torek, 06. oktober 2020

Predstavitev monografije o dolgotrajni oskrbi Jožeta Ramovša s soavtorji

Ljubljana, 6.10.2020 – Na Trstenjakovem inštitutu v Ljubljani so predstavili monografijo Integrirana dolgotrajna oskrba Jožeta Ramovša iz Trstenjakovega inštituta s soavtorji Vesno Vodišek Razboršek, Francem Imperl, Marto Grčar in Ivanko Bižal. Pričujoči knjigi bi lahko rekli kar učbenik za uvajanje sodobne integrirane dolgotrajne oskrbe.




Jože Ramovš je povedal, da je bil povod zanjo podiplomski študij integrirane zdravstvene in socialne oskrbe. Sodobna znanja in dobre prakse o dolgotrajni oskrbi pa potrebujejo poklicni oskrbovalci vseh strok, ki delajo v domovih za stare ljudi in drugih oskrbovalnih programih, družinski in drugi neformalni oskrbovalci, ki opravljajo največji del tega dela. "Da bomo prišli iz opešane tradicionalne oskrbe v sodobni sistem pa ta znanja nujno potrebujejo politiki in uprava na državni in občinski ravni ter novinarji, izobraževalci in kulturniki, ki javnost informirajo, ozaveščajo in usposabljajo," je poudaril Jože Ramovš. 





Na novinarski konferenci je tekla beseda tudi o tem, da mora biti sodoben sistem dolgotrajne oskrbe integriran, kar pomeni sistem, ki je povezan v vsestransko celoto. Jože Ramovš, ki je tudi predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje je ob zdajšnjem naraščanju potreb po oskrbi in v sodobnih razmerah življenja v družini in družbi po njegovi oceni to edina razvojna perspektiva. "Tradicionalni pristop, ko je za starostnika skrbela številčna družina, in industrijski pristop, ki so ga sestavljali nepovezani deli domače in formalne oskrbe in nepovezane storitve zdravstvene nege in socialne oskrbe, ne odgovarjata več sodobnim potrebam," je poudaril. 

VIDEO - Jože Ramovš o popravkih predloga zakona o dolgotrajni oskrbi.
 

Ramovš pravi, da se sedanji predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi približuje evropskim razvojnim trendom potrebni pa bodo nekateri popravki na področju finansiranja investicij, obvezno je potrebno v zakon vnesti psihosocialno pomoč, uvesti krajevnega koordinatorja in oskrbovalno prostovoljstvo z nagrajevanjem. 




Na konferenci je bilo povedano, da letos 6. oktobra prvič obeležujemo evropski dan oskrbovalcev, tokrat neformalnih – to je družinskih članov, sosedov in prostovoljcev, ki oskrbujejo bližnje. V Evropi to zahtevno nalogo opravlja redno vsak deseti prebivalec, v Sloveniji 200.000 ljudi. V povprečju vsakdo pride na 10 let v situacijo, ko je nekdo od njegovih bližnjih odvisen od pomoči drugih pri vsakdanjih opravilih. Trstenjakov inštitut, ki vodi Slovensko zvezo neformalnih oskrbovalcev, je na ta pripravil akcijo, da bi vsakdo s spoštovanjem pozdravil nekoga od znancev, ki pravkar opravlja to zahtevno človeško nalogo. 

Besedilo, foto in video: Janez Platiše