ponedeljek, 20. januar 2020

Slovesnost ob 30. obletnici odhoda slovenske delegacije s 14. kongresa ZKJ #video

Ljubljana, 20.1.2020 - V Predsedniški palači je potekala šesta slovesnost v počastitev 30. obletnice dogodkov, ki so utirali pot prvim demokratičnim volitvam in odločitvi o osamosvojitvi Slovenije. V počastitev ob 30. obletnici odhoda slovenske delegacije s 14. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije (ZKJ) jo je priredil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor katere se je udeležil tudi Tomaž Čas, predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever.



Slavnostna govornika sta bila dr. Ciril Ribičič, vodja slovenske delegacije in takratni predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, in mag. Franci Pivec, član slovenske delegacije. Udeležence slovesnosti je nagovoril tudi predsednik republike Borut Pahor.

VIDEO

nedelja, 19. januar 2020

Slovesnost ob Dnevu spomina na žrtve holokavsta

Ljubljana, 19.1.2020 - V Centeru urbane kulture Kino Šiška je potekala spominska slovesnost s katero so obeležili mednarodni Dan spomina na holokavst. Na ta dan se poklonimo vsem žrtvam nacizma in fašizma, ki so trpele v koncentracijskih taboriščih zločinskih režimov. Posebej pa na vse slovenske taboriščnice in taboriščnike, pregnance in ukradene otroke. V taboriščih je med II. svetovno vojno trpelo preko 60.000 ljudi iz Slovenije, preko 12.000 pa so jih zločinci s svojim ravnanjem pomorili.



Slovesnosti se je udeležil tudi Borut Pahor, predsednik RS in Peter Svetina, varuh človekovih pravic, ki je bil slavnostni govornik. Med drugim je dejal: »Prav zgodovinski spomin je naš ključni opomin. Z njim lahko vplivamo na prihodnost prihodnjih generacij in preprečimo, da se takšni dogodki ne bi ponavljali, čeprav pri tem nismo najbolj uspešni. Pa vendar, dokler se jih spominjamo, toliko časa živi upanje. Ker s spominjanjem ne pozabimo, se zavedamo,« je zbranim na tokratni spominski slovesnosti na srce položil slavnosti govornik.



V mislih na slovesnost, ko je oblikoval slavnostni govor, so se mu prikradle podobe, zapisane v naš kolektivni spomin in v našo identiteto, podobe umorjenih, trpinčenih, lačnih in ponižanih ljudi, ki so bili diskriminirani zaradi verskega prepričanja, rasnih, etičnih, narodnostnih, jezikovnih, kulturnih, spolnih, zdravstvenih ali drugih razlogov. Zato je »dolžnost vseh nas, še posebej vseh tistih, katerih beseda seže v javni prostor je, da poskrbimo, da ta spomin ne zbledi,« je še dodal.



V govoru je opozoril na nevarnosti in posledice, ki jih nestrpnost in sovraštvo v različnih pojavnih oblikah prinašata v današnjo družbo. Ugotavlja, da Slovenci nismo tako strpni in odprti kot se radi pohvalimo: »Pogosto se ne zgolj zamislim, ampak sem razočaran in užaloščen, ko odprem družbena omrežja, ko berem spletne komentarje, ko spremljam dogodke in javni diskurz ali berem zgodbe, ki mi jih s prošnjo po ukrepanju pošljejo posameznice in posamezniki. Ksenofobija, nestrpnost do drugače mislečih, do ljudi z različnimi svetovno nazorskimi pogledi, diskriminacija, fanatizmi, ekstremizmi in še bi lahko našteval.« Pravi, da prepogosto pozabimo na etiko javne besede in da se je treba temu odločno zoperstaviti, saj sta nestrpnost in sovraštvo bila vedno povod za vsa hudodelstva, ko so bile sistematično kršene in zanikane človekove pravice.



Ker imajo naše besede in dejanja neprecenljivo moč ter je zaradi naših brezvestnih dejanj lahko prizadeto dostojanstvo posameznika ali skupine ljudi, Peter Svetina v svojem slavnostnem nagovoru tokrat poziva ljudi k dostojanstvu, ki je: »skupen izraz in temelj vseh človekovih pravic, ki jih zagotavljajo slovenska ustava in mednarodne deklaracije. Številni dogodki jih načenjajo in spodkopavajo, a čeprav živimo v času, ki je zelo drugačen od tistega v katerem je nastajala ideja o združeni Evropi, je potrebna dnevna budnost, da se vrednote in načela, ki izhajajo iz temeljne listine o človekovih pravicah ne bi spremenile in da ne bi prihajalo do erozije človekovih pravic.« Peter Svetina poziva tudi k strpnosti ter ljudem na srce polaga naj delajo korake, ki bodo »v smeri sobivanja, složnosti, odprave predsodkov, izključevanja, medsebojnega spoštovanja in strpnosti.«



Zbrane je nagovoril Jani Alič, predsednik Koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Opomnil je na pomembne obeležitve, ki bodo v letošnjem letu potekale v spomin na dogodke druge svetovne vojne in poudaril, da smo bili Slovenci v okviru Jugoslavije na strani zmagovalcev: »Žal pri nas nekateri še vedno ne dojemajo in hkrati zlorabljajo zgodovinske dogodke za dosego političnih ali celo osebnih ciljev. Še vedno nas nekateri mediji bombardirajo zgolj o partizanskih zločinih. Enkrat za vselej bi se morali tudi naši najvišji predstavniki države opredeliti kdo v naši zgodovini je med drugo svetovno vojno bil na strani zaveznikov in kdo na strani fašizma in nacizma,« in nadaljeval, da je bil narodnoosvobodilni bolj najveličastnejše obdobje naše zgodovine: »Tako kot je današnja Evropa nastala na temeljih zmage nad nacizmom in fašizmom, je treba poudariti, da je tudi Slovenija nastala na temeljih partizanske zmage nad nacifašizmom. Pri tem pa ste veliko prispevale tudi taboriščnice in taboriščniki,« se je še zahvalil Alič in požel največji aplavz prisotnih v dvorani.



Slovesnost z vključenimi zgodbami preživelih taboriščnikov, sta v imenu Koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri ZZB za vrednote NOB Slovenije pripravila scenaristka Mojca Poredoš in soavtor koncepta Iztok Pipan, kulturni program pa so sooblikovali Tolkalna skupina Glasbene šole Emil Adamič Dobrova, Godalni orkester Glasbene šole Moste – Polje, Klavirski trio Glasbene šole Moste – Polje, pevec Tone Habjan ob spremljavi Nejca Jemca, Karla Jemca in Daneta Jemca, pevka Maša Tiselj, recitatorji Anica Horvat, Lucija Fabjančič, Aljaž Rezar in Jure Horvat, program pa je povezoval Matej Ulčar. Za tehnično izvedbo sta poskrbeli ekipi Televizije Medvode in Centra urbane kulture Kino Šiška.



Z besedo holokavst označujemo sistematični genocid predvsem Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno. Začel se je v letu 1941 in je trajal vse do leta 1945. Glavni cilj holokavsta je bilo iztrebljenje evropskih Judov. Med vojno so nacisti ubili šest milijonov Judov, kar je takrat predstavljalo tretjino takrat živečega judovskega prebivalstva, skupaj s predstavniki številnih drugih manjšin, tako nazorskih kot ostalih. Po podatkih Spominskega muzeja na holokavst ZDA trenutno beležijo, da je bilo v času holokavsta ubitih do 17 milijonov ljudi.

četrtek, 16. januar 2020

Tokrat bo Zimski festival potekal v znamenju Beethovna

Ljubljana, 16.1.2020 - V organizaciji Festivala Ljubljana bo med 2. in 6. februarjem potekal 4. Zimski festival, ki bo ob letošnji 250-letnici rojstva v celoti posvečen nemškemu skladatelju Ludwigu van Beethovnu. Na treh koncertih bodo ob spremljavi Orkestra Slovenske filharmonije (SF), rezidenčnega orkestra Festivala Ljubljana, nastopili mednarodno uveljavljeni pianisti. Letos bo Zimski festival potekal v Slovenski filharmoniji in na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. 

Marjetica Mahne, direktorica Slovenske filharmonije in  Darko Brlek, direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana. 
Kot je na tiskovni konferenci povedal direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek, bo na festivalu mogoče slišati vseh pet Beethovnovih klavirskih koncertov, tretjo različico uverture, ki jo je skladatelj napisal za svojo edino opero Leonora, kasneje preimenovano v Fidelio, ter Beethovnovo prvo in peto Simfonijo.

Na prvem koncertu, ki bo 2. februarja v Slovenski filharmoniji, se bo v prvem delu s Koncertom za klavir in orkester št. 1 v C-duru, op. 15 predstavila britanska pianistka Imogen Cooper, ki se lahko pohvali z obširnim glasbenim opusom in številnimi mednarodnimi nagradami. V drugem delu bo Aleksej Volodin, redni gost znanih svetovnih orkestrov, kot so Newyorški filharmoniki, orkester Gewandhaus iz Leipziga, orkester Tonhalle iz Züricha in Kraljevi filharmonični orkester iz Londona, izvedel Beethovnov Klavirski koncert št. 3 v c-molu, op 37. Dirigentska taktirka bo v rokah enega najvidnejših srbskih dirigentov mlajše generacije Bojana Suđiča. 



Na drugem koncertu 4. februarja na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana bo Orkester SF nastopil pod taktirko madžarskega dirigenta Andrasa Kellerja. V solističnih vlogah bosta nastopila v Španiji živeči kubanski pianist Leonel Morales in slovenska pianistka Tatjana Ognjanovič. Morales, kot so zapisali pri Festivalu Ljubljana, slovi po virtuoznosti, briljantni tehniki, prefinjeni izraznosti ter raznovrstnem repertoarju. Sodeloval je s številnimi najboljšimi evropskimi orkestri in dirigenti, med drugim z nekdanjim šefom dirigentom SF Georgeom Pehlivanianom. Tatjana Ognjanovič je klavir študirala pri Dubravki Tomšič-Srebotnjak na Akademiji za glasbo. Nastopila je na številnih mednarodnih festivalih in koncertirala v 15 evropskih državah ter Maleziji in Singapurju. Poustvarila bosta Koncert za klavir in orkester št. 2 v B-duru, op. 19 ter Koncert za klavir in orkester št. 4 v G-duru, op. 58, na koncertu pa bo zazvenela tudi Beethovnova Simfonija št. 1 v C-duru, op 21.




Na sklepnem večeru 6. februarja na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pa bo po Brlekovih besedah mogoče slišati sloviti Koncert za klavir in orkester št. 5 v Es-duru, op 73 in Simfonijo št. 5 v c-molu. Klavirski koncert je nastal v burnih časih Napoleonovih vojaških pohodov in si zaradi svoje ognjevitosti in bojevitosti prislužil vzdevek Imperator. Izvedel ga bo goriški pianist Aleksander Gadžijev, ki po Brlekovih besedah velja za enega najboljših domačih pianistov mlajše generacije. Kljub mladosti je redni gostujoči koncertant na Japonskem in festivalih po svetu. V sklopu Zimskega festivala bo ob spremljavi Orkestra SF zaigral pod taktirko angleškega dirigenta Jana Lathama-Koeninga, ki je od leta 2011 umetniški direktor moskovskega gledališča Kolobov Nova. Je tudi umetniški vodja Filharmoničnega orkestra UNAM iz Mehike in Flandrijskega simfoničnega orkestra. Zimski festival tokrat v znamenju Beethovna. STA

Premiera Device Orleanske v ljubljanski Operi bo nekaj posebnega

V ljubljanski Operni hiši bodo v soboto 18. januarja premierno uprizorili opero v štirih dejanjih Devica Orleanska (1878–1881), ki jo je napisal Peter Iljič Čajkovski in posnema slog vélike francoske opere in z mešanico veličastnega razkošja in melodramatičnih pasaž prinaša zgodbo o francoski herojinji iz 15. stoletja, ki je v času stoletne vojne vodila francoske čete v zmago nad Angleži ter osvobodila prebivalce Orléansa.

Premiero je doživela leta 1882 v Pragi in je prva skladateljeva opera, ki je bila izvedena zunaj meja njegove domovine. Frank Van Laecke je režiser, ki je za sceno izbral notranjost požgane Roterdamske cerkve, Simon Krečič, glasbeni vodja in dirigent, v vlogi Ivane Orleanske bosta Nuška Drašček Rojko in Jelena Končar k. g..



Samosvoja operna stvaritev Devica Orleanska, napisana v slogu vélike francoske opere, je skladateljevo peto operno delo in hkrati prvo, ki je bilo izvedeno zunaj meja njegove domovine - v Pragi leta 1882. V njej se psevdozgodovinsko ozadje zgodbe o usodi francoske heroine iz 15. stoletja prepleta z mešanico veličastnega razkošja in melodramatičnih pasaž. Avtor Peter Iljič Čajkovski je v pismu svojemu bratu Modestu zapisal: "Četudi ta opera ne bo sprejeta kot umetnina, zame bo." 



Partitura za tipični romantični orkester, kombinacija francoskega in nemškega sloga ter sodobne ruske koncertne glasbe, je zrcalila tudi skladateljevo vizijo, da mora biti glasba opernega dela všeč širokemu krogu ljudi. Libreto se naslanja na snov iz istoimenskega Schillerjevega dramskega besedila iz leta 1801 pa tudi na številne druge vire iz sveta umetnosti in na biografska dela.



Ivana Orleanska, ki je v stoletni vojni vodila francoske čete v zmago nad Angleži in osvobodila prebivalce Orléansa, je posledično pripomogla, da je Karel VII. postal francoski kralj. Čajkovski je pripoved o izjemni ženski zastavil tako, da je njeno herojsko osebnost nadgradil s kompleksnimi psihološkimi nasprotji. Kljub tragičnemu koncu, ki je bil za junakinjo zaradi svetovnonazorskih in številnih drugih okoliščin neizogibno dejstvo, pa so moč njenega duha, pogum in prepričanja še danes lahko velik navdih za vse človeštvo.

sreda, 01. januar 2020

Novo leto so v ljubljanski Operi dočakali z napitnico iz Traviate #video #foto

Ljubljana, 1.1.2020 – Občinstvo ljubljanske Opere in baleta je polnoč dočakalo s kozarčkom penine ob najbolj znani napitnici iz Verdijeve Traviate, ki sta jo v družbi vseh nastopajočih solistov in zbora zapela Urška Arlič Gololičič in Branko Robinšak. Po zdravici pa so noč podaljšali še s plesom na odru ob pop zasedbi Nuške Drašček Rojko.



V SNG Opera in balet Ljubljana so si letos zamislili Novo leto dočakati malo drugače kot preteklo leto. Oblikovali so privlačen koncertni spored priljubljenih opernih napevov in plesnih odlomkov v katerih so nastopali izvrstni operni in baletni solisti. Orkestru je dirigirala velika umetnica Yi-Chen Lin, ena najobetavnejših in najbolj nadarjenih kitajskih dirigentk vseh časov.



V koncertnem programu, ki je bil sestavljen iz dveh delov in s pogostitvijo so skupaj z zborom in orkestrom nastopili operni in baletni solisti: sopranistka Martina Zadro, mezzosopranistka Nuška Drašček Rojko, tenorista Andrej Debevec in Branko Robinšak, baritonist Jože Vidic, balerine Rita Pollacchi, Ana Klašnja in Nina Noč ter Petar Đorčevski, tudi umetniški vodja baleta, Yujin Muraishi in kot gostujoči solist Anton Bogov.

VIDEO


»Za gala koncert smo se odločili zato, da se našemu občinstvu predstavimo čim bolj enotno in kot celoten ansambel pevcev, plesalcev, glasbenikov, skratka vseh, ki sodelujejo v naših predstavah. Izbrali smo privlačen spored popularnih opernih, operetnih in plesnih točk,« je izbiro za koncertni vstop v Novo leto pojasnil Branko Robinšak, umetniški vodja SNG Opera in balet Ljubljana.

FOTO GALERIJA KLIKNITE TUKAJ

ponedeljek, 30. december 2019

Predstavitev poslanice papeža Frančiška za svetovni dan miru #video

Ljubljana, 30. 12. 2019 - Papež Frančišek je poslanico ob svetovnem dnevu miru, ki ga Katoliška cerkev obeležuje 1. januarja, tokrat naslovil Mir kot pot upanja: dialog, sprava in ekološko spreobrnjenje. Poslanica nakazuje smernice, v katerih graditi mir, odgovornost pa prepušča vsem nam, je na novinarski konferenci, ki je potekala v Galeriji Družine, pojasnil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Na tiskovni konferenci je sodeloval tudi Rafko Valenčič, urednik zbirke Cerkveni dokumenti. 



"Gre za 53. sporočilo, ki nas vabi na pot. Mir kot pot upanja, ne mir kot trenutek ali dogodek, ampak mir kot proces, ki ga živimo skupaj na poti v dialogu, spravi in v našem ekološkem spreobrnjenju. Gre za premislek, da sta mir in varnost nezdružljiva s strahom in grožnjo, čeprav se v mnogih državah v svetu skuša mir vzdrževati z grožnjo," je dejal nadškof Stanislav Zore

Papež Frančišek je v poslanici, ki jo tradicionalno pripravi v ta namen, spregovoril tudi o doživetju med nedavnim obiskom Japonske. Tam je dobil potrditev, da svet hoče zagotoviti stabilnost na podlagi lažne varnosti, ki jo podpira miselnost strahu in nezaupanja, ki na koncu zastrupi odnose med narodi in preprečuje vsak možen dialog.

VIDEO



Urednik zbirke Cerkveni dokumenti Rafko Valenčič je med drugim poudaril, da papeževa poslanica za svetovni dan miru posreduje pomembna etična načela, ki so opora tako osebnim prizadevanjem kot urejanju medsebojnih družbenih odnosov.

Svetovni dan miru je Katoliška cerkev uvedla na pobudo papeža Pavla VI. Poslanico, ki jo papež ob tej priložnosti napiše na posebej izbrano temo, Vatikan potem vsako leto pošlje na ministrstva za zunanje zadeve po vsem svetu.

četrtek, 26. december 2019

Žive jaslice pri Termah Snovik #video

Snovik, 26.12.2019 – Turistično društvo Tuhinjska dolina je pri Termah Snovik že petnajstič uprizorilo razširjeno Božično zgodbo. Na kratko rečemo žive jaslice. Ogledat se jih prišlo veliko ljudi saj je bila uprizoritev, ki so jo igrali ljubiteljski igralci in igralke tamkajšnjega kulturnega društva pristna in lepa. Tokrat so jo zaradi zelo slabega vremena uprizoril en dan po Božiču. V prvem delu uprizoritve sta nastopila tudi Tjaša Hrovat in Uroš Steklasa z nekaj svojimi skladbami. 




Glavni vlogi sta igrala Franc Šuštar kot Jožef, ki to vlogo igra že od samega začetka in Mojca Stele kot Marija, ki je v tej vlogi uspešno nastopila prvič. "Povem vam iskreno, da mi zaigra srce ko igram vlogo Jožefa," je zadovoljen in vesel povedal Franc Šuštar. Režiserka je bila Zdenka Klančnik, povezovalka uprizoritve pa Manja Žebaljec.

VIDEO - odlomek


FOTO: PRIKAZ ŽIVIH JASLIC PRI TERMAH SNOVIK