7. Mednarodni bienale otroške risbe na OŠ Božidarja Jakca Ljubljana

Ljubljana, 21. 4. 2026 - Na Osnovni šoli Božidarja Jakca v Ljubljani so se v letošnjem šolskem letu odločili, da ponovno udejanjijo projekt Mednarodni likovni bienale OŠ Božidarja Jakca. To pa zato, ker je bil Božidar Jakac največji slovenski grafik in eden najpomembnejših mojstrov risbe. Zasnoval je Akademijo za likovno umetnost ter bil pobudnik za mednarodni grafični bienale v Ljubljani. V spomin nanj se je Osnovna šola odločila, da nadaljujemo pot, ki jo je začrtal. Z navedeno nalogo se želimo pokloniti našemu velikemu ustvarjalcu in umetniku, čigar ime nosi tudi naša šola. Mednarodni likovni bienale bo na šoli potekal že sedmič. Realizacija natečaja poteka v dveh delih.

Ravnateljica OŠ Božidarja Jakca Elvira Sušec: "Prvi del bienala zajema razpis likovnega natečaja, je na tej povezavi . Drugi del bienala bo potekal v mesecu novembru 2026, kjer bomo svečano otvorili razstavo risb. Razstavo risb bo spremljal kulturni program s podelitvijo nagrad in priznanj.

Na razpis 6. mednarodnega likovnega natečaja v šolskem letu 2023/2024 smo prejeli 149 likovnih izdelkov. Sodelovalo je 26 šol iz tujine s 76 likovnimi izdelki in 28 šol iz Slovenije s 73 likovnimi izdelki. Likovni izdelki so iz tujine prispeli iz 10 držav: Irske, Ukrajine, Armenije, Belgije, Slovaške, Španije, Črne gore, Romunije, Izraela in Uzbekistana.

Ob tej priložnosti vas želimo prijazno  opomniti na rok za oddajo izdelkov, ki je petek, 8. maj 2026. Prosimo, da izdelke pošljete na naslov: OŠ Božidarja Jakca, Nusdorferjeva10, 1000 Ljubljana.

Prosimo vas tudi, da k vsakemu izdelku priložite izpolnjeno izjavo o avtorstvu in soglasje staršev, saj bi želeli izbrana dela otrok objaviti tudi na naši spletni strani."

Od Alje do Žana so za partnerstvo med šolo in starši

Žalec, Ljubljana, 17. in 18. 4. 2026  - V Žalcu je v petek in soboto potekal zadnji izobraževalni modul v letošnjem – že drugem šolskem letu zapored - v okviru programa Od Alje do Žana. Ta stavi na vključujoče, čuječe okolje in človečnost v razredu in v šolah kot odziv na vse večje duševne stiske otrok in mladostnikov. V ospredju tokratnega modula je bilo partnerstvo med šolo in starši.

Za šolajoče se otroke je ta odnos še kako pomemben. Se pa v zadnjih letih prav ta odnos sooča s številnimi izzivi.

 Sodelovanju šole s starši je na tokratnem modulu v Žalcu namenjeno že uvodno predavanje ugledne slovenske pediatrinje, psihiatrinje in predsednice Slovenske filantropije dr. Anice Mikuš Kos. Za nova znanja učiteljev in učiteljic na omenjeno tematiko so na žalskem modulu poskrbeli še  psiholog, pisatelj in predavatelj dr. Kristijan Musek Lešnik, vodja projekta Od Alje do Žana Ema Randl, strokovna vodja in koordinatorka projekta Od Alje do Žana Nevenka Alja Gladek, vodja podporno izobraževalnega centra Modra postaja Tanja Povšič in sodelavka projekta Od Alje do Žana Mojca Randl.

Stara slovenska pregovorna modrost pravi, da svet na mladih stoji. Da bi ta lahko stal na pravih temeljih, je odgovornost odraslih, da mlade na poti v svet podprejo in pospremijo z znanji za lepšo skupno prihodnost. Znanja in izkušnje mladi vsakodnevno pridobivajo predvsem v šolskih prostorih. Tam naj ne bi bilo vse osredinjeno zgolj na faktografsko pridobivanje znanja, tudi ne na tekmovalnost, poudarek bi moral biti tudi na kakovostnih medsebojnih odnosih, sodelovanju in skupnih ciljih.

Prav te zasleduje tudi projekt Od Alje do Žana, ki stavi na čuječa srca in budne ume.  Da bodo v prihodnje tvorno oblikovali zdravo, dobro družbo.

Pobudnik projekta je Fundacija Alma predsednice republike Nataše Pirc Musar. Partnerja projekta sta Slovenska filantropija ter Zveza Anite Ogulin & ZPM. V ospredju projekta je dobrobit otrok in kako jih opolnomočiti, da bodo v njih rasli empatija, sočutje, človečnost in privrženost solidarnosti.

V okviru programa Od Alje do Žana v Fundaciji Alma izvajajo tri vsebinsko dopolnjujoče si, a različne module za učitelje in učiteljice v šolskem letu. Zaenkrat pri tem sodeluje deset osnovnih šol iz devetih krajev: OŠ Lovrenc na Pohorju, OŠ Sladki Vrh, OŠ Olge Meglič Ptuj, OŠ Borcev za severno mejo Maribor, OŠ Lava Celje, I. OŠ Žalec, OŠ Kolezija Ljubljana, OŠ Livada Ljubljana, OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica in OŠ Loka Črnomelj.

Odnos do šole in učiteljev se oblikuje že za domačimi stenami, zato je pomembno, da starši prepoznajo šolo kot parterja in zaveznika ter ne zavzamejo drže, da so šola in učitelji njihovi nasprotniki. Ker v idealnem svetu, ki je lahko tudi vsakodnevna realnost, si starši in šola družno prizadevajo za skupne cilje v dobrobit otrok.

Triller, negovati in vzpodbujati ves čas otrokovega šolanja.

Kot je povedala ravnateljica OŠ Kolezija Nina Triller, mora biti šola za otroke varno in vzpodbudno učno okolje ter prostor poglobljenega sodelovanja in povezovanja različnih skupnosti, v najožjem smislu v pedagoškem trikotniku, ki ga tvorijo učenci, učitelji ter starši. Zanj bi moralo biti značilno nenehno tesno sodelovanje in kvalitetna predaja informacij o otroku, kar je potrebno, kot dodaja "Le v takšnih varnih in vzpodbudnih okoliščinah bo otrok razvil vse svoje potenciale in zablestel v svoji neponovljivi enkratnosti," je poudarila.

Razredničarka 1. razreda OŠ Kolezija Nelly Tiran, ki poučuje že ti desetletja, v sodelovanju s starši vidi enega ključnih temeljev uspešnega dela v šoli. Ob tem opozarja, da bodoči učitelji na fakultetah znanj o tem ne dobijo, ga pa kasnejši učitelji gradijo skozi sebe, največkrat individualno - "skozi lastno občutljivost, odprtost, integriteto in strokovno znanje. Svoje dodajo še izkušnje, komunikacijske spretnosti in značaj. In prav to znova pokaže, kako kompleksen je učiteljski poklic," je dodala.

Bolj na začetku učiteljske poti je razredničarka 2. razreda OŠ Kolezija Živa Kozin, ki poudarja, da otrok v varnem okolju, kjer je sprejet in slišan, razvija radovednost, samozavest, odgovornost in veselje do učenja. Sama si prizadeva, da so otroci v sodelovanju s starši deležni podpore na vseh področjih njihove razvoja. "Verjamem, da lahko le z dobrim sodelovanjem ustvarimo okolje, v katerem bodo otroci v šolo prihajali z iskrico v očeh, zvedavostjo in velikim nasmehom na obrazu," je prepričana.

Poseben poudarek zadnjemu modulu je dodal tudi dr. Kristjan Musek Lešnik, ki je s svojim predavanjem in delavnico prisotne učitelje ne le nagovoril, temveč jih tudi iskreno aktiviral. V ospredje je postavil misel, da to, v kar verjamemo, postane realnost. V delavnici je bilo izpostavljeno, da je partnerstvo med šolo in starši veliko več kot formalna komunikacija, govorilne ure ali spremljanje ocen v e-Asistentu. Gre za odnos, ki mora temeljiti na zaupanju, spoštovanju in skupni odgovornosti za otrokovo dobrobit. Ob vsakdanjih stikih med šolo, otrokom in družino se namreč prepogosto pojavljajo strah, pritisk, nezaupanje, včasih tudi nespoštljiva komunikacija ali celo nasilni odzivi, kar vse oddaljuje tisto, kar bi moralo biti samoumevno – zavezništvo odraslih v korist otroka. Udeleženci so se strinjali, da takšnih vzorcev ni mogoče spreminjati zgolj z administrativnimi postopki.

Učitelj danes ne more biti le prenašalec znanja.

Vebi mora nositi tudi nekaj tenkočutnosti psihologa – sposobnost, da za besedami, odzivi in ravnanji otrok ter staršev prepozna tudi njihova ozadja, stiske, strahove in neizrečene potrebe. Šele ko razume globino razloga, lahko nanj odgovori človeško, pravično in vzgojno. Predvsem pa s človečnostjo, odprtostjo in tudi pogumom. Prav učitelji so pogosto tisti, ki lahko kljub omejitvam sistema naredijo korak več in starše opolnomočijo, jih povabijo v resničen dialog in skupaj z otrokom soustvarjajo varen, podporen in razvojno spodbuden prostor.

V Fundaciji Alma načrtujejo nadaljevanje programa Od Alje do Žana, v katerega bodo v prihodnjem šolskem letu vključili tudi nove šole, saj število prošenj za sodelovanje vztrajno narašča.

 Pripravil za objavo: Janez Platiše

Vir: fundacija alma

Premostimo vrzel v oskrbi Parkinsonove bolezni

Ljubljana, 9. februarja 2026 – Ob svetovnem dnevu Parkinsonove bolezni, ki ga obeležujemo 11. aprila je Društvo bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami Trepetlika pripravilo novinarsko konferenco Premostimo vrzel v oskrbi. Z njo so želeli opozoriti na vrzeli, s katerimi se bolniki še vedno soočajo. »Medicina je od 60. let prejšnjega stoletja, ko so odkrili mehanizem pomanjkanja dopamina, na tem področju zelo uspešna. Zato se lahko v bolnikovo prihodnost zazremo optimistično in mu povemo, da so lahko pred njim še desetletja dobrega življenja,« izpostavlja prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., spec. nevrologije in predsednik društva Trepetlika. Kljub temu v obravnavi ostajajo pomembne vrzeli – predvsem pri prehodu iz sekundarne na terciarno raven zdravljenja ter pri vključevanju bolnikov v strukturirane programe rednega gibanja, so poudarili sodelujoči na novinarski konferenci.

Epidemiološke študije v Sloveniji ni, vendar je odstotek bolnikov primerljiv z drugimi podobno razvitimi državami. V Sloveniji je bolnikov s Parkinsonovo boleznijo in drugimi parkinsonizmi okrog 10.000, gre za najhitreje rastočo nevrodegenarativno bolezen.

Teorija dvojnega udarca in počasen razvoj Parkinsonova bolezen je kronična, neozdravljiva in napredujoča nevrodegenerativna bolezen možganov, ki prizadene približno odstotek ljudi nad 65 letom starosti. Nastane zaradi propadanja nevronov, ki proizvajajo dopamin, kar postopno vodi v pojav motoričnih in nemotoričnih simptomov. »Med tipične simptome sodijo tresavica, drsajoča hoja, mišice postanejo bolj toge, gibljivost se zmanjša, človek se upočasni, poslabša se tudi ravnotežje,« pojasnjuje prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Kot dodaja prof. dr. Maja Trošt, dr. med., spec. nevrologije in vodja Centra za ekstrapiramidne bolezni na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, gre za eno najpogostejših ekstrapiramidnih motenj gibanja, pri kateri ne pride do popolne ohromelosti, temveč do postopne spremembe gibanja: »To postaja manj tekoče, manj usklajeno in tudi manj učinkovito.« Zakaj do propadanja nevronov pride, še vedno ni povsem jasno. »Omenja se vpliv okolja – zraka, vode, hrane. A hkrati vemo, da lahko dve osebi živita v istem okolju, pa bo ena zbolela, druga ne. Pomembno vlogo ima tudi genetika. Govorimo o tako imenovani teoriji dvojnega udarca – kombinaciji okoljskih dejavnikov in genetske predispozicije, ki vplivata na razvoj bolezni,« pojasnjuje prof. dr. Pirtošek. Spremembe v gibanju in fizičnih zmožnostih se ne pojavijo čez noč. Bolnik jih praviloma opazi postopoma, skozi leta. »Pogosto rečemo, da se bolezen v posameznikovo življenje priplazi,« pravi prof. dr. Maja Trošt. Ker se najpogosteje pojavi po 60. letu starosti, ljudje prve znake pogosto pripišejo staranju in z obiskom zdravnika odlašajo. »Kljub temu je pomembno, da ob spremembah poiščemo zdravniško pomoč. Zdravil, ki bi bolezen ustavila ali upočasnila, nimamo, lahko pa zelo veliko naredimo pri lajšanju simptomov in izboljšanju kakovosti življenja,« poudarja prof. dr. Trošt.

Obdobje “medenih let” »Ko bolniku prvič uvedemo zdravila, pogosto govorimo o obdobju medenih mesecev ali let,« pojasnjuje prof. dr. Maja Trošt. V tem času so zdravila praviloma zelo učinkovita, celo do te mere, da lahko bolnik živi polno, skoraj običajno življenje. »Simptomi se izrazito zmanjšajo in bolnik se lahko počuti skoraj zdravega,« dodaja. Sčasoma se učinek zdravil začne spreminjati. Po petih ali desetih letih bolniki pogosto opazijo, da zdravila ne delujejo več tako kot na začetku, ali pa povzročajo neželene učinke. To je tudi znak napredovanja bolezni. »Takrat začnemo z bolnikom razmišljati o naprednejših oblikah zdravljenja, kot sta kontinuirano dovajanje zdravil s pomočjo črpalk ali nevrokirurško zdravljenje z globoko možgansko stimulacijo,« pojasnjuje prof. dr. Trošt.

Prehod v terciarno zdravljenje ostaja ključni izziv »Opažamo, da se bolniki za naprednejše oblike zdravljenja pogosteje odločijo, ko so vključeni v obravnavo v Centru za ekstrapiramidne bolezni na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana in Maribor. Bolniki iz bolj oddaljenih delov Slovenije pa do nas pogosto pridejo pozneje – v času, ko bi bilo takšno zdravljenje smiselno uvesti že leto ali dve prej,« pojasnjuje prof. dr. Maja Trošt. Razlogi so po njenih besedah razumljivi. Nevrologi na sekundarni ravni se s Parkinsonovo boleznijo srečujejo redkeje, zato je tudi odločitev za uvedbo naprednejših oblik zdravljenja zahtevnejša. Hkrati izpostavlja izziv dolgih čakalnih dob, ki pomembno vplivajo na to, kdaj bolnik pride do naprednejših oblik zdravljenja.

Ključno vlogo lahko pri tem odigrajo tudi bolniki in svojci Veliko lahko za prepoznavanje napredovanja bolezni naredijo bolniki sami. Na voljo je denimo slovenska različica vprašalnika za samooceno Parkinsonove bolezni. Gre za kratek pripomoček, ki posameznika usmeri k razmisleku o počutju, simptomih in jemanju zdravil (dostopen na: https://www.mypdcare.eu/). »Če bolnik s pomočjo vprašalnika prepozna znake napredovanja, lahko lažje odpre pogovor s svojim nevrologom tudi o nadaljnjih možnostih zdravljenja,« poudarja prof. dr. Maja Trošt. Pomembno je tudi, da bolnik v svoji bolezni ni sam. Parkinsonova bolezen namreč ne vpliva le na gibanje, temveč tudi na razpoloženje, spanje in koncentracijo, zato so opazovanja in povratne informacije svojcev za nevrologa zelo dragoceni.

Gibanje je zdravilo brez recepta »Velik del delovanja možganov je odvisen od prekrvavitve. Ko se gibamo, v možgane pride več krvi. Že preprost sprehod lahko spodbuja nastajanje novih možganskih celic in krepi obstoječe. Ob tem se med gibanjem sproščajo tudi biokemični prenašalci – dopamin, katerega pomanjkanje je povezano s Parkinsonovo boleznijo, pa tudi serotonin in adrenalin. Vse to vpliva na potek bolezni,« poudarja prof. dr. Zvezdan Pirtošek in dodaja »Gibanje je ena najpomembnejših nefarmakoloških oblik zdravljenja.« Tina Štrumelj, dipl. fizioterapevtka s specialnimi znanji, ki na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana skrbi za aktivacijo bolnikov, dodaja: »Cilj vadbe je izboljšati ravnotežje, kontrolo gibanja in zmanjšati tveganje za padce.« Pri tem je pomembno poudariti, da vadba ne vpliva le na motoriko, temveč tudi na kognitivne sposobnosti bolnika. »Gre za celostno, kompleksno aktivnost, pri kateri ima pomembno vlogo tudi socialna komponenta,« poudarja.

Društvo bolnikov ponuja številne možnosti gibanja »Med najbolj priljubljenimi aktivnostmi, ki izboljšujejo usklajevanje gibanja rok, nog in oči ter krepijo kognitivne sposobnosti, je namizni tenis. Na voljo pa so tudi druge oblike vadbe, kot so tai chi, igranje na bobne in številni pohodi,« poudarja predsednik društva prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Kot izjemno učinkovita vadba za bolnike s Parkinsonovo boleznijo se je izkazal tudi boks. »Gre za aktivnost, ki na celosten način izboljšuje ravnotežje in stabilnost telesa. Hkrati od posameznika zahteva, da razmišlja o levi in desni strani telesa, ohranja pozornost in izvaja gibe, ki postajajo vse hitrejši,« pojasnjuje prof. dr. Pirtošek. »Boks pogosto dojemamo kot nekaj agresivnega, v resnici pa gre za usklajeno, ritmično gibanje,« dodaja Tina Štrumelj, ki izvaja študijo o vplivu boksa na ravnotežje in fizične zmogljivosti bolnikov s Parkinsonovo boleznijo. Pomembno vlogo pri ozaveščanju, izobraževanju in spodbujanju gibanja imajo tudi tabori, ki jih v okviru društva Trepetlika že dvajset let organizira Lidija Ocepek, dipl. medicinska sestra, specializirana za področje Parkinsonove bolezni. »Pri kronični bolezni bolniki pogosto težko razumejo njen potek, zato jim s takšnimi srečanji pomagamo, da bolezen bolje spoznajo. Na začetku so udeleženci običajno bolj zadržani, kasneje pa se zelo odprejo. Zaradi dostopa do informacij so danes dobro informirani, njihova vprašanja pa pogosto zelo kompleksna. Prav zato je dragoceno, da se poleg strokovnih vsebin pogovarjamo tudi o konkretnih, osebnih situacijah,« poudarja. »Ko z njimi preživim več dni, jih vidim z druge perspektive. Po nekaj dneh so bolj sproščeni, povezani in zadovoljni. Socialni vidik je pri tej bolezni izjemno pomemben, zato je zelo dobrodošlo, da na tabor z bolnikom pride tudi kdo od svojcev. Ko bolezen napreduje, je ključno, da jo razumejo tudi oni in znajo pomagati,« še dodaja Lidija Ocepek.

»Vsak bolnik bi moral biti ob postavitvi diagnoze vključen v programe gibanja.« »Tukaj se kaže še en pomemben izziv, s katerim se soočamo pri obravnavi bolnikov v Sloveniji,« izpostavlja prof. dr. Maja Trošt. »Vsak bolnik bi moral čim prej začeti program rednega gibanja. Tisti, ki so bili aktivni že pred diagnozo, svoje navade običajno ohranijo ali jih le prilagodijo svojim sposobnostim. Pri tistih, ki gibanja niso vajeni, pa je sprememba življenjskega sloga pogosto velik izziv. Zato je ključno, da ima bolnik dostop do strokovno vodene vadbe tudi v svojem okolju – v zdravstvenem domu ali lokalni skupnosti.« Tina Štrumelj ob tem dodaja, da je »pomembno, da gibanje ohranimo tudi v slabših dneh, ko se ne počutimo najbolje. Takrat vaje dodatno prilagodimo, jih morda izvajamo sede, a bistveno je, da ostanemo aktivni.« Da je gibanje pomembno se zaveda tudi Mira Berčan, ki Parkinsonovo boleznijo živi že devet let. »Bolezen me je spremenila. Prej sem bila veliko bolj aktivna, vozila sem se s kolesom, z možem sva veliko kampirala, hodila na izlete. Danes tega ne zmorem več. Vseeno se trudim ostati aktivna. Veliko vrtnarim in tudi, ko imam slab dan, grem na vrt,« pove.

»Hvala bolnikom, da vztrajajte.« »Rad bi se zahvalil bolnikom, da vztrajajo. Čeprav vedo, da gre za kronično napredujočo bolezen, ostajajo aktivni in vključeni – in prav to je bistvo našega društva. Pomembno je poudariti, da imamo na voljo veliko načinov, s katerimi si lahko bolniki izboljšajo kakovost življenja – ne le z zdravili, temveč tudi z druženjem, gibanjem, podporo in sočutjem,« poudarja prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Društvo Trepetlika ob svetovnem dnevu Parkinsonove bolezni, ki ga obeležujemo 11. aprila, po vsej Sloveniji pripravlja številne aktivnosti za bolnike, njihove svojce in širšo javnost. »Že drugo leto zapored smo se pridružili tudi iniciativi Osvetlimo noč (Spark the Night). Pomembne točke po Sloveniji bodo tako v soboto ponovno osvetljene z modro barvo,« pojasnjuje. Modra barva namreč simbolizira harmonijo, zaupanje in enotnost, osvetlitev stavb pa izraža globalno solidarnost v podpori bolnikom s Parkinsonovo boleznijo. »Ob tem si želim, da bi nam prisluhnila tudi širša družba in odločevalci. Tudi če čakalnih dob ne moremo takoj skrajšati, lahko veliko naredimo na področju lajšanja simptomov in izboljšanja kakovosti življenja, tudi z večjo podporo aktivnostim, ki jih izvaja društvo,« še poudarja prof. dr. Pirtošek. Pripravil: Janez Platiše Vir Aetas, STA Foto: Janez Platiše

Z rock koncertom bo Ivo Boscarol praznoval 70. rojstni dan

Ljubljana, 31. 3. 2026 – V ljubljanski Odiseji je odjeknila napoved glasbenega spektakla, ki bo premaknil meje praznovanja. Ustvarjalci so razkrili koncept dogodka Ivo Rocks 7.0, ki bo 15. aprila 2026 obeležil 70. rojstni dan vizionarja Iva Boscarola. To ne bo le koncert, temveč poklon slovenski ustvarjalnosti in življenju, ki ga zaznamujejo upor, svoboda, ljubezen, družbeni problemi in osebni boji.

Prizorišče Odiseja se s svojo napredno avdio-vizualno infrastrukturo uveljavlja kot prostor, kjer glasba dobi novo dimenzijo. Na medijskem dogodku so se Ivu pridružili sopotniki njegove poti: Tomaž Domicelj, Marko Soršak – Soki, Katarina Samobor, Miha Kralj, Aleš Pelhan in Grega Skočir. Skozi sproščen pogovor so obujali spomine in napovedali večplastno doživetje.

»Ivo Rocks 7.0 bo v ljubljanskem BTC združil energije vrhunskih glasbenikov različnih generacij na način, da bomo potovali skozi vesolje. Planeti bodo glasbeni stili – sprehodili se bomo skozi 70., 80., 90. leta, skozi punk, rock in elektroniko. To bo potovanje skozi Ivovo življenje v prispodobah glasbe,« je poudaril kreativni vodja Marko Soršak – Soki.

Tomaž Domicelj je obudil spomin na njuna skupna leta, ko sta kot mlada študenta z Radiom Študent prepotovala Evropo in obiskovala legendarne koncerte. Od prisotnosti pri snemanju kultnega albuma The Wall skupine Pink Floyd do nenavadnega podviga, ko je Domicelj z orglicami igral slovensko himno na motornem zmaju, ki ga je pilotiral Ivo – njuna pot je prepletena s fotografijo in strastjo do zvoka.

Grega Skočir je izpostavil močno dobrodelno noto, ki je bila ključna za njegovo sodelovanje, Aleš Pelhan pa je dodal, da mu je v izjemno čast biti del te zgodbe. Ivo Boscarol bo namreč s sredstvi dogodka opremil slovensko šolo, kjer mladi razvijajo svojo rockersko ustvarjalnost.

Spektakel, ki presegaokvirje koncerta

Simbolična vstopnina znaša 5,00 € in vključuje tudi topel obrok za vse obiskovalce, kar poudarja povezovalni duh dogodka. Nastopili bodo:

Elvis Jackson z gosti,

Masters of Rock (Metallica Tribute),        

The Rocktors z gosti,

skupina 30 bobnarjev pod vodstvom Marka Soršaka – Sokija.

Odru se bodo pridružili še: Tomi Meglič (Siddharta), Grega Skočir (Big Foot Mama), Katarina Samobor (Tabu), Tine Matjašič (Alo! Stari), Miha Kralj, Tim Kores – Kori, Aleš Pelhan, Duo De Liri ter DeeJay Žgavc.

Poseben poudarek večera bo pogovor Iva s Tomažem Domiceljem, obogaten z izborom koncertnih fotografij, ki jih je Ivo ujel skozi objektiv na več kot 1.200 koncertih širom sveta.

Vstopnice so že na voljo na odiseja.si in prodajnih mestih Eventim. Ne zamudite večera, kjer bo glasba postala prispodoba življenja.