Čarobnost gozda na krožnikih Okusov Radol'ce

Sedmo leto projekta Okusi Radol'ce bo v znamenju gozda, ki je pogosto navdih za kuharske mojstrovine chefov s tega območja.

Divjačina, gobe, kostanj, zelišča, vršički, lešniki, med, mah…, vse to bomo lahko okušali v letošnjem novembru, mesecu kulinarike v 9 gostilnah in restavracijah: v Radovljici v Gostilnah Lectar, Avguštin in Kunstelj, v Lescah v Gostišču Tulipan in Restavraciji Center, v Begunjah v Gostišču Draga in Gostilni Pr'Tavčar, v Mošnjah v Vili Podvin ter v Podbrezjah v Restavraciji Tabor.

Nataša Mikelj, direktorica zavoda Turizem in kultura Radovljica je povedala: "Okusi Radol'ce so projekt, v katerega se lahko vključijo gostinski ponudniki z območja občine Radovljice, ki svoje jedi pripravljajo z lokalnimi sledljivimi sestavinami, hkrati pa jih primerno ocenita kulinarična kritika Violeta in Uroš Mencinger. Letos sta se Okusom Radol'ce pridružila 2 nova člana: Restavracija Center iz Lesc in Restavracija Tabor iz Podbrezij. Prvič se Okusom Radol'ce pridružuje restavracija, ki ne leži na območju občine Radovljica. Gostujoča restavracija na svojem območju nima možnosti vključevanja v podobna združenja, obstoječi člani Okusov Radol'ce pa so jo povabili medse, saj s svojo ponudbo lepo dopolnjuje skupino. V letošnjem novembru pa zaradi reorganizacije delovanja in menjave lastništva ne bosta sodelovali Restavracija Lambergh in Joštov hram."

Okusi Radol'ce so se letos lotili edinstvenega projekta v Sloveniji, saj so pod okrilje vzeli kar 22 dijakov Srednje gostinske in turistične šole Radovljica. S to potezo želijo poklicu vrniti dostojanstvo in vrednost ter ga bolj približati mladim. Nekaj dijakov se bo tako pridružilo že na otvoritveni večerji. Sicer pa bodo dijaki prvih in drugih letnikov pri članicah Okusov Radol'ce opravljali praktični pouk ter dijaško delo, v katerem bodo lahko spoznali vsa področja gostinstva: od dela natakarja, pomivalca, do kuharja, sobarja in organizatorja dela. Okusi Radol'ce bodo vključenim dijakom po opravljenem šolanju in uspešno opravljenem delu omogočili tudi zaposlitev.

V nadaljevanju je Nataša Mikelj izpostavila: "Otvoritev letošnjega kulinaričnega dogajanja bo v petek, 25. oktobra v Gostišču Draga. Med 17. in 19. uro bo potekala tržnica lokalnih dobaviteljev z gostujočimi ponudniki s Krasa, ob 19. uri pa bo otvoritvena večerja z 9 kuharskimi chefi. Za glasbo bodo na tržnici in ob večerji skrbeli Veseli Begunjčani. Vstopnice za otvoritveno večerjo so po ceni 39 evrov na voljo v TIC Radovljica, prvič letos pa tudi na https://www.radolca.si/  Med 26. oktobrom in 30. decembrom bodo Okusi Radol'ce postregli z meniji, v katerih boste lahko okušali vse kar ponuja gozd. Vsaka gostilna svojega, po enotni ceni 19 evrov."

V novembru pa vrata ne bodo odprle le gostilne, ampak prvič letos tudi nekateri lokalni dobavitelji. Vsak petek bodo vrata odprli v KGZ Sava Lesce in Lokalni trgovini 18sedem3 v Radovljici, v soboto, 9. novembra Kmetija Dolenc v Vrbnjah, teden dni kasneje pa še trgovina Medeni darovi v Čebelarskem centru Gorenjske v Lescah.

Zaključni dogodek Okusov Radol'ce bo v nedeljo, 1. decembra na Linhartovem trgu. Ob 16.45 bodo prižgali praznične luči, Okusi Radol'ce bodo med 17. in 20. uro postregli s street food ponudbo, med 18. in 20. uro pa bo koncert zasedbe Avtomobili. Otroci se bodo medtem lahko zabavali na pustolovski dogodivščini v Lekarniškem in alkimističnem muzeju.

Tudi letos bo Okuse Radol'ce popestrila nagradna igra. Vsi, ki bodo v novembru zbrali vsaj 5 žigov Okusov Radol'ce, bodo prejeli 2 bona za hrano, hkrati pa bodo sodelovali še v žrebanju za kulinarične nagrade na zaključnem dogodku.

Foto: Boris Pretnar, Turizem Radovljica

Komedija Od tišine do glasbe gre v Rusijo

Odlična monokomedija Od tišine do glasbe, ki smo se ji Slovenci do solz nasmejali že več kot na 400 gledaliških predstavah in tudi v tv seriji, gre v svet. V Rusijo. Komedijo sta sicer napisala Jure in Marko Vezovišek, odlično pa jo je uprizarjal Jure Ivanušič. V nekoliko drugačni izvedbi in predvsem s tekstom v ruskem jeziku komedija vstopa v nov kulturni prostor in dobiva tudi novo geografsko širino.

Tema predstave ostaja glasba in njen razvoj od tišine (prazgodovine) do modernih časov. Na humoren način pripoveduje o ključnih dogodkih glasbenega razvoja, »od kamene dobe do Rolling Stonesov« in gledalce preko smeha popelje do koristnih informacij, za katere mnogi še niso slišali.

Vendar pa v novi različici monokomedia Od tišine do glasbe postaja komedija dveh karakterjev, duokomedija. Poleg Jureta Ivanušiča, ki ostaja glasbenik in soigralec, bo v ruski različici govorni del v večji meri prevzel slovenski igralec ruskih korenin Denys Bilash. 

Denys Bilash je mlad slovenski igralec, ki je lani uspešno zaključil Akademijo Umetnosti v Beogradu in ima za sabo že kar nekaj filmskih projektov. Najbolj izstopata glavna vloga v kratkem filmu Strah in vloga v pravkar posnetem in premierno predvajanem slovenskem partizanskem filmu Preboj. Od Tišine do glasbe bo njegov prvi gledališki projekt, v katerem prevzema vodilno vlogo, hkrati pa tudi prvi projekt v ruskem jeziku.

Premiera ruske različice Od tišine do glasbe bo v ljubljanskem SiTi teatru 23. oktobra, ob 20h.

Čarobni večer ruskih pripovedk

Ljubljana, 15. oktober - Ob zaključku zelo obiskane razstave Šamanizem ljudstev Sibirije v Slovenskem etnografskem muzeju, so bili obiskovalci deležni prav posebnega pravljičnega večera, Pripovedke o ruskem življenju. Skupaj z muzejem sta ga pripravila Ruski center znanosti in kulture v Ljubljani in jezikovni center Linguarus.

Igralec Primož Pirnat, Maryna Bilash in Denys Bilash, igralec, ki ga pravkar lahko gledamo v novem slovenskem partizanskem filmu Preboj.

Pripovedni večer je zasnovala jezikovna pedagoginja Maryna Bilash, pri tem ji je pomagal gledališki igralec Primož Pirnat, pripovedke pa je spremljal otroški zborček pod vodstvom Anne Mogutine. Zgodbe o čarodeju, o načinu življenja, o pomenu gozda, o ruskih praznikih in o ruski zimi so Maryno tako navdihnile, da jih je zapisala po ustnem izročilu družine Bilash, predvsem njene matere. Mama ji jih je pred desetletji, ko je še živela v Rusiji, pripovedovala in ji pričarala takratni svet navad in šeg na ruskem podeželju.

Prisrčni mali pevki, ki ju v glasbeno pot usmerja Ana Mogutina.

Maryna Bilash je jezikovna pedagoginja, ki že več kot dvajset let živi v Sloveniji. Je ustanoviteljica jezikovnega centra Linguarus, v okviru katerega deluje tudi istoimenska založba. Je avtorica knjižne zbirke Pripovedke o ruskem življenju, ob tem pa je avtorica tudi vrste drugih knjižnih del, velik del dvojezičnih za učenje ruskega jezika in drugih gradiv za učenje tujih jezikov. Poleg poučevanja in pisanja knjig je svoje poslanstvo našla tudi v ustvarjanju krpank in quilta.

Foto: Tadej Majhenič

Darilo za 500 tisočo nočitev v Termah Snovik je prejela Nada Lešnik

Snovik, 16. 10. 2019 - V Termah Snovik so danes praznovali pomembno prelomnico, saj so zabeležili pol milijona nočitev. Spodbudna novica in hkrati tudi obveza, da bodo tudi v prihodnje skrbeli za kakovost svojih storitev in zadovoljstvo gostov. Nad pozornostjo presenečeni gostji iz okolice Maribora, ki je v Termah Snovik bivala prvič, so podarili prav posebno darilo. 

Gospa Nada Lešnik je bila prijetno presenečena, ko jo je danes dopoldan direktor Term Snovik, Predrag Canjko, skupaj s sodelavci presenetil in pozdravil s prav posebnim presenečenjem. Z njenim prihodom so v Termah Snovik namreč zabeležili pol milijonto nočitev. Župan občine Kamnik, Matej Slapar, je "jubilejni" gostji čestital in ji izročil simpatično darilo. Nad pozornostjo presenečena in ganjena gostja bo lahko v Termah Snovik izkoristila darilni bon za vikend paket za 2 osebi v Rajskem apartmaju, na vodenem pohodu spoznala skrivnosti Bosonoge poti, si privoščila okusno kosilo s tuhinjsko postrvjo ter preskusila sproščujoči Kneipp tretma s toplo seneno oblogo.

Zgodba o Termah Snovik se je začela leta 1994, s postavitvijo prvega bazena sredi neokrnjene narave Tuhinjske doline. Prvotna ideja domačinov, ki so jo številni pospremili z velikimi dvomi, je v četrt stoletja zrasla v uspešno turistično zgodbo. Večina gostov, ki obišče Terme Snovik, prihaja iz Slovenije. Redni gostje so še Italijani, Nizozemci, Čehi, Nemci in Izraelci.

Danes so Terme Snovik zgodba o uspehu - prijazne okolju, energetsko varčne in učinkovite, se lahko pohvalijo s številnimi nagradami in zadovoljnimi gosti. Njihova termalna voda je priznana kot naravno zdravilno sredstvo, saj vsebuje kalcij in magnezij ter veliko drugih mineralov, kar dobro vpliva na kosti, kožo in prebavo.

Foto: Terme Snovik

Terme Snovik v pričakovanju 500.000 nočitve

Letos mineva petindvajset let od postavitve prvega bazena v Snoviku in prav kmalu bodo zabeležili tudi pol milijona nočitev. V Termah Snovik v mesecu oktobru namreč pričakujejo jubilejnega gosta, ki ga bodo nagradili s prav posebnim presenečenjem.

Terme Snovik so najpomembnejši lokalni turistični subjekt, saj prispevajo kar polovico nočitev, ki jih beleži občina Kamnik. Nedvomno je pol milijona nočitev tudi svojevrstna nagrada za vse, ki so vsa ta leta na različne načine trudili za uspešno zgodbo Terme Snovik. Spodbudna novica in hkrati tudi obveza, da bodo tudi v prihodnje skrbeli za kakovost storitev in zadovoljstvo gostov.

Zgodba o Termah Snovik se je začela leta 1994, s postavitvijo prvega bazena  Tuhinjske doline. Le-ta je sprva navduševal predvsem okoliške kopalce. Goste iz bolj oddaljenih krajev je na začetku pritegnila radovednost, nato pa tudi ponudba in prepoznavnost najvišje ležečih term v Sloveniji. In danes? Prijazne okolju, energetsko varčne in učinkovite, se lahko pohvalijo s številnimi nagradami in zadovoljnimi gosti. Nadaljnji razvoj vidijo v nadgradnji obstoječe; zelene, aktivne in zdrave butične ponudbe, s poudarkom na zdravilni termalni vodi.

Voda v Termah Snovik je priznana kot naravno zdravilno sredstvo. Vsebuje kalcij in magnezij ter veliko drugih koristnih mineralov. Primerna je za kopanje in pitje, dobro vpliva na kosti, kožo in prebavo. Številne vodne atrakcije pa dobro vplivajo na povečano prekrvavitev, sproščanje in manjšo mišično napetost.

Foto: Terme Snovik

Znani so zmagovalci - Naj Fala kruh 2019

Ob svetovnemu dnevu hrane, ki je 16. oktobra, je v soboto, 12. oktobra v prestižni restavraciji DiVino v Kristalni palači BTC Ljubljana potekalo tekmovanje v peki kruha 'Naj Fala kruh 2019'. Potekalo je v treh kategorijah: beli kruh, mešani kruh in kruh iz posebnih mok. Od 33 kruhov sta plaketo osvojila beli kruh iz krušne peči in pirin polnozrnati kruh iz krušne peči, ki jih je spekla Erika Seražin, ter beli kruh z ocvirki Blaža Ržišnika. 

Po okusu občinstva je bil najboljši Moški kruh, ki ga je spekla Bernarda Frantar. Vsi so prejeli praktično in denarno nagrado 150 evrov. Prireditelj tekmovanja je bilo podjetja Lesaffre Slovenija iz Logatca, ki trguje z izdelki za pekarstvo.

Težko delo strokovne komisije
Vsi tekmovalni kruhi so bili zelo okusni, tako da je imela strokovna komisija izredno zahtevno delo. Med izvrstnimi doma spečenimi kruhi je morala na podlagi izgleda, teksture, vonja in okusa izbrati najboljšega v treh različnih kategorijah: pšenični kruhi, mešani kruhi in kruhi posebnih vrst. 

Mirjam Kavčič, direktorica podjetja Lesaffre Slovenija, Urška Fartelj, avtorica kulinarične spletne strani 220 stopinj poševno, dr. Sebastjan Filip, direktor proizvodnje Pekarne Pečjak in Dušan Berglez, tehnolog v podjetju Lesaffre Slovenija so strokovno ocenili vse tekmovalne kruhe in izbrali zmagovalce. "Veseli smo, da imamo v Sloveniji toliko ljubiteljev peke kruha, ki z veseljem ohranjajo to tradicijo in jo prenašajo tudi na mlajše generacije. Tudi letos smo imeli težko delo, saj so bili vsi kruhi že na pogled tako vabljivi in zelo okusni, tako da so na koncu nianse odločale o najboljših," je ob tem povedala predstavnica organizatorja, direktorica Lesaffre Slovenija Mirjam Kavčič.

Plaketo Naj Fala kruh 2019 so si "pripekli" trije tekmovalci
Strokovna komisija je izbrala najboljši kruh v vsaki kategoriji, svojega favorita pa so izbrali tudi obiskovalci. Plakete Naj Fala kruh 2019 in denarne ter praktične nagrade so se razveselili trije ljubiteljski peki. Erika Seražin je dobila priznanje za najboljši kruh v kar dveh kategorijah - njen beli kruh iz krušne peči je zmagal med pšeničnimi kruhi, pirin polnozrnati kruh iz krušne peči pa med mešanimi. Med kruhi posebnih vrst je bil najboljši beli kruh z ocvirki Blaža Ržišnika, obiskovalci pa so največ glasov namenili Bernardi Frantar in njenemu kruhu, ki ga je poimenovala kar Moški kruh

Kaj je po razglasitvi povedala Erika Seražin in Bernarda Frantar 

Erika Seražin iz Sela pri Sežani, ki peče kruh že od 11 leta, po razglasitvi kar ni mogla verjeti, da je obe vrsti njenega kruha strokovna komisija ocenila kot najboljša. Z njo pa se je veselil tudi njen mož in mama, ki sta prišla z njo. Povedala je, da ima sedaj novo krušno peč in da se sedaj veliko ukvarja s tem načinom pečenja kruha. Kruh peče ljubiteljsko.

Veliko pa ga 'pošenka'. Ko sem jo vprašal koliko ji pomenita ti dve plaketi mi je rekla: »Zelo veliko. Za mene je to kot neko priznanje za ves moj pretekli trud in delo, ki sem ga vložila v domačo peko kruha. Vedno sem si želela, da bi spekla tako dober kruh kot ga je spekla naša 'nona'. Peka kruha je moje veselje zato živim«. Erika bi rada imela dovoljenje za peko kruha. Zato namerava na občino vložiti vlogo za izdajo dovoljenja. Mogoče bosta ti dve plakati pomagali, da bo Erika na njeni občini dobila dovoljenje prej kot je običajno.

Bernarda Frantar iz Šenčurja je že 10 let vdova. Bernarda se je zelo razveselila ker je občinstvo njen Moški kruh izbralo za najboljšega. S pokojnim možem sta velikokrat skupaj pekla kruh in se dogovarjala kaj bi mu dodala kaj odvzela. V spomin na svojega moža je nastal Moški kruh. Zelo bogat z bučnimi semeni in bučnim oljem, ki tudi v resnici podpira moško zdravje.

Dogodek je povezoval Miha Deželak, za glasbeno popestritev pa je poskrbel Luka Sešek. Namenjen je predvsem promociji peke kruha, ohranjanju in prenašanju tradicije na nove generacije ter druženju. Imel pa tudi dobrodelno noto. Vse kruhe, ki so kandidirali za naziv Naj Fala kruh 2019, je namreč Društvo Food for Life razdelilo med socialno ogrožene družine.

Udeležence je na dogodku pozdravil tudi Slonček Fala - maskota blagovne znamke Fala. Pravijo, da je Fala eden izmed najboljših pekovskih kvasov na svetu. Prisotne je seznanil, da bo v kratkem na trgovskih policah tudi kakovostni Fala suhi kvas.

Prestižna nagrada BIG SEE za razstavni prostor Trima

V Trimu so ponosni na nagrado BIG SEE INTERIOR DESIGN AWARD, ki so jo prejeli v kategoriji »Prostorske intervencije / razstave«, za ureditev njihovega razstavnega prostora za mednarodnem sejmu BAU 2019 v Münchnu.




Pri zasnovi le 63 m² razstavnega prostora je bilo potrebno upoštevati več zahtev: potrebovali so prostor za naključne obiskovalce, prostor za skupinske in individualne predstavitve ter za poslovne sestanke, za katere so potrebni sedežni prostori, pa tudi majhno kuhinjo in shrambo.

Rezultat je bila impresivna bela instalacija, ki je predstavljala njihov prezračevalni fasadni sistem in celovito stensko rešitev, s sedeži na voljo obiskovalcem in z vgrajenimi LED lučmi pritrjenimi na vrhu in na dnu instalacije, kar je ustvarilo prijetno ambientalno vzdušje. Drevo v središču prostora je bilo simbol bližine narave in trajnosti. Čist, odprt prostor pa je bil zasnovan tako, da je obiskovalcem ponujal bogato doživetje navidezne resničnosti.

Ideja je avtorstvo Trimovega tandema arhitektk, Mojce Šavnik in Špele Lokar, ki sta projekt predstavili v okviru Meseca oblikovanja in festivala BIG ARCHITECTURE, ki je potekalo v Ljubljani 9. oktobra.

˝Odločili smo se, da bomo sledili pravilom »praznega platna« umetniških galerij, da bi izpostavili bistvo vseh vzorcev, po drugi strani pa smo želeli ustvariti tudi nevtralno ozadje, ki ima smisel in ga je mogoče prepoznati s Trimovimi dobro premišljenimi arhitekturnimi podrobnostmi,˝ pravita avtorici Mojca Šavnik in Špela Lokar.

Foto: Klemen Razinger in arhiv Trimo