Premostimo vrzel v oskrbi Parkinsonove bolezni

Ljubljana, 9. februarja 2026 – Ob svetovnem dnevu Parkinsonove bolezni, ki ga obeležujemo 11. aprila je Društvo bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami Trepetlika pripravilo novinarsko konferenco Premostimo vrzel v oskrbi. Z njo so želeli opozoriti na vrzeli, s katerimi se bolniki še vedno soočajo. »Medicina je od 60. let prejšnjega stoletja, ko so odkrili mehanizem pomanjkanja dopamina, na tem področju zelo uspešna. Zato se lahko v bolnikovo prihodnost zazremo optimistično in mu povemo, da so lahko pred njim še desetletja dobrega življenja,« izpostavlja prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., spec. nevrologije in predsednik društva Trepetlika. Kljub temu v obravnavi ostajajo pomembne vrzeli – predvsem pri prehodu iz sekundarne na terciarno raven zdravljenja ter pri vključevanju bolnikov v strukturirane programe rednega gibanja, so poudarili sodelujoči na novinarski konferenci.

Epidemiološke študije v Sloveniji ni, vendar je odstotek bolnikov primerljiv z drugimi podobno razvitimi državami. V Sloveniji je bolnikov s Parkinsonovo boleznijo in drugimi parkinsonizmi okrog 10.000, gre za najhitreje rastočo nevrodegenarativno bolezen.

Teorija dvojnega udarca in počasen razvoj Parkinsonova bolezen je kronična, neozdravljiva in napredujoča nevrodegenerativna bolezen možganov, ki prizadene približno odstotek ljudi nad 65 letom starosti. Nastane zaradi propadanja nevronov, ki proizvajajo dopamin, kar postopno vodi v pojav motoričnih in nemotoričnih simptomov. »Med tipične simptome sodijo tresavica, drsajoča hoja, mišice postanejo bolj toge, gibljivost se zmanjša, človek se upočasni, poslabša se tudi ravnotežje,« pojasnjuje prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Kot dodaja prof. dr. Maja Trošt, dr. med., spec. nevrologije in vodja Centra za ekstrapiramidne bolezni na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, gre za eno najpogostejših ekstrapiramidnih motenj gibanja, pri kateri ne pride do popolne ohromelosti, temveč do postopne spremembe gibanja: »To postaja manj tekoče, manj usklajeno in tudi manj učinkovito.« Zakaj do propadanja nevronov pride, še vedno ni povsem jasno. »Omenja se vpliv okolja – zraka, vode, hrane. A hkrati vemo, da lahko dve osebi živita v istem okolju, pa bo ena zbolela, druga ne. Pomembno vlogo ima tudi genetika. Govorimo o tako imenovani teoriji dvojnega udarca – kombinaciji okoljskih dejavnikov in genetske predispozicije, ki vplivata na razvoj bolezni,« pojasnjuje prof. dr. Pirtošek. Spremembe v gibanju in fizičnih zmožnostih se ne pojavijo čez noč. Bolnik jih praviloma opazi postopoma, skozi leta. »Pogosto rečemo, da se bolezen v posameznikovo življenje priplazi,« pravi prof. dr. Maja Trošt. Ker se najpogosteje pojavi po 60. letu starosti, ljudje prve znake pogosto pripišejo staranju in z obiskom zdravnika odlašajo. »Kljub temu je pomembno, da ob spremembah poiščemo zdravniško pomoč. Zdravil, ki bi bolezen ustavila ali upočasnila, nimamo, lahko pa zelo veliko naredimo pri lajšanju simptomov in izboljšanju kakovosti življenja,« poudarja prof. dr. Trošt.

Obdobje “medenih let” »Ko bolniku prvič uvedemo zdravila, pogosto govorimo o obdobju medenih mesecev ali let,« pojasnjuje prof. dr. Maja Trošt. V tem času so zdravila praviloma zelo učinkovita, celo do te mere, da lahko bolnik živi polno, skoraj običajno življenje. »Simptomi se izrazito zmanjšajo in bolnik se lahko počuti skoraj zdravega,« dodaja. Sčasoma se učinek zdravil začne spreminjati. Po petih ali desetih letih bolniki pogosto opazijo, da zdravila ne delujejo več tako kot na začetku, ali pa povzročajo neželene učinke. To je tudi znak napredovanja bolezni. »Takrat začnemo z bolnikom razmišljati o naprednejših oblikah zdravljenja, kot sta kontinuirano dovajanje zdravil s pomočjo črpalk ali nevrokirurško zdravljenje z globoko možgansko stimulacijo,« pojasnjuje prof. dr. Trošt.

Prehod v terciarno zdravljenje ostaja ključni izziv »Opažamo, da se bolniki za naprednejše oblike zdravljenja pogosteje odločijo, ko so vključeni v obravnavo v Centru za ekstrapiramidne bolezni na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana in Maribor. Bolniki iz bolj oddaljenih delov Slovenije pa do nas pogosto pridejo pozneje – v času, ko bi bilo takšno zdravljenje smiselno uvesti že leto ali dve prej,« pojasnjuje prof. dr. Maja Trošt. Razlogi so po njenih besedah razumljivi. Nevrologi na sekundarni ravni se s Parkinsonovo boleznijo srečujejo redkeje, zato je tudi odločitev za uvedbo naprednejših oblik zdravljenja zahtevnejša. Hkrati izpostavlja izziv dolgih čakalnih dob, ki pomembno vplivajo na to, kdaj bolnik pride do naprednejših oblik zdravljenja.

Ključno vlogo lahko pri tem odigrajo tudi bolniki in svojci Veliko lahko za prepoznavanje napredovanja bolezni naredijo bolniki sami. Na voljo je denimo slovenska različica vprašalnika za samooceno Parkinsonove bolezni. Gre za kratek pripomoček, ki posameznika usmeri k razmisleku o počutju, simptomih in jemanju zdravil (dostopen na: https://www.mypdcare.eu/). »Če bolnik s pomočjo vprašalnika prepozna znake napredovanja, lahko lažje odpre pogovor s svojim nevrologom tudi o nadaljnjih možnostih zdravljenja,« poudarja prof. dr. Maja Trošt. Pomembno je tudi, da bolnik v svoji bolezni ni sam. Parkinsonova bolezen namreč ne vpliva le na gibanje, temveč tudi na razpoloženje, spanje in koncentracijo, zato so opazovanja in povratne informacije svojcev za nevrologa zelo dragoceni.

Gibanje je zdravilo brez recepta »Velik del delovanja možganov je odvisen od prekrvavitve. Ko se gibamo, v možgane pride več krvi. Že preprost sprehod lahko spodbuja nastajanje novih možganskih celic in krepi obstoječe. Ob tem se med gibanjem sproščajo tudi biokemični prenašalci – dopamin, katerega pomanjkanje je povezano s Parkinsonovo boleznijo, pa tudi serotonin in adrenalin. Vse to vpliva na potek bolezni,« poudarja prof. dr. Zvezdan Pirtošek in dodaja »Gibanje je ena najpomembnejših nefarmakoloških oblik zdravljenja.« Tina Štrumelj, dipl. fizioterapevtka s specialnimi znanji, ki na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana skrbi za aktivacijo bolnikov, dodaja: »Cilj vadbe je izboljšati ravnotežje, kontrolo gibanja in zmanjšati tveganje za padce.« Pri tem je pomembno poudariti, da vadba ne vpliva le na motoriko, temveč tudi na kognitivne sposobnosti bolnika. »Gre za celostno, kompleksno aktivnost, pri kateri ima pomembno vlogo tudi socialna komponenta,« poudarja.

Društvo bolnikov ponuja številne možnosti gibanja »Med najbolj priljubljenimi aktivnostmi, ki izboljšujejo usklajevanje gibanja rok, nog in oči ter krepijo kognitivne sposobnosti, je namizni tenis. Na voljo pa so tudi druge oblike vadbe, kot so tai chi, igranje na bobne in številni pohodi,« poudarja predsednik društva prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Kot izjemno učinkovita vadba za bolnike s Parkinsonovo boleznijo se je izkazal tudi boks. »Gre za aktivnost, ki na celosten način izboljšuje ravnotežje in stabilnost telesa. Hkrati od posameznika zahteva, da razmišlja o levi in desni strani telesa, ohranja pozornost in izvaja gibe, ki postajajo vse hitrejši,« pojasnjuje prof. dr. Pirtošek. »Boks pogosto dojemamo kot nekaj agresivnega, v resnici pa gre za usklajeno, ritmično gibanje,« dodaja Tina Štrumelj, ki izvaja študijo o vplivu boksa na ravnotežje in fizične zmogljivosti bolnikov s Parkinsonovo boleznijo. Pomembno vlogo pri ozaveščanju, izobraževanju in spodbujanju gibanja imajo tudi tabori, ki jih v okviru društva Trepetlika že dvajset let organizira Lidija Ocepek, dipl. medicinska sestra, specializirana za področje Parkinsonove bolezni. »Pri kronični bolezni bolniki pogosto težko razumejo njen potek, zato jim s takšnimi srečanji pomagamo, da bolezen bolje spoznajo. Na začetku so udeleženci običajno bolj zadržani, kasneje pa se zelo odprejo. Zaradi dostopa do informacij so danes dobro informirani, njihova vprašanja pa pogosto zelo kompleksna. Prav zato je dragoceno, da se poleg strokovnih vsebin pogovarjamo tudi o konkretnih, osebnih situacijah,« poudarja. »Ko z njimi preživim več dni, jih vidim z druge perspektive. Po nekaj dneh so bolj sproščeni, povezani in zadovoljni. Socialni vidik je pri tej bolezni izjemno pomemben, zato je zelo dobrodošlo, da na tabor z bolnikom pride tudi kdo od svojcev. Ko bolezen napreduje, je ključno, da jo razumejo tudi oni in znajo pomagati,« še dodaja Lidija Ocepek.

»Vsak bolnik bi moral biti ob postavitvi diagnoze vključen v programe gibanja.« »Tukaj se kaže še en pomemben izziv, s katerim se soočamo pri obravnavi bolnikov v Sloveniji,« izpostavlja prof. dr. Maja Trošt. »Vsak bolnik bi moral čim prej začeti program rednega gibanja. Tisti, ki so bili aktivni že pred diagnozo, svoje navade običajno ohranijo ali jih le prilagodijo svojim sposobnostim. Pri tistih, ki gibanja niso vajeni, pa je sprememba življenjskega sloga pogosto velik izziv. Zato je ključno, da ima bolnik dostop do strokovno vodene vadbe tudi v svojem okolju – v zdravstvenem domu ali lokalni skupnosti.« Tina Štrumelj ob tem dodaja, da je »pomembno, da gibanje ohranimo tudi v slabših dneh, ko se ne počutimo najbolje. Takrat vaje dodatno prilagodimo, jih morda izvajamo sede, a bistveno je, da ostanemo aktivni.« Da je gibanje pomembno se zaveda tudi Mira Berčan, ki Parkinsonovo boleznijo živi že devet let. »Bolezen me je spremenila. Prej sem bila veliko bolj aktivna, vozila sem se s kolesom, z možem sva veliko kampirala, hodila na izlete. Danes tega ne zmorem več. Vseeno se trudim ostati aktivna. Veliko vrtnarim in tudi, ko imam slab dan, grem na vrt,« pove.

»Hvala bolnikom, da vztrajajte.« »Rad bi se zahvalil bolnikom, da vztrajajo. Čeprav vedo, da gre za kronično napredujočo bolezen, ostajajo aktivni in vključeni – in prav to je bistvo našega društva. Pomembno je poudariti, da imamo na voljo veliko načinov, s katerimi si lahko bolniki izboljšajo kakovost življenja – ne le z zdravili, temveč tudi z druženjem, gibanjem, podporo in sočutjem,« poudarja prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Društvo Trepetlika ob svetovnem dnevu Parkinsonove bolezni, ki ga obeležujemo 11. aprila, po vsej Sloveniji pripravlja številne aktivnosti za bolnike, njihove svojce in širšo javnost. »Že drugo leto zapored smo se pridružili tudi iniciativi Osvetlimo noč (Spark the Night). Pomembne točke po Sloveniji bodo tako v soboto ponovno osvetljene z modro barvo,« pojasnjuje. Modra barva namreč simbolizira harmonijo, zaupanje in enotnost, osvetlitev stavb pa izraža globalno solidarnost v podpori bolnikom s Parkinsonovo boleznijo. »Ob tem si želim, da bi nam prisluhnila tudi širša družba in odločevalci. Tudi če čakalnih dob ne moremo takoj skrajšati, lahko veliko naredimo na področju lajšanja simptomov in izboljšanja kakovosti življenja, tudi z večjo podporo aktivnostim, ki jih izvaja društvo,« še poudarja prof. dr. Pirtošek. Pripravil: Janez Platiše Vir Aetas, STA Foto: Janez Platiše

Z rock koncertom bo Ivo Boscarol praznoval 70. rojstni dan

Ljubljana, 31. 3. 2026 – V ljubljanski Odiseji je odjeknila napoved glasbenega spektakla, ki bo premaknil meje praznovanja. Ustvarjalci so razkrili koncept dogodka Ivo Rocks 7.0, ki bo 15. aprila 2026 obeležil 70. rojstni dan vizionarja Iva Boscarola. To ne bo le koncert, temveč poklon slovenski ustvarjalnosti in življenju, ki ga zaznamujejo upor, svoboda, ljubezen, družbeni problemi in osebni boji.

Prizorišče Odiseja se s svojo napredno avdio-vizualno infrastrukturo uveljavlja kot prostor, kjer glasba dobi novo dimenzijo. Na medijskem dogodku so se Ivu pridružili sopotniki njegove poti: Tomaž Domicelj, Marko Soršak – Soki, Katarina Samobor, Miha Kralj, Aleš Pelhan in Grega Skočir. Skozi sproščen pogovor so obujali spomine in napovedali večplastno doživetje.

»Ivo Rocks 7.0 bo v ljubljanskem BTC združil energije vrhunskih glasbenikov različnih generacij na način, da bomo potovali skozi vesolje. Planeti bodo glasbeni stili – sprehodili se bomo skozi 70., 80., 90. leta, skozi punk, rock in elektroniko. To bo potovanje skozi Ivovo življenje v prispodobah glasbe,« je poudaril kreativni vodja Marko Soršak – Soki.

Tomaž Domicelj je obudil spomin na njuna skupna leta, ko sta kot mlada študenta z Radiom Študent prepotovala Evropo in obiskovala legendarne koncerte. Od prisotnosti pri snemanju kultnega albuma The Wall skupine Pink Floyd do nenavadnega podviga, ko je Domicelj z orglicami igral slovensko himno na motornem zmaju, ki ga je pilotiral Ivo – njuna pot je prepletena s fotografijo in strastjo do zvoka.

Grega Skočir je izpostavil močno dobrodelno noto, ki je bila ključna za njegovo sodelovanje, Aleš Pelhan pa je dodal, da mu je v izjemno čast biti del te zgodbe. Ivo Boscarol bo namreč s sredstvi dogodka opremil slovensko šolo, kjer mladi razvijajo svojo rockersko ustvarjalnost.

Spektakel, ki presegaokvirje koncerta

Simbolična vstopnina znaša 5,00 € in vključuje tudi topel obrok za vse obiskovalce, kar poudarja povezovalni duh dogodka. Nastopili bodo:

Elvis Jackson z gosti,

Masters of Rock (Metallica Tribute),        

The Rocktors z gosti,

skupina 30 bobnarjev pod vodstvom Marka Soršaka – Sokija.

Odru se bodo pridružili še: Tomi Meglič (Siddharta), Grega Skočir (Big Foot Mama), Katarina Samobor (Tabu), Tine Matjašič (Alo! Stari), Miha Kralj, Tim Kores – Kori, Aleš Pelhan, Duo De Liri ter DeeJay Žgavc.

Poseben poudarek večera bo pogovor Iva s Tomažem Domiceljem, obogaten z izborom koncertnih fotografij, ki jih je Ivo ujel skozi objektiv na več kot 1.200 koncertih širom sveta.

Vstopnice so že na voljo na odiseja.si in prodajnih mestih Eventim. Ne zamudite večera, kjer bo glasba postala prispodoba življenja.

Telekom Slovenije v Cityparku odprl prvi prodajni center po konceptu »People First«

Ljubljana, 30. 3. 2026 - Z inovativnim konceptom prodajnih centrov, ki temelji na načelu »People First«, trajnostnem oblikovanju in osebni obravnavi, Telekom Slovenije postavlja nove standarde uporabniške izkušnje. Prvi tovrstni center je danes odprl svoja vrata v ljubljanskem nakupovalnem središču Citypark. Novi fizični prostor je zasnovan po konceptu, ki napredne storitve združuje s strokovnostjo in človeško toplino, s čimer Telekom Slovenije udejanja zavezo, da uporabnikom zagotavlja najboljše omrežje, večkrat nagrajene storitve ter prijazen osebni pristop z vrhunsko uporabniško izkušnjo.

Novi center je rezultat poglobljenih analiz vedenja kupcev in sodelovanja z mednarodno priznanim arhitekturnim birojem Brigada. Zasnovan je na načelu »People First« (ljudje na prvem mestu), ki v ospredje postavlja uporabnike ter zaposlene, ki delujejo kot njihovi zanesljivi partnerji v digitalnem svetu.

Prostor zaznamujejo naravni materiali, kot je les, in premišljena osvetlitev, kar ustvarja varno, dostopno in vključujoče okolje. Svetovalna mesta spodbujajo pogovor in individualno obravnavo, poseben poudarek pa je na neposrednem stiku z izdelki. Obiskovalcem je tako na izkustvenih »touch & try« conah vselej na voljo za preizkus bogat nabor naprav, od najnovejših mobilnih telefonov, tablic in pametne platforme NEO ter pestre izbire dodatkov in predstavitev storitve e-oskrba. Za več informacij bodo obiskovalcem na voljo QR kode z dodatnimi informacijami, ki bodo nadomestile tiskane materiale v duhu trajnostnosti. 

Obiskovalci lahko v novem centru izkusijo zmogljivosti najsodobnejšega omrežja in storitev Telekoma Slovenije, ki so zasnovane z mislijo na brezhibno uporabniško izkušnjo. Dovršenost ponudbe potrjujejo tudi neodvisne meritve in prestižna priznanja, med katerimi so nagrade za najboljše, najhitrejše in najbolj zanesljivo mobilno omrežje ter najboljšo uporabniško izkušnjo v Sloveniji. Prenovljen center to odličnost iz omrežja neposredno prenaša v fizični prostor.

   

 »Nov koncept naših prodajnih centrov tudi prostorsko odraža našo osredotočenost na uporabnike. S celostno in kakovostno ponudbo ter strokovnim svetovanjem lahko obiskovalci v prijetnem ambientu sami izkusijo prednosti sodobne tehnologije in si izberejo storitve po svojih željah. Na ta način se obisk spremeni v osebno doživetje, pri katerem se vsak počuti dovolj domače, da v miru raziskuje in uživa v tem, kar nudimo v Telekomu Slovenije,« je ob odprtju izpostavil Rok Gorjup, direktor prodaje v Telekomu Slovenije.

        

»Zavedamo se, da je ključ do dolgoročne konkurenčnosti v nenehnem vlaganju v lastno infrastrukturo in NAJ uporabniško izkušnjo. Prenovljen Telekomov center je fizični dokaz naše strategije: na enem mestu ponujamo vse najboljše, kar nudimo, ob tem pa ohranjamo pristen človeški stik,« je izpostavil Boštjan Košak, predsednik uprave Telekoma Slovenije.

Novi center Telekoma Slovenije Citypark se nahaja v prostorih v pritličju nakupovalnega središča Citypark v Ljubljani (vhod nasproti trgovine Hervis). Na lokaciji dosedanjega centra v Cityparku pa bo do 11. aprila možno podrobno spoznati storitev e-oskrbe Telekoma Slovenije. Ob odprtju novega centra Telekoma Slovenije v Cityparku je za vse obiskovalce pripravljena posebna akcijska ponudba za naročnike mobilnih paketov NAJ in SUPR. Poleg ugodnosti so na voljo tudi še številna druga darila za naročnike, ki ob nakupu naprave sklenejo vezavo.

Na Bledu se veselijo, brezplačnih Tinčkovih voženj, predvsem starejši in gibalno ovirani občani in turisti

Na Bledu sta bila 6. marca slovesno predana namenu dva nova električna minibusa, ki nosita ime Tinček – v spomin na legendarnega blejskega taksista Martina Vidica. Njuno ime ni le poklon preteklosti, temveč tudi simbol srčnosti, povezanosti in skrbi za ljudi, po katerih je Bled že dolgo znan.

Tinčka, foto Miro Zalokar

Minibusa bosta z rednimi vožnjami začela 9. aprila, na dan občinske proslave. Nova električna prevoza sta namenjena predvsem starejšim in gibalno oviranim občankam in občanom, saj želita občina in skupnost z njima izboljšati dostop do javnih storitev ter dvigniti kakovost vsakdanjega življenja. Hkrati pa bosta dobrodošla tudi za domačine in obiskovalce, ki bodo z njima lažje in prijetneje raziskovali kraj.

Dogodek ob predaji namenu, foto Miro Zalokar

Ime Tinček je nastalo na pobudo občank in občanov. V začetku leta je občina pozvala javnost, naj predlaga imena za minibusa, in med več kot 130 prejetimi predlogi je bil izbran predlog Mihaele Zalokar iz Zgornjih Gorij, rojene na Kupljeniku. Predlagala je ime po blejskem taksistu iz časa pred drugo svetovno vojno – Martinu Vidicu – Tinčku. Po vojni, ko na Bledu skoraj ni bilo taksistov, je prav on pogosto priskočil na pomoč ljudem in jih peljal na pot – največkrat ne iz užitka, temveč iz potrebe.

Minibusa - Tinčka, podžupan Iztok Pesrl, Mihaela Zalokar, župan Anton Mežan, Alojz Ropret kot Tinček, foto Miro Zalokar

Kako deluje Tinček

Tinček nima stalne linije ali postajališč. Deluje po preprostem in prijaznem načelu »pomahaj in se pelji«. Vozilo lahko ustavite kjerkoli na poti in voznika prosite, da vas zapelje do želenega cilja. Na voljo pa je tudi prevoz na klic na telefonsko številko 051 404 777.

Urnik voženj bo prilagojen sezoni:

• Nizka sezona (1. september – 31. maj):
  od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro,
  ob sobotah med 8. in 13. uro.

• Visoka sezona (1. junij – 31. avgust):
  vsak dan med 8. in 18. uro.

Prevoz za vsakdan in za prijetna doživetja

Tinček je predvsem namenjen starejšim in gibalno oviranim, ki potrebujejo lažji dostop do zdravstvenega doma, trgovin, storitev ali Medgeneracijskega centra Vezenine Bled. Zelo prav bo prišel tudi staršem z majhnimi otroki, domačinom z nakupi ali težjo prtljago ter turistom, ki želijo udobno in prijazno raziskovati lepote Bleda.

Minibus Tinček, se lepo vključuje v v park. foto Miro Zalokar

Minibus lahko hkrati prevaža do šest potnikov. Ima prtljažnik za ročno prtljago, omogoča prevoz otroškega ali invalidskega vozička ter je opremljen s klančino za vstop oseb na invalidskih vozičkih (do širine 62 cm). Njegova največja hitrost je 40 km/h, kar omogoča varno in mirno vožnjo skozi kraj.

Župan Anton Mežan s Tinčkom, ki ga je uprizoril Alojz Ropret, foto Miro Zalokar

Spomin na človeka velikega srca

Martin Vidic – Župan Anton Mežan s Tinčkom, ki ga je uprizoril Alojz Ropret, foto Miro ZalokarTinček (1897–1969) – je bil na Bledu dobro znana in skoraj legendarna osebnost. Ljudje so ga prepoznali po njegovi markantni podobi: dolgi bradi, kuštravih laseh, tričetrtinskih hlačah z navzkrižnimi naramnicami ter pošvedranih čevljih – včasih pa je hodil kar bos. A tisto, kar je ljudi najbolj zaznamovalo, ni bila njegova podoba, temveč njegovo dobro srce.

Martin Vidic - Tinček, je bil na Bledu dobro znana in skoraj legendarna osebnost, arhiv Meta Piber

Domačini se ga še danes spominjajo kot prvega blejskega taksista, ki je vedno priskočil na pomoč – bodisi za pot v bolnišnico, na železniško postajo, na urade v Radovljico ali na Jesenice. Pogosto je ljudi peljal kar za simbolično zahvalo ali »bohlonej«.

Martin Vidic je pogosto ljudi peljal, za simbolično zahvalo ali »bohlonej«

Prav zato ime Tinček danes nosi poseben pomen. Novi minibusi ne bodo le prevozno sredstvo, temveč poklon tradiciji dobrosrčnosti in gostoljubnosti, ki jo Bled ponosno ohranja. Domačini, starejši prebivalci in tudi številni turisti bodo zagotovo z veseljem pozdravili malega električnega pomočnika, ki bo po blejskih ulicah vozil z enako prijaznim duhom, kot ga je nekoč imel legendarni Tinček.