ponedeljek, 31. marec 2014

Prvi dan tedna pohodništva v Strunjanu.

Prvi dan tedna pohodništva v Strunjanu je potekal večji del po Hrvaškem ozemlju s katerega so prekrasni razgledi na slovensko obalo in soline.

Spodaj si lahko ogledate fotogalerijo.

 

nedelja, 30. marec 2014

Talaso Strunjan - dobrodošlica pohodnikom

Do petka 4.4.2014 bo potekal pohodniški teden, ki ga za goste organizira Talaso Strunjan. V dobrodošlici pohodnikom je vodja pohodniškega tedna Janez Kolarič je povedal, kje bodo hodili in da so pohodniški teden prvič organizirali leta 2007. Nekaterim pohodnikom se je tako priljubil, da niso nobenega zamudili. Organizirajo ga spomladi in jeseni.




Janez Kolarič je še poudaril: »V slovenski Istri so idealne razmere za aktivnosti na prostem, sploh za pohodništvo in kolesarjenje. Spomladi in jeseni, ko temperature še niso visoke, a zna sonce že prav prijetno pogreti, pa tudi domačini imajo več časa in še kleti so polne pridelkov so pohodi lepi prijetni in zanimivi. Poti nas vodijo skozi oljčnike, vinograde, nasade kakijev, aritočk tja do bližnjih obalnih vasi in mestec. Poleg tega pa nam nudijo izjemne razglede na zeleno istrsko pokrajino, ki se v daljavi preliva v neskončno modrino morja«

 Fotogalerija

 

torek, 25. marec 2014

Upokojenci zahtevali dopolnila k poročilu o poslovanju ZZZS

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je lansko leto končal s skoraj 659.000 evrov minusa, ki so ga pokrili z lastnimi viri, je na današnji seji skupščine ZZZS, ki se je seznanila s poslovanjem zavoda v letu 2013, dejal generalni direktor ZZZS Samo Fakin. Skupina upokojencev v skupščini ZZZS pa je zahtevala dopolnila k poročilu o poslovanju za leto 2013.



V poslovnem poročilu upokojenci pogrešajo kritične in analitične ocene v kolikšni meri so v preteklem letu lahko zavarovanci uresničevali svoje pravice, kakšno je bilo njihovo zadovoljstvo, dostopnost do storitev, kolikšen vpliv so zavarovanci imeli na sprejemanje odločitev in upravljanje s področjem zdravstvenega zavarovanja.

Nadalje pogrešajo vsebinsko oceno uspešnosti porabe sredstev, ki jih delodajalci in delojemalci namenjamo za zdravstvene storitve. Kazalniki učinkovitosti poslovanja zdravstvenih zavodov so poslovne narave in tega ne povedo. O projektu IZDATKI ZS (zdravstvene storitve) bi želeli izvedeti kaj več, predvsem upokojenci hočejo njegovo čimprejšnjo popolno uveljavitev. Seveda pa morajo podatki iz projekta biti podlaga za ukrepanje.



Na področju pogajalskih postopkov in ukrepih za krepitev zdravja je premalo povedanega, kaj je ZZZS s tem dosegel, in kakšni so bili rezultati pri spreminjanju zdravstvenih razmer, stanja na področju zavarovanja, v boljši dostopnosti do storitev, racionalnosti v koriščenju sredstev itd. Potrebno bi bilo poudariti tudi možnosti za oblikovanje programov zdravstvenih storitev, ki uvajajo aktivno udeležbo posameznikov v skrb za boljše zdravje in za posebne namenske, ki bi ga naj nosilec zavarovanja posebej finančno spodbujal.

Povsem enako bi moralo biti pri financiranju izvajalcev, kjer cena storitev oziroma dohodek bolnišnic ne bi bila več odvisna le od količine in vrste opravljenih storitev, temveč tudi od kakovosti izvajalca in doseženih načrtovanih ciljev pri spreminjanju zdravstvenih razmer obravnavane populacije, pri zmanjševanju stroškov, pri zmanjševanju porabe zdravil itd.



V Skupščini upokojenci že leta opozarjajo o potrebi vlaganj v preventivne programe za krepitev, varovanje zdravja, za preprečitev obolenj. ZZZS namenja nekaj sredstev za te namene, vendar o porabi tega denarja, predvsem pa o uspešnosti teh programov ne zvemo nič. Upokojenci menijo, da so ti in še nekateri drugi izdatki premalo analitično izkazani, niso razkriti.

Še vedno je neurejen sistem financiranja DSO (domov starejših občanov), zelo nelogično se upokojencem zdi, da v letu 2013 noben DSO ni imel stanovalcev, ki bi potrebovali najvišjo stopnjo zdravstvene nege. Vejo pa, da so obravnavani v DSO stanovalci, ki so traheostomirani, z obsežnimi preležaninami, .....Sprašujejo se, če so kriteriji ustrezni???



Vse te zahteve so združili v pet točk. Skupščina ZZZS je potrdila vse razen tretje točke, ki se je glasila:

Strokovne službe analitično po namenih in nosilcih razkrijejo izdatke za:

- Transfere neprofitnim organizacijam in ustanovam v znesku 935.743 evrov s poročili o uspešnosti porabe sredstev ;

- Odhodke za dejavnost obvezne socialne varnosti in transferi neprofitnim organizacijam v znesku 67.523, 093 evrov s poročili o uspešnosti porabe sredstev;

- Zagotavljanje stroškov izjemnih povračil po določbah 259. čl. Pravil v znesku 3.130.062 evrov, ti stroški v letu 2013 beležijo 25% porast



Francka Ćetković iz skupine upokojencev je po glasovanju za seniorji.info dejala: "To je čudno, da člani Skupščine ZZZS ne želijo razkritja nekaterih izdatkov, ki bi naj bili namenjeni preventivni dejavnosti in ne želijo informacij o tem, koliko ti programi dejansko vplivajo na preprečevanje obolenj.

Z razpravo in sklepi smo želeli upokojenci opozoriti, da mora ZZZS biti bolj usmerjena v potrebe zavarovancev, mora biti njim v pomoč pri uresničevanju njihovih pravic.....prav tako bi po našem mnenju morali več narediti za to, da bi porabljena sredstva res prispevala k ohranitvi, varovanju zdravja, k izboljšanju zdravstvenega stanja prebivalstva."



Na današnji seji so sprejeli tudi pravilnik o določitvi izhodišč za cenovne standarde medicinskih pripomočkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in pravilnik o uvrščanju in izločitvi medicinskih pripomočkov na seznam medicinskih pripomočkov. Sprejetje obeh aktov pomeni pomemben korak pri sistemskem zagotavljanju medicinskih pripomočkov, opozarjajo v zavodu.

Za vse medicinske pripomočke bodo najprej določili minimalne tehnične zahteve, česar danes ni, je medijem pojasnil Drago Perkič z oddelka za medicinske pripomočke na ZZZS. Seznam pripomočkov pri zdravljenju inkontinence in sladkorne bolezni, ki sta dve najpomembnejši skupini medicinskih pripomočkov, želijo po njegovih besedah vzpostaviti v letu dni.



Samo Fakin je opozoril, da bo letno poročilo o poslovanju zavoda za leto 2013 predloženo v sprejetje skupščini po prejetju končnega revizijskega poročila računskega sodišča na poročilo.

Foto: Janez Platiše

ponedeljek, 24. marec 2014

Na smučišču – grenko sladka komedija

Gorje, Bohinjska Bela – V nabito polni dvorani Gorjanskega doma, v Gorjah pri Bledu, so člani igralske skupine Gledališča Belanskega, ki deluje v okviru Kulturnega društva Bohinjska Bela, 22. marca 2014, premierno uprizorili grenko sladko komedijo Na smučišču, ki jo je napisal John Godber, režirala Bernarda Gašperčič, ki je pripravila tudi sceno, prevedla pa Alja Predan.
Gre za zgodbo ko Angleži pridejo na smučanje v Kranjsko goro. Duhovit DJ pri lokalni radijski postaji Chris in prijazna, čustvena Alison sta skupaj že 20 let… Malce vetrnjaški frajer Dave se je po šestih mesecih poznanstva prišel zabavat s prekipevajočo, čenčasto Beverly. Snobovska, lahko pohotna Melisa se pridruži šoli smučanja, ki jo vodi lahkoživ smučarski učitelj Toni, ki se rad zabava. In v skupini se začnejo odvijati zanimivi medosebni odnosi, ki jih igralci in igralke izvrstno odigrajo.
Na predlog režiserke Bernarde Gašperčič so v novembru 2013 člani igralske skupine Gledališča Belanskega v Kulturnem domu na Bohinjski Beli pričeli z bralnimi vajami za novo predstavo Na smučišču. V noči 23.12.2013 - le tri dni po prvih vajah na odru je Kulturni dom pogorel. "Takrat so mislili, da je vsega konec. Že naslednjega dne pa smo se složno odločili, da ne bomo odnehali. Nekajkrat smo imeli vaje v telovadnici Osnovne šole na Bohinjski Beli. Potem pa nam je Občina Gorje prijazno ponudila Gorjanski dom, v katerem smo nadaljevali z začrtanim delom. Na začetku nam je bilo kar malo hudo po našem odru, vendar smo kmalu začutili domačnost dvorane v Gorjanskem domu," nam je povedala Franca Smolej iz KD Bohinjska Bela.
Ponovitev predstave je bila takoj naslednji dan. Dvorana je bila zopet polna in pričakujejo, da bo tudi 29. marca ko bo druga ponovitev.

OGLEJTE SI ZANIMIVO FOTOGALERIJO 

četrtek, 20. marec 2014

30 let Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje

Ljubljana, 20.3.2014 – Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje (UTŽO) je pod častnim pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja in ob prisotnosti Jerneja Pikala, ministra za izobraževanje, znanost in šport (MIZKŠ), ki je bil tudi osrednji govornik, Aleša Kenda z Direktorata za socialne zadeve Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) ter drugih visokih gostov pod naslovom 'Njenih 30 let', v Cankarjevem domu, pripravila slovesnost na kateri so obeležili trideset let njihovega delovanja. Na slovesnosti so devetim Slovenskim UTŽO podelili častna priznanja.




Ob prihodu na slovesnost je predsednika in častnega pokrovitelja Boruta Pahorja sprejela Ana Krajnc, predsednica UTŽO. Predsednik se je vpisal v spominsko knjigo. Zapisal je: ISKRENE ČESTITKE OB IMENITNIH USPEHIH, KI NAVDIHUJEJO GENERACIJSKO SOŽITJE. VAŠ BORUT PAHOR.



Po vpisu v spominsko knjigo je Ana Kranjc Borutu Pahorju izročila spominsko darilo, ki je vsebovalo pet publikacij, ki jih je izdala Slovenska UTŽO: Posebnosti izobraževanja starejših, Slovenska UTŽO in muzeji z roko v roki, UTŽO v Ljubljani: stvaritev meščanov in vez med njimi, Profesorica Marija Saje: preplet človeka, kulture in učenja in Koraki v prostovoljstvo: naredimo jih skupaj na UTŽO. Spominsko darilo sta prejela tudi minister MIZKŠ Jernej Pikalo in Aleš Kenda z Direktorata za socialne zadeve MDDSZ.



Minister Pikalo je v nagovoru dejal, da gre pri Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje za prostovoljstvo, ki ga v tej družbi nikoli ne poudarjamo dovolj. Dejal je, da tudi na ministrstvu razvijajo koncept vseživljenjskega učenja, saj želijo, da se izobraževanje ne konča s formalnim izobraževanjem temveč je to vseživljenjski proces. Minister je tudi poudaril: "V predlogu Zakona o visokem šolstvu so predvidene rešitve, s katerim bo imel vsak državljan pravico do rednega vpisa na visokošolski študij, ne glede na starost."



Minister je dejal, da bo v Sloveniji v prihodnjih dneh potekala ena največjih mednarodnih raziskav s področja merjenja in ocenjevanja kompetenc odraslih. Slovenija letos sodelovala prvič. Gre za mednarodno raziskavo PIAAC, ki poteka pri OECD ob podpori Evropske komisije. Ob tej priložnosti je minister pozval udeležence, ki bodo dobili povabilo, da sodelujejo v raziskavi, da se povabilu odzovejo, saj bomo na tak način pridobili pomembne konkretne rezultate za spodbujanje in krepitev kompetenc in znanja pri prebivalstvu. Rezultati bodo izjemnega pomena za načrtovanje prihodnjih politik.



Izobraževanje odraslih je po mnenju ministra pomemben most med generacijami, ki znajo, in med tistimi, ki si želijo znati. Vendar to ni starostno pogojeno. Niso zgolj mladi tisti, ki učijo starejše, temveč je pogosto tudi obratno, saj imajo starejši prebivalci ogromno življenjskih izkušenj in znanj, ki jih lahko prenašajo na mlajše. Ravno Univerza za tretje življenjsko obdobje temelji na tej medgeneracijski simbiozi, na povezovanju generacij, ki s tem medsebojno prenašajo izkušnje, znanja in veščine. Predvsem pa je pri tem pomembna socialna mreža, ki ob tem nastaja in kamor se lahko vključijo starejši prebivalci.



Predsednica UTŽO Ana Krajnc je v svojem nagovoru dejala da je Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje pozitivna zgodba današnjega časa. Nastajala je "v nekem krču", ki ga je doživljalo slovensko in jugoslovansko šolstvo v začetku 80. let prejšnjega stoletja ob sprejemanju usmerjenega izobraževanja.



"Takrat je bilo zelo pomembno, da smo šli z jasnim konceptom in se odločili, da bo to slovenska zgodba, ki bo potekala pod parolo Širimo obzorja, združujemo ljudi," je dejala Krajnčeva o začetnih korakih univerze.




















V nadaljevanju je izpostavila, da je največja nagrada vsem nam ker delo poteka na licu mesta. Ob tem je pozvala notranje ministrstvo oziroma oddelek, ki skrbi za nevladne organizacije in razvoj civilne družbe, da jih podpira in pomaga razvijati mrežo društev, ker je združevanje pomemben socialni kapital. "Tudi mi se moramo v tretjem življenjskem obdobju, ki danes traja od 30 do 40 let, naučiti, da nismo odvisniki od države."



Aleš Kenda z MDDSZ pa je med drugim dejal: "Dandanes živimo v zelo turbulentnih časih. Priča smo hitrim spremembam v družbi, gospodarstvu, na tehnološkem področju, pa tudi v poklicnem življenju. Te spremembe se dogajajo tako hitro, da jim pogosto komaj sledimo.

Istočasno pa se znotraj družbe dogajajo tudi spremembe, ki jih večina ljudi niti ne opazi, kar pa nikakor ne pomeni, da so njihove posledice zanemarljive; nasprotno, tudi takšne spremembe imajo ravno zaradi njihove dolgoročnosti in širine izjemen vpliv na današnjo in jutrišnjo Slovenijo.



Gre seveda za demografske spremembe. So predvsem posledica tega, da v povprečju živimo 30 let dlje kot nekoč in da imamo manj otrok. Naj en vidik tega ponazorim z dejstvom da je pred 20 leti v Sloveniji živelo okoli 30 ljudi, starejših od 100 let, danes je stoletnikov že okoli 300.

Dolgo časa se ni vedelo kaj pravzaprav storiti s temi dodatnimi 30 leti. Ali naj se starejši zgolj veselijo dosežka te civilizacije ter posedajo in se pogovarjajo o svoji preteklosti in boleznih? Ali naj država zgolj pesimistično ugotavlja kakšno breme predstavlja starejša generacija?



Odgovore na demografske spremembe nam sicer ponuja več mednarodnih in domačih dokumentov. Predvsem pa nam odgovor ponuja že kar sama starejša generacija, ki je drugačna, kot je bila nekoč. Je mnogoštevilčna, je aktivna, ambiciozna, ima izkušnje, znanje, se zaveda svojih pravic, pa tudi dolžnosti, predvsem pa želi biti koristna in družbi prispevati znanje, izkušnje, tradicije....

Aktivno staranje je bilo na začetku razumljeno predvsem z vidika daljše delovne aktivnosti starejših ljudi. Kasneje pa je definicija zajela širši spekter aktivnosti, med drugim tudi vključenost v družbo (prostovoljstvo starejših, medgeneracijske aktivnosti, vseživljenjsko učenje, ljubiteljske dejavnosti...). Mnogo od teh prvin pa vsebujejo tudi aktivnosti, ki jih izvaja UTŽO.



Glede na to, da UTŽO praznuje že 30. obletnico delovanja vidimo, kako smela je bila odločitev izpred 30 let, da je treba vključiti starejše v družbo in povečati njihovo vlogo v družbenem in ekonomskem razvoju. Delovanje UTŽO je nedvomno tudi pomembno prispevalo k premiku miselnosti od tega, da starejši od družbe samo prejemajo, k temu, da družbi tudi veliko nudijo in, da gre pri tem za vzajemen medgeneracijski odnos.

Naše ministrstvo je razumelo vlogo UTŽO in jo skozi socialno varstvene programe v preteklosti tudi podpiralo. Kljub trenutnemu zastoju zaradi spremenjenih formalnih pogojev, pa na daljši rok razmišljamo o ponovni umestitvi tovrstnih programov v letne razpise," je zaključil Aleš Kenda.



Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje je ob 30 letnici delovanja podelila častna priznanja naslednjim Univerzam za tretje življenjsko obdobje:

1. DRUŠTVO MOST - UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE AJDOVŠČINA

2. DRUŠTVO LIPA DOMŽALE – UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE DOMŽALE

3. UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE GROSUPLJE

4. UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ILIRSKA BISTRICA

5. DRUŠTVO FAROS – UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE PIRAN

6. UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE NOVA GORICA

7. DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠKOFJA LOKA - UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ŠKOFJA LOKA

8. ANDRAGOŠKO DRUŠTVO UNIVERZA ZA III ŽIVLJENJSKO OBDOBJE VELENJE

9. UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ŽALEC

















V kulturnem sporedu je sodelovala Ana Vipotnik, Igor Leonardi, Saša Pavček, Marjan Škof in Marjan Stanič. Slovesnost je vodila Tjaša Jeraj, študentka UTŽO.



Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje, ki je popeljala izobraževanje starejših v evropski vrh, praznuje v tem letu 30 let svojega delovanja. Univerza se posveča izobraževanju in spodbujanju kulture starejših, raziskovanju in razvoju, predvsem izobraževanju starejših odraslih za osebnostno rast, za medgeneracijsko sodelovanje in dejavno državljanstvo. V nacionalno mrežo povezuje 45 univerz za tretje življenjsko obdobje po Sloveniji.

Besedilo in foto: Janez Platiše

ponedeljek, 03. marec 2014

Predsednik odlikoval Jerala, Lenarčiča, Senčarjevo, Vegelj Pirčevo in Alića

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je v ponedeljek, 3. marca 2014,
vročil državna odlikovanja.


Z leve: Z leve Mehmedalija Alić, Roman Jerala, Mojca Senčar, predsednik Borut Pahor, Marija Vegelj Pirc in Matevž Lenarčič. Foto: Janez Platiše


Z medaljo za zasluge je odlikoval prof. dr. Romana Jerala, za zasluge pri uveljavljanju slovenske znanosti in visokega šolstva v mednarodnem prostoru.

Z medaljo za hrabrost je odlikoval Matevža Lenarčiča, za pogum, povezovanja znanja in tehnoloških dosežkov v skrbi za varovanje Zemlje, prim. Mojco Senčar, dr. med., za predano, strokovno in človekoljubno delo v boju proti raku in prim. Marijo Vegelj Pirc, dr. med., za predano strokovno in človekoljubno delo v boju proti raku.

Medaljo za častno dejanje je predsednik vročil Mehmedaliji Aliću, vodji izkopavanja posmrtnih ostankov v Hudi jami za svojo neomajno humanistično držo.