Predsednica republike Eldi Viler vročila red za zasluge

Predsedniška palača, 12. februar 2026 - Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je danes v Predsedniški palači vročila državno odlikovanje red za zasluge Eldi Viler ob šestdesetletnici njenega uspešnega glasbenega delovanja in za izjemni prispevek k slovenski popularni glasbi. 

Predsednica je v slavnostnem govoru poudarila, da slovenska popevka presega zgolj glasbeno zvrst, ter izpostavila njeno vlogo pri oblikovanju skupne zavesti, samozavesti in kulturne prepoznavnosti Slovenije doma in v mednarodnem prostoru. »Slovenska popevka ni le glasbena zvrst, temveč je del narodne identitete, zvočni arhiv našega kolektivnega spomina in ena najžlahtnejših oblik umetniškega izraza v slovenskem jeziku,« je poudarila. Ob tem je dejala: "Med velikimi umetniki, ki so ustvarjali nepozabne trenutke slovenske glasbene zgodovine, ima prav posebno in trajno mesto Elda Viler, ena najprepoznavnejših in najžlahtnejših interpretk slovenske zabavne glasbe."

Predsednica je poudarila, da interpretacije Elde Viler presegajo čas, v katerem so nastale, ter ostajajo živ del slovenske kulture. Njene izvedbe, zaznamovane z umetniško prepričljivostjo, iskrenostjo in čustveno globino, so pomembno soustvarjale zlata leta slovenske popevke ter utrdile prepoznavnost slovenske glasbe na domačih in jugoslovanskih festivalih.

Izpostavila je tudi pomen medgeneracijskega prenosa dediščine slovenske popevke. "Pevke in pevci mlajše generacije z občutkom in spoštovanjem ohranjajo in nadaljujejo glasbeno pot, ki so jo tlakovali velikani, kakršna je Elda Viler. Z novimi izrazi, a enako srčnostjo, dokazujejo, da tradicija ni breme, temveč je navdih. Prav v dialogu med generacijami je prihodnost slovenske glasbe," je poudarila predsednica republike.

Z vročitvijo reda za zasluge je predsednica republike izrazila poklon bogatemu ustvarjalnemu opusu Elde Viler ter jasno potrditev njenega trajnega vpliva na slovenski kulturni prostor, poklon umetnosti in izraz hvaležnosti za glas, ki pušča večno sled.

Vir: UPRS
Foto: Bor Slana/STA.

Na Brdu pri Kranju so podeli najvišja državna priznanja za šport Bloudkove nagrade in plakete

Danes je na Brdu pri Kranju potekala 61. slovesna podelitev Bloudkovih priznanj, najvišjih državnih priznanj na področju športa. Bloudkove nagrade za leto 2025 so prejeli Tina Šutej, Špela Ponomarenko Janić in Aleš Česen za vrhunske mednarodne športne dosežke ter Iztok Tomazin za življenjsko delo v športu.

Slavnostno podelitev so s svojimi nagovori počastili predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han ter predsednik Odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj Viktor Grošelj.

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je v nagovoru poudaril, da Bloudkova priznanja niso priznanje zgolj rezultatom, temveč predvsem ljudem: »To je eden tistih večerov, ko šport ne govori skozi rezultate, ampak skozi ljudi. Zaradi zgodb, vrednot in vseh vas, ki šport živite in ga s tem bogatite. Šport ni samo tekmovanje – je šola življenja. Uči nas poštenosti, vztrajnosti in spoštovanja, do pravil, do drugih in do sebe. Prav te vrednote naši športniki nosijo s seboj v svet kot ponosni predstavniki Slovenije.«

Odbor za podeljevanje Bloudkovih priznanj opravlja odgovorno in častno nalogo podeljevanja najvišjih državnih priznanj Republike Slovenije na področju športa. S svojim delovanjem skrbi za ohranjanje vrednot in zapuščine inženirja Stanka Bloudka ter uteleša najvišje etične in moralne standarde, integriteto ter spoštovanje temeljnih športnih vrednot.

Od osamosvojitve Republike Slovenije deluje že deveti Odbor za podeljevanje Bloudkovih priznanj, ki je bil imenovan ob koncu leta 2024. Odbor vodi predsednik Viktor Grošelj, člani odbora pa so Irena Avbelj, Iztok Čop, Tone Jagodic, Marika Kardinar, Beno Lapajne, Samo Masleša, Jože Okoren in Jože Zidar.

Bloudkova nagrada se podeljuje posameznikom, športnim ekipam ali organizacijam v Sloveniji, zamejstvu ali med slovenskimi izseljenci za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa v obdobju najmanj desetih let. Prejemniki so lahko nagrajeni za vidne dosežke na področju znanstveno-raziskovalnega, publicističnega in organizacijskega dela v športu ter pri načrtovanju in gradnji športne infrastrukture, bodisi v okviru ljubiteljske bodisi poklicne dejavnosti. Nagrada se podeljuje tudi za vrhunske mednarodne športne dosežke ter posameznikom kot priznanje za življenjsko delo ob najmanj tridesetletnem delovanju v športu.

Bloudkova plaketa je namenjena posameznikom ali organizacijam za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa ter športnikom ali ekipam za vidne tekmovalne dosežke. Posameznik jo lahko prejme tudi kot priznanje za življenjsko delo po najmanj dvajsetih letih delovanja v športu. Plaketa se lahko podeli tudi športniku ob zaključku tekmovalne kariere, če je s svojimi dosežki, osebnostjo in zgledom pomembno prispeval k razvoju ter prepoznavnosti posamezne športne panoge ali športa v Sloveniji.

VEČ O LETOŠNJIH PREJEMNIKIH BLOUDKOVIH PRIZNANJ LAHKO PREBERETE TUKAJ

Fundacija Alma in Pionirski dom podpisala pogodbo o sodelovanju na področju duševnega zdravja otrok

V sredo 28. januarja 2026 sta Barbara Murn, direktorica Pionirskega doma – Centra za kulturo mladih in Darinka Pavlič Kamien, predsednica uprave Fundacije Nataše Pirc Musar, Ustanove Alma, podpisali pogodbo o sodelovanju, s katero formalno utrjujeta skupna prizadevanja na področju duševnega zdravja otrok in mladih.

Sodelovanje temelji na skupnem razumevanju, da so izzivi duševnega zdravja otrok ena ključnih družbenih tem današnjega časa, ki zahtevajo povezovanje znanj, praks in različnih vzgojno-izobraževalnih okolij.

Obe instituciji delujeta po sorodnih programskih izhodiščih ter si prizadevata za razvoj in izvajanje programov, dejavnosti in projektov, ki prispevajo k boljšemu duševnemu zdravju otrok. Poseben poudarek namenjata opolnomočenju učiteljev, strokovnih delavcev, skupnosti, pa tudi staršev in otrok. V svoje programe vključujeta aktivnosti za razvoj socialnih, čustvenih in ustvarjalnih kompetenc, graditvi celovitih osebnosti ter si prizadevata za smiselno vključitev neformalnih znanj in izkušenj v šolski sistem.

V okviru sodelovanja se bosta instituciji povezovali pri izmenjavi znanj, izkušenj in dobrih praks, skupni pripravi in izvedbi izobraževanj, delavnic, usposabljanj, kot tudi strokovnem sodelovanju pri razvoju programov, namenjenih otrokom in mladim.

»Duševno zdravje otrok je temelj zdrave družbe, zato tudi ena ključnih družbenih odgovornosti našega časa. Sodelovanje s Pionirskim domom je pomemben korak k cilju. Otroci potrebujejo varno, spodbudno in ustvarjalno okolje, v katerem se lahko razvijajo celostno – tudi na čustveni in socialni ravni. Verjamemo, da lahko s povezovanjem znanja in izkušenj ustvarimo bolj podporne in varne prostore za otroke,» je ob podpisu pogodbe poudarila Darinka Pavlič Kamien.

Tudi direktorica Pionirskega doma Barbara Murn je ob tem izpostavila pomen povezovanja institucij, ki delujejo z istim ciljem in dodala: »Pionirski dom že desetletja ustvarja okolje, v katerem se otroci razvijajo ustvarjalno, samozavestno in celostno. Veseli nas, da s Fundacijo Alma povezujemo sorodne vrednote in strokovna znanja ter skupaj gradimo programe, ki krepijo čustvene, socialne in ustvarjalne potenciale otrok. Prepričani smo, da lahko s povezovanjem formalnega in neformalnega znanja, kulture, ustvarjalnosti in strokovnega dela dosežemo več kot vsak zase.«

Sodelovanje Fundacije Alma in Pionirskega doma predstavlja pomemben korak naše družbe h krepitvi podpornih okolij za otroke ter k razvoju celostnih, dolgoročno naravnanih pristopov k duševnemu zdravju v vzgoji in izobraževanju.

Vir: Fundacija ALMA , Pionirski dom

V zavedanju, da se Slovenija stara sistem pa zaostaja je potekala slovesnost 80. letnici ZDUS VIDEO TVS STUDIO KOPER , VIDEO - Nagovor predsednice

IZOLA 0. 1. 2026 - Zveza društev upokojencev Slovenije, največja in najstarejša nevladna organizacija starejših v Sloveniji, ki povezuje 14 pokrajinskih zvez in skoraj 200.000 članic in članov, letos obeležuje 80 let delovanja. Častna pokroviteljica tega pomembnega dogodka je bila  predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, ki je v video nagovoru poudarila pomembno vlogo ZDUS. 

VIDEO - Video nagovor predsednice  Nataše Pirc Musar ob 80. letnici ZDUS.  

Slovesnosti so se udeležili predsedniki DU, PZDU, vodstvo ZDUS, nekdanji predsedniki in podpredsedniki ZDUS. Vse prisotne je nagovorila predsednica države, Nataša Pirc Musar. Slovesnosti pa se je udeležil tudi minister za GTŠ, Matjaž Han, ter drugi predstavniki različnih ministerstev. Predsednica ZDUS, Zdenka Jan se iz zdravstvenih razlogov ni mogla udeležiti, je pa vse prisotne nagovorila po telefonu. V imenu ZDUS je vse prisotne nagovoril podpredsednik ZDUS-a, Stanko Kranvogel.

V izolskem hotelu Delfin, ZDUS, ki je tudi sto procentni lastnik, ki tudi zelo uspešno  posluje in nudi vse s  so ob tem pomembnem jubileju pripravili kulturno-zabavni program, katerega častna pokroviteljica je bila predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, ki je v video nagovoru poudarila pomembno vlogo ZDUS. Kot je dejala Pirc Musar, ZDUS v zadnjih letih posebno pozornost namenja medgeneracijskemu sodelovanju. "Prav povezovanje generacij je temelj družbe, ki spoštuje svojo preteklost in samozavestno gradi tudi prihodnost," je povedala.

V  Hotel Delfin  Izola so upokojenci pripravili slovesnost ob 80-letnici delovanja Zveze društev upokojencv Slovenije (ZDUS). Kot je ob tem opozoril njegov podpredsednik Stanko Kranvogel je danes njihov največji izziv zagotovitev dostojne pokojnine. Pričakujejo tudi ustrezen dostop do javnega zdravstva in dolgotrajne oskrbe.

Upokojenci ne glede na to, da plačujejejo prispevek zanjo "ne dobijo takrat, ko jo najbolj potrebujejo - opozoril je, da se to največkrat dogaja takrat ko pridejo iz bolnišnice domov in nima doma nikogar, ki bi skrbel za bolnika, ker so se domači že odmaknili ali odšli po svetu. 

VIDEO TVS STUDIO KOPER

Takih primerov ko bolnik ali bolnica živita sama je vedno več zato je še kako potrebno razviti kvalitetno organizirano dolgotrajno oskrbo s solidarnostno obliko finansiranja ter primerno  plačati zaposlene in nagraditi prostovoljce  ki odgovorno in vestno  skrbijo za bolnike, onemogle, invalidne ter DRUGE.

Zato je po njegovih besedah potrebno, da se dolgotrajna oskrba čim prej začne izvajati v taki meri, kot je zakonsko predpisana. Opozoril tudi na nedostopno javno zdravstvo, stanovanjsko negotovost starejših in vse pogostejšo revščino upokojencev.