta Dunaj nastaja pravi raj za nogometne navdušence. Na strehi parkirne hiše za 440 vozil nastaja pet nogometnih igrišč z umetno travo, od katerih bodo štiri namenjena ekipama s po petimi igralci, eno igrišče pa ekipama s po štirimi igralci. Skupna površina igrišč za mali nogomet bo znašala 2.100 kvadratnih metrov, poleg tega pa bodo na voljo še slačilnice, prhe in gostinski lokal. S 15 metrov višine bodo imeli igralci pogled na umetno jezero. Skrb, da bi žoge padale s strehe stavbe, je povsem odveč, saj bodo igrišča obdana z mrežo.

Nogometna igrišča so v nastajajoči stanovanjski soseski Aspern Seestadt začeli graditi maja letos, končana pa naj bi bila do naslednjega poletja. Takrat bodo v kleti parkirne hiše odprli tudi trampolin park na 3.000 kvadratnih metrih površine. 



Nova mestna soseska Aspern Seestadt je eden največjih gradbenih projektov v Evropi, kjer bo živelo in delalo 20.000 ljudi. V načrtu te investicije je gradnja skupno 10.500 ugodnih najemniških stanovanj, zgrajenih v skladu z visokimi ekološkimi standardi. Poleg stanovanj za družine in samske bodo na voljo tudi t.i. generacijska in oskrbovana stanovanja, študentski domovi ter stanovanjske skupnosti. Poleg tega bo v soseski prostor za pisarne, trgovska in storitvena podjetja ter raziskovalne in razvojne ustanove ter izobraževalni kampus. 240 hektarov velika soseska bo v treh fazah nastajala do leta 2028.

nedelja, 10. junij 2018

Spominska slovesnost ob 73. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča pod Ljubeljem


Na spominski slovesnosti ob 73. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča pod Ljubeljem je bila slavnostna govornica dr. Monika Kokalj Kočevar, doktorica zgodovine in muzealka v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. 




Spominski park Mauthausen pod Ljubeljem, 9. junij 2018 – »Ko sem razmišljala kaj naj pravzaprav povem, kako naj strnem vse misli in razmišljanja o drugi svetovni vojni s katero se ukvarjam kot zgodovinarka, muzealka ter zbiralka in skrbnica ustnih virov pa tudi članica mednarodnega taboriščnega odbora KL Mauthausen, sem pomislila, da je potrebno izhajati in vedno znova poudariti, da je med drugo svetovno vojno morala zapustiti svoje domove več kot ena petina prebivalcev Slovenije kar predstavlja približno današnje število prebivalcev Ljubljane,« je slavnostni nagovor začela letošnja glavna govornica, dr. Monika Kokalj Kočevar in pri tem spomnila na šestdeset tisoč Slovencev, ki so bili deportirani v italijanska, nemška, madžarska in hrvaška koncentracijska taborišča. Največ ji je bilo v nemških taboriščih, več kot enaindvajset tisoč od tega več kot štiri tisoč v podružnice KL Mauthausen, katerega eno od devetinštiridesetih zunanjih taborišč je bilo tudi ljubeljsko.

Delovno taborišče Ljubelj je bilo edino taborišče na slovenskem ozemlju v času druge svetovne vojne. V njem je med leti 1943 do 1945 delalo več kot tisoč jetnikov. Ljubeljski taboriščniki so zgradili več kot tisoč petsto dvainštirideset metrov dolg predor, skozi katerega so prva vozila zapeljala leta 1944. Pot čez Karavanke proti morju je bila namreč za Hitlerjeve osvajalne načrte zelo pomembna in predor jo je močno skrajšal. Interniranci so delali v nečloveških pogojih, od jutra do večera. Hranili so jih z vodo in malo kruha, jih tepli in delo nadzorovali s psi. Več kot trideset jih okrutnega ravnanja in izživljanja nad njimi, ni preživelo. 7. maja 1945 so vse taboriščnike izpustili, vendar so enote SS „nejugoslovanske“ jetnike znova zajele in jih med umikom skozi ljubeljski predor na Koroško uporabile za živi ščit. Kasneje jih je v Rožu osvobodila partizanska vojska. Da bi zabrisali sledove svojih grozodejstev, so Nemci taborišče porušili. V spomin in opomin na vojne grozote trpljenje jetnikov ob robu parka stoji spominska arena okostnjaka z živim srcem v sredini ter napisom OBTOŽUJEM - J'ACCUSE.

Pred spomenikom so v soboto, 9. junija, v spomin na žrtve nacističnega nasilja, položili vence predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, delegacija Občine Tržič, ki jo je vodil župan Borut Sajovic, delegacija Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije, ki jo je vodil podpredsednik ZZB NOB Slovenije dr. France Križanič, v imenu Koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri ZZB Janez Deželak, predsednik Občinskega odbora Združenja borcev za vrednote NOB Tržič Jure Jerkič, skupaj sta venec položila veleposlanica Republike Francije Marion Paradas in Klaus Peter Riedel, veleposlanik Zvezne republike Nemčije, vence so položili še veleposlanik Ruske federacije Doku Zavgajev, predstavnik veleposlaništva Republike Poljske Pawel Wieleba in delegacije taboriščnih odborov.

Slovenski pisatelj, Lovro Kuhar – Prežihov Voranc, predstavnik Jugoslovanov v prvem mednarodnem taboriščnem odboru je zaprisegel, da bodo zato, da se njihova izkušnja ne bi nikoli več ponovila, na varnih tleh umrlim za svobodo postavili najlepši spomenik, svet svobodnih ljudi. Z željo po ohranjanju te misli si tudi sedanji mednarodni odbor postavlja za prvi cilj, boj proti ponovnemu pojavu nacizma in fašizma v vseh oblikah in so proti vsem njihovim tendencam in proti vsakemu rasnemu preganjanju.

Zbrane udeležence sobotne slovesnosti je prvi nagovoril gostitelj, župan Občine Tržič mag. Borut Sajovic, ki je spomnil na to, da so na mestu nekdanjega taborišča, tega je v upravljanje prevzela Občina Tržič, danes tisti, ki imajo svoje prepričanje in ob tem citiral Cankarjeve besede: "Lahko bi hodil brez roke, brez očesa, da celo brez nosa bi se dalo živeti ... A kadar človek nima prepričanja, tedaj je samo še senca brez telesa, knjiga brez vsebine..."

Obiskovalce je v imenu Koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja nagovoril tudi Janez Deželak, ki je apeliral predvsem na šolnike naj mlade izobrazijo o resnični zgodovini, saj ima sam kot človek, ki je kot otrok bil odpeljan v taborišče tudi zavest in dolžnost, da opominja na resnične grozote vojne: „Ker jaz verjamem, da če bodo izobraženi, bodo tudi pravilno razumeli težke čase, ki so tukaj bili.“ Opozoril je, da se dnevna politika prilagaja volitvam in zato sam zagovornik tega, da se zgodovina ne zanika in ne pozablja, tako kot je ne more pozabiti on in je ne morejo pozabiti vsi, ki so preživeli vojno v taboriščih.

Tudi letos je prisotne pozdravil Daniel Simon, predsednik društva Amicale nationale de Mauthausen et ses komandos, ki je v svojem nagovoru spomnil na stanje, ki danes seje težave v evropskih družbah. Poudaril je, da se je kot odgovor na stanje v taboriščih, kjer je vladal le zakon močnejšega, kjer je bil občutek človečnosti prepovedan, pojavila solidarnost. Solidarnost, ki je rešila nekaj osnovnega in ohranila vez s človečnostjo tudi pod Ljubeljem: „Slovensko prebivalstvo je naredilo vse v svoji moči, da bi pomagalo in izkazalo skrbnost zapornikom, ki so jih nacisti označili za nevarne zločince. Ta osnovni prehod meja med jeziki in razmerami je predstavljal veliko pomoč zapornikom. Ta preprosti človeški odgovor je v svetu, kjer so bili osnovni človeški principi zanikani, odpravil razkorak med eno in drugo stranjo. Tako je lahko nastala lepa pustolovščina Brigade Svoboda. Osvobojeni zaporniki so se namreč spontano odločili, da se bodo borili v jugoslovanski vojski do končne osvoboditve in tako odložili svojo srečo in vrnitev domov. Solidarnost ni poznala meja, te so bile zgolj ideološke, ne pa meje identitete.“

Daniel Simon je zgrožen nad ponovnim vzpostavljanjem meja, ki ločujejo ljudi in nad vzpodbujanjem avtohtonega prebivalstva k temu naj ne potlači nizkotnih maščevalnih nagonov proti tujcem, ter nad tem da celo zakon obsoja humanitarno pomoč migrantom: „Ne glede na razloge zaradi katerih se države zatekajo k tem praksam, ki se nam lahko zdijo celo sprejemljive, saj so jih uvedle demokratične države, se tako vračamo nazaj v čas, ko so države morale trpeti barbarstvo ali pa so ga celo same izvajale“.

Slovence pa je spomnil na našo zgodovino, ki ima močno izkušnjo s premikanjem meja in se nismo uklonili legitimnim potrebam ljudstev po krepitvi nacionalne identitete, a opozoril da se stanje miroljubnih meja lahko hitro skrha: „Vsem našim državam zdaj preti nevarnost antagonizma identitete. Prepričani smo bili, da smo ga že presegli, a sedaj vsem grozi, da nas preplavi ksenofobija. Univerzalna zavest, velika učna ura zapornikov v taboriščih se vrača v Evropo, tako kot sanje o miroljubni celini,“ je še dejal. In se vprašal tudi o naši vlogi na tem svetu:“ Današnje migrantske poti so polne groznih, komaj verjetnih dogodkov, premaganih nevarnosti, nepremagljive želje, nepopisne nesreče in klicev na pomoč. To je podlaga za deklaracijo iz leta 1948, ki poudarja univerzalnost človekovih pravic in izgon sistemov, ki jih teptajo. Samo to in ničesar več.“

Letošnja slavnostna govornica dr. Monika Kokalj Kočevar je spomnila na to kako pomembna dediščina je taborišče pod Ljubeljem: »Prostor taborišča Ljubelj je krajina spominjanja negativnih dogodkov in krajina spominjanja pozitivne mednarodne solidarnosti, vere v življenje in pravičnost. Ljubelj predstavlja kraj spominjanja, ki mu preživeli taboriščniki dodajajo nadgradnjo – dodano vrednost spominjanja vsakega posameznika. Dejstvo, da so bili v taborišču zaprti predstavniki več narodnosti pa daje krajini mednarodni poudarek in dodatek v zgodbah posameznih narodov. Del spomina na krajino so pričevalci prinesli domov. Muzeji ga zbiramo v obliki nesnovne dediščine, pričevanj o medvojnem dogajanju in osebnih taboriščnih predmetov, ki pripovedujejo svojo zgodbo,« je še povedala in dodala, da so slovesnosti, kakršna je vsakoletna na tem območju, postale del kraja spomina, ki želi ostati zvest sporočilu preživelih: Nikoli več.

Zanjo je vloga Ljubelja tudi kot prostor za učenje, kjer se predvsem mladina seznanja z delom zgodovine nacionalsocializma, s spominom na žrtve,odgovornostjo storilcev in sodelavcev in vseh, ki so molče opazovali. Kot prenašalko sporočil med taboriščniki in mlado generacijo pa vsakokrat na realna tla postavi dejstvo, da mladi zgodovine ne poznajo. »Ko vprašam šolarje, ali mi lahko poimenujejo edinokoncentracijsko taborišče med drugo svetovno vojno v Sloveniji, ni dvignjenih rok in še manj

je dvignjenih rok ob vprašanju ali je že bil kdo na Ljubelju,« je povedala in poudarila, da se moramo zavzemati »da vsak iz mlade generacije, v času šolanja vsaj enkrat organizirano obišče Ljubelj in se seznani z vlogo taborišča v drugi svetovni vojni. Letos je leto kulturne dediščine, in zato še prav posebna priložnost za razvijanje zavesti o tej dediščini.« Zato meni, da se je potrebno bolj angažirati, da se bo mladina aktivno vključevala v spoznavanje in ohranjanje naše kulturne dediščine, ki predstavlja tudi dobrine, podedovane iz preteklosti, ki jih je skupnost opredelila kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij.

Dr. Monika Kokalj Kočevar je poudarila tudi pomen pričevanja, saj so ta nadgradnja dokumentov in toliko kot je ljudi, toliko je zgodb. In vse različne zgodbe sestavljajo celoto – zgodbo druge svetovne vojne.

Tokratno slovesnost v spominskem parku Ljubelj sta v imenu Koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, Združenja borcev za vrednote NOB Tržič in Občine Tržič, pripravila scenarista Mojca Poredoš in Iztok Pipan. Vodila jo je Lina Vozny, sodelovali pa so nastopajoči iz občine Tržič, praporščaki, Pihalni orkester Tržič pod vodstvom dirigenta Francija Podlipnika, učenci Podružnične šole Kovor pod mentorstvom Mance Kokalj Vernig, tenorist Aco Aleksander Biščevič in Tomaž Štular na kontrabasu, recitatorja Jeremija LeRoux in Maša Kalan ter ekipa Televizije Medvode.

(nataša predalič, tvm)

Mobilna aplikacija IZI je osvežena, enostavna in cenovno ugodna

Blagovna znamka IZI z osveženo podobo, mobilno aplikacijo Moj IZI in novimi paketi IZI Vračilo postaja uporabnikom še prijaznejša ter še enostavnejša in dostopnejša. Z mobilno aplikacijo Moj IZI lahko uporabniki odslej kadarkoli enostavno polnijo svoj IZI račun ali preverijo dobroimetje, ob tem pa hkrati tudi kadarkoli preklopijo na enega izmed novih paketov.



Paketi IZI Vračilo prinašajo novost v ponudbi predplačniških paketov mobilnih storitev v Sloveniji, saj IZI uporabnikom neporabljene količine prenosa podatkov konec meseca ne zapadejo, temveč se pretvorijo v dobroimetje na IZI računu, in sicer tako, da za en cel neporabljeni gigabajt uporabnik na IZI račun prejme en evro. V IZI ponudbi ostajajo tudi obstoječi najbolj priljubljeni paketi, z junijem pa podvojene količine mobilnih storitev postajajo del redne ponudbe paketov IZI Mesec.

Novost v ponudbi so paketi IZI Vračilo S, M in L, in sicer za 8, 11 ali 14 evrov. Vsi trije paketi vključujejo neomejene klice v omrežju Telekoma Slovenije in 3000 enot (za SMS/MMS ali klice v druga omrežja in med gostovanjem v državah EU-tarife), razlikujejo pa se po količini prenosa podatkov. Paket S za 8 evrov vključuje 1 GB, paket M za 11 evrov 4 GB, paket L za 14 evrov pa 7 GB prenosa podatkov. V primeru, da uporabnik v posameznem mesecu ne porabi vseh zakupljenih gigabajtov, za vsak cel neporabljeni gigabajt konec meseca na IZI račun prejme vrnjen en evro.

V IZI ponudbi ostajajo najpopularnejši paketi: IZI Doma, IZI Brez meja in IZI Mesec (S, M, L). V slednjih bodo uporabnikom od 1. junija dalje dvojne količine na voljo kot del redne ponudbe. Tako bo IZI Mesec S vključeval 3000 enot za 6,90 evra, IZI Mesec M 4000 enot za 8,90 evra in IZI Mesec L 6000 enot za 11,90 evra. Vse zakupljene enote so uporabnikom IZI na voljo tudi v državah z EU-tarifo.

IZI še naprej ostaja enostavna in uporabnikom prijazna blagovna znamka, ki smo ji v Telekomu Slovenije osvežili podobo in dali nov zagon, na trgu pa bo tudi v prihodnje nastopala samostojno.

Podrobnosti lahko preberete na https://www.izi.si/