sobota, 29. november 2008

Miklič Türkova odprla 15. dobrodelni bazar

Če želiš dobiti prijatelje, ni dovolj hoditi na sprejeme. Potrebno si je prizadevati za kak plemeniti cilj in delati skupaj, je na otvoritvi 15. dobrodelnega bazarja Sila dejala soproga predsednika države Barbara Miklič Türk.

Na bazarju, ki ga pripravlja Slovensko mednarodno združenje žensk, je letos sodelovalo več kot 30 držav, ki imajo v Sloveniji svoja veleposlaništva.


Kljub slabemu vremenu je bila gneča velika.


Na otvoritveni slovesnosti slovesnosti na Gospodarskem razstavišču je govorila predsednica združenja Shana Groznik in predsednica odbora za bazar Breda Arnšek, ki je povedala, da je Sila v 14 letih delovanja s pomočjo njenih dobrotnikov zbrala že 820.000 evrov za pomoči potrebne v Sloveniji. Na slovesnosti je govoril tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki je dejal, da so take akcije potrebne.



Do Kitajskega razstavnega prostora je bilo težko priti.


Letošnja, na bazarju, zbrana sredstva bodo namenile Mavrici - Varstveno delovnemu centru Kranj, Sožitju Koper ter posameznikom s posebnimi potrebami. Za zagotovitev kritja vseh potreb morajo zbrati okoli 90.000 evrov, ocenjujejo v društvu Sila.

Slovensko mednarodno združenje žensk je bilo ustanovljeno leta 1993 z namenom pomagati tujim državljankam pri vključevanju v novo okolje.



Dobro je bil pripravljen tudi kulturno razvedrilni program.


petek, 14. november 2008

Smo nepovezani, potrebujemo več partnerstva

Pod pokroviteljstvom predsednika države dr. Danila Türka je Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje v sodelovanju z Zvezo društev upokojencev in Gerontološkim društvom Slovenije pripravil Nacionalno konsenzus konferenco o uresničevanju Strategije varstva starejših do leta 2010.Koordinator konference je bil dr. Božidar Voljč, dr.med.

Udeležence je s sporočilom konferenci nagovoril predsednik države, dr. Danilo Türk, ki je opozoril na nujnost organiziranega dela vseh družbenih dejavnikov do vprašanj staranja slovenske družbe.To je bila prva konferenca na katero so bili vabljeni izbrani predstavniki, med njim tudi predstavniki mladih, tistih dejavnosti in ustanov, ki s svojim strokovnim, društvenim, ali političnim delom oblikujejo položaj tretje generacije v slovenski družbi.

Na konferenci so govorili strokovnjaki, politiki in predstavniki tretje generacije. Poudarili so, da z naraščajočo dolgoživostjo slovenske družbe pridobivajo na pomenu socialna in zdravstvena vprašanja starejših. Številna zasebna in javna znanja, ki so povezana s starostjo in staranju, so razpršena , kar ne zagotavlja učinkovitega ter racionalnega uresničevanja Strategije. To velja tudi za dejavnosti, ki se prek javnih razpisov financirajo z družbenimi sredstvi.

Na popoldanski okrogli mizi pa so organizatorji predstavili letošnje slovenske prireditve in strokovna srečanja, ki so bila namenjena staranju slovenske družbe.Konferenco so zaključili z razpravo in pozivom slovenski vladi, ki ga ji bodo poslali naslednji teden, naj Strategijo uresničuje hitreje in učinkovitejše, skupaj s partnerskim povezovanjem številnih javnih, akademskih in tržnih aktivnosti, ter projektnim združevanjem sredstev. Pri tem naj upošteva vrednote in načela, ki lahko zagotavljajo socialno pravično, ter solidarno medgeneracijsko sožitje, vsem državljanom pa bolj zdravo in varno starost.

.

Tudi starejši se učijo novinarstva

V okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani letošnje študijsko leto poteka okrog 300 študijskih krožkov. Med njimi je tudi novinarski. Mentorica je novinarka in urednica Naše žene, Neva Železnik, animatorka pa Milena Majzelj.


Na začetnih predavanjih, ki potekajo enkrat tedensko, so se slušatelji spoznali z značilnostmi novinarskega pisanja, o delu in vlogi novinarja, fotoreporterja, urednika, odgovornega urednika, novinarski etiki in kodeksu.

Sledilo je praktično učenje in delo. Pričeli so s pismi bralcev in nadaljevali z novico, ki je najpogostejša zvrst novinarskega pisanja tudi v sedanjem času. Nekaj prispevkov in novic je bilo tako dobrih, da jih je objavila revija Naša žena in revija Vzajemnost.


Ko bodo pisanje novic utrdili se bodo učili pisanja in vodenja intervjuja, ankete, komentarja ter reportaže. Ob tem pa bodo posvečali veliko pozornost tudi izbiri naslova, fotografije in besedila k fotografiji.

sobota, 08. november 2008

Ko opustimo, se spremenimo

V življenju se marsičesa oklepamo, da bi bili srečni.

Običajno mislimo, da se oklepamo premoženja, lepote, zdravja, drugih ljudi. Ampak zanimivo, oklepamo se tudi strahov, skrbi, žalosti, zamer, depresije ... Zdi se, da se tega oklepamo še celo bolj kot tistih bolj prijetnih stvari. Zakaj jih sicer tako težko spustimo?

Če se jih tako držimo, to pomeni, da nam dosti pomenijo. Zakaj nam nemir, strahovi, zaskrbljenosti, zamere in podobni, sicer neprijetni občutki, tako veliko pomenijo? Po vsej verjetnosti zato, ker če bi jih spustili, ne bi imeli kaj drugega. Oziroma mislimo, da potem ne bomo imeli več nič drugega. Kot da smo zgradili svoje življenje na teh občutkih in kot da za njimi ni ničesar drugega.

Če bi jih spustili, bi videli, da življenje teče povsem normalno naprej. Da nismo ničesar izgubili in da nismo zato bolj prazni. Pravzaprav bi počasi začutili, da se v nas rojevajo izpolnjujoči občutki pomiritve.

Če bi spustili te občutke iz rok, bi spoznali, da ni potrebno, da se jih krčevito oklepamo. Ničesar ne bi izgubili. Celo več. Spremenili bi se v to, kar globoko v sebi že smo. V vedro, mirno, sočutno in razumevajoče bitje.


Vir: Duhovna univerza, Primož Škoberne


petek, 07. november 2008

Dobrodelni izkupiček za starejše

V podjetju Žale, d.o.o. so že peto leto zapored organizirali dobrodelno akcijo prodaje sveč, ki je v sodelovanju s Svečarstvom Jurkovič potekala v dnevih spomina na mrtve. Od prodanih sveč so zbrali nekaj več kot 3.000 € in ga namenili Medgeneracijskem društvu za kakovostno starost Ljubljana.

S tem denarjem bodo, v okviru medgeneracijskih programov, organizirali izobraževanje prostovoljcev za starejše ljudi, ki zajemajo predavanja in delavnice namenjene prostovoljcem in njihovim družabnikom. V juniju naslednje leto pa bodo izvedli še medgeneracijsko srečanje.

V podjetju Žale, so še povedali, da si prizadevajo, da bi tovrstne akcije postale stalnica Dneva spomina na mrtve, saj z zadovoljstvom ugotavljajo, da na dobrodelni stojnici kupuje vedno več obiskovalcev Žal.

Vsem, ki so sodelovali v dobrodelni akciji se prav lepo zahvaljujejo.


.

Medgeneracijsko društvo za kakovostno starost Ljubljana

Medgeneracijsko društvo za kakovostno starost Ljubljana je samostojno, prostovoljno in nepridobitno združenje, ki je bilo ustanovljeno 12. decembra 2001. Deluje na področju socialnega varstva in prispeva k tkanju novih socialnih vezi in s tem k bogatenju življenja posameznikov in širše družbe. Njegova glavna naloga je organizacija in vodenje krajevne mreže medgeneracijskih programov za kakovostno starost.

Medgeneracijsko društvo za kakovostno starost Ljubljana že šest let uspešno razvija in vzdržuje komunikacijske kanale med generacijami, skrbi za zmanjševanje socialne izključenosti starih ljudi v skupnosti in povečuje kvaliteto njihovega življenja. Člani društva so prostovoljci vseh generacij, večina med njimi je mlajših upokojencev, ki so se leto dni usposabljali za prostovoljsko druženje s starim človekom ali za voditelje skupin.

Ljubljanski prostovoljci se družijo s približno 650 starimi ljudmi, zanje porabijo cca. 58.500 ur letno, kar ustreza času 34 polnim zaposlitvam. Družabništvo poteka tedensko v družabniškem paru, ali v medgeneracijski skupini, pod vodstvom prostovoljskega voditeljskega para.

Društvo skozi celo leto izvaja program "Ljubljanska prostovoljska mreža medgeneracijskih programov za kakovostno starost in boljše odnose med generacijami" in znotraj njega naslednje programe:

osebno medgeneracijsko družabništvo s starim človekom (redno tedensko druženje prostovoljca z enim starim človekom),

medgeneracijske skupine za kakovostno starost (redno tedensko druženje starih ljudi v skupini, pod vodstvom prostovoljskega voditeljskega para),

skupnostna skrb za ozaveščanje celotne krajevne javnosti,

ohranjanje prostovoljske kondicije (mesečne intervizijske skupine prostovoljcev, izobraževanje, strokovna literatura, predavanja, izdaja glasila, organizacija družabnih dejavnosti...).

.