sreda, 29. julij 2009

Ločitev javnega in zasebnega zdravstva

Ministrstvo bo vztrajalo pri zakonskem predlogu ločitve javnega in zasebnega zdravstva, je poudaril minister Miklavčič.



Na ministrstvo za zdravje je po Miklavčičevih besedah prispelo 45 dokumentov s pripombami na predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je v javni razpravi do 19. septembra. Kot pojasnjuje, si ti predlogi med seboj tudi nasprotujejo, eni vsebujejo zahteve po večjem zasebnem delu, drugi pa "gredo v smer še ostrejšega ločevanja javnega in zasebnega zdravstva".

Vsak slovenski zdravnik ima možnost, da se prostovoljno odloči, ali bo zasebnik ali bo delal v javnem sektorju, pravi minister. Ob tem je poudaril, da bodo na ministrstvu pri svojem predlogu vztrajali, o njem pa bo odločil državni zbor. Vir in foto: STA
.

Čakanje na operacijo kolka se bo skrajšalo

Minister za zdravje Borut Miklavčič pričakuje, da se bodo z nacionalnim razpisom za izvajanje operacij kolka in kolena ter večjim nadzorom čakalne vrste skrajšale do konca leta.Kot je dejal, večina bolnišnic uresničuje načrtovan program dela.



Za endoprotezo kolka je bilo po Miklavčičevih navedbah letos sklenjenih 3881 pogodb, za endoprotezo kolena pa 1781 posegov. Pri ugotavljanju realizacije programa v prvem polletju so po ministrovih besedah ugotovili, da v bolnišnicah Ptuj, Novo Mesto, UKC Ljubljana in Valdoltra presegajo načrtovani program dela, dosegajo ga na Jesenicah in v Novi Gorici, v Celju in Mariboru pa za načrti zaostajajo za pet do šest odstotkov.Posamezne bolnišnice lahko, kot so se dogovorili, svoj program do konca leta tudi povečajo za do 20 odstotkov. Vir in foto: STA
.

torek, 21. julij 2009

V Ljubljani negovalna bolnišnica za novo leto

Ljubljana bo negovalno bolnišnico dobila z novim letom v prostorih Pediatrične klinike, je povedal župan Zoran Janković.


Župan MOL Ljubljana, Zoran Janković.

Kot je povedal župan, sta se v ponedeljek sestala z ministrom za zdravje Borutom Miklavčičem. Pogovarjala sta se predvsem o ureditvi mestne negovalne bolnišnice v prostorih stare Pediatrične klinike. Januarja sta sicer napovedala, da bo negovalna bolnišnica na Vrazovem trgu zaživela septembra, zdaj pa bo po županovih besedah zaživela z novim letom.


Minister za zdravje, Borut Miklavčič.

Ministrstvo pripravlja razpis za izvajalca obnovitvenih del v stavbi, v kateri bodo uredili 100 postelj mestnega negovalnega oddelka. Poleg tega bo Univerzitetni klinični center Ljubljana v stavbi uredil še laboratorije. Financiranje obnove in tudi same negovalne bolnišnice je v pristojnosti ministrstva za zdravje oz. kliničnega centra, je pojasnil Janković.

"Ljubljana potrebuje mestno negovalno bolnišnico in mislim, da bo to racionalno tudi za ministrstvo za zdravje. Zdaj vozijo Ljubljančane po operacijah v bolnišnice po celi Sloveniji oz. zasedajo prostor v bolnišnicah, kjer prostor potrebujejo za tiste, ki pridejo na operacije," je pojasnil župan.(vir:sta,siol)
.

ponedeljek, 20. julij 2009

Prisilne upokojitve ni več

V začetku 19. stoletja je bila upokojitev fizičnih delavcev namenjena zaščiti učinkovitosti delovne sile. Kaj pa danes?

Pri Age so Slovensko univerzo za tretje življenjsko obdobje zaprosili, naj pregleda slovenske študije o obvezni upokojitvi. Pregledali smo študije in zakone, ki so ali še vedno omejujejo delo starejših delavcev. V zadnji številki Pravne prakse (št. 11, 2009, str. 56-58) tako velja prebrati razpravo dr. Etelke Korpič- Horvat o obvezni in prisilni upokojitvi, med drugim tudi z vidika slovenskega pravnega reda. Prikaže, kako so posamezni zakoni neposredno ali posredno obravnavali, ali še obravnavajo, vprašanje obvezne upokojitve.

Zakon o delovnih razmerjih (Ur. list št. 42/02 in 103/07) obvezne ali ex lege upokojitve ne omenja, vendar je v prvem odstavku člena 114 tega zakona, ki govori o zaščiti starejših delavcev, torej delavcev nad 55 let, navedeno, da je iz poslovnih razlogov delodajalcu mogoče starejšega delavca, ki je izpolnil minimalne pogoje za starostno upokojitev, upokojiti. Delavec pa lahko, tudi brez soglasja delodajalca, prične delati s polovičnim delovnim časom, iz česar sklepamo, da se lahko delno upokoji, kar mu omogoča Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, brez delodajalčevega soglasja. Gre namreč za pravico iz dela. Nekdanji Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, ZDPDR, je določal, da kdor dopolni 40 let delovne dobe ali 65 let starosti, nima pravice biti zaposlen, če delodajalec ne določi drugače. Ženske pa so z delom lahko nadaljevale do 40-ega leta starosti.

Zakon je bil diskriminatoren, tako z vidika spola kot z vidika starosti. Danes prisilne upokojitve v Sloveniji ni več, razen za sodnike, ki so se dolžni upokojiti pri 70-ih letih starosti, tako kot to določata Zakon o javnih uslužbencih in Zakon o sodniški službi. Prav posebno zanimiva je bila do nedavno obvezna upokojitev visokošolskih rednih profesorjev (zakaj zgolj rednih!) po Zakonu o visokem šolstvu. Upokojiti so se morali pri 65-ih. Poslanci so nazadnje odločili, da bo drugače. (vir novice U3)
.

sreda, 15. julij 2009

Dodatek socialno ogroženim enotno sprejet

Poslanci so enotno podprli zakon o posebnem dodatku za socialno ogrožene. Zakon predvideva izplačilo dodatka 120.000 socialno ogroženim, kar bo državo stalo 15 milijonov evrov. Višina prejemkov bo od 80 do 160 evrov za posameznike oziroma 200 evrov za družine..

Dodatek bo izplačan v septembru, izplačali pa ga bodo centri za
socialno delo, Zavod RS za zaposlovanje oziroma Zavod za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje Slovenije, ki bodo po uradni doložnosti preverili,
kdo izmed prejemnikov prejemkov, ki jih ti zavodi izplačujejo, je upravičen
do posebnega dodatka za socialno ogrožene.

Minister za delo Svetlik je dejal, da je namen zakona pomagati tistim, ki jih je gospodarska in finančna kriza najbolj prizadela. Pri tem se zaveda, da ne bodo rešili gmotnega položaja socialno ogroženih, ampak jim bodo vsaj deloma ublažili socialno stisko. Predvideva, da bodo s posebnim dodatkom za socialno ogrožene pomagali okoli 45.000 prejemnikom denarnih socialnih pomoči, 55.000 upokojencem, 6.000 invalidom, 9.600 brezposlenim in 3.300 osebam, ki prejemajo starševski dodatek.

Zaradi omejenosti proračunskih sredstev je vlada za dodatek namenila 15 milijonov evrov. Dodatek bo izplačan tistim, katerih višina mesečnega dohodka je nižja od 60 oziroma 70 odstotkov neto minimalne plače (kar je med 269 in 313 evri).

Zakon podpirajo vse poslanske skupine. Poslanci SDS-a so ob tem vložili dopolnilo, v katerem predlagajo, da se skupna vsota za dodatek dvigne na 60 milijonov evrov, kar pomeni, da bi upravičenci dodatek dobili štirikrat namesto enkrat.
.

ponedeljek, 13. julij 2009

Pravice iz zdravstva se ne bodo krčile

Krčenje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja niso predvidene. Največji problem za zdravstveno blagajno je plačna reforma, je v odgovoru na poslansko vprašanje opozicije zatrdil minister za zdravje Borut Miklavčič.


Borut Miklavčič, minister za zdravje.

Z ministrovim odgovorom poslanec SDS-a France Cukjati ni bil zadovoljen, saj je menil, da njegove besede ne držijo. Opozoril je, da je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije prejšnji teden sprejel sklepa, da se sredstva za nemedicinsko oskrbo pri zdraviliškem zdravljenju zmanjšajo s 40 na 15 odstotkov in da se odstotek cen zdravil (recepti z vmesne liste), ki se krijejo iz zdravstvenega zavarovanja, z do zdaj zagotovljene višine 25 odstotkov znižuje na 10 odstotkov.

Minister Miklavčič je pojasnil: Navedene navedbe držijo, niso pa popolne. Razlika, ki je nastala, naj bi se pokrila iz sredstev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, pri čemer naj se premije le-tega ne bi zvišale. Zatrdil je še, da se zdravstvena blagajna v tem trenutku ukvarja predvsem z vprašanjem, kako zagotoviti sredstva za povišanje plač, ki je posledica plačne reforme v javnem sektorju.
.

torek, 07. julij 2009

Vesna Aljančič razstavlja v DSO Štepanjsko naselje

Vesna Aljančič, članica Dnevnega centra aktivnosti za starejše iz Povšetove v Ljubljani, je v Sloveniji znana z razstavami cvetnih arnažmajev iz posušenega in prešanega cvetja, ki ga avtorica tudi sama nabere. Tokrat razstavlja v prostorih Doma starejših občanov Štepanjsko naselje v Ljubljani. Razstavo je dopolnila s Florjanom in Florjanko, lutkama iz cunj, ter okrasno poslikanimi kozarčki od zdravil.



Vesna je ob tej priložnosti o sebi povedala: Zgodilo se je pred nekaj leti, ko sem se začela bolj intenzivno potepati po lepi Sloveniji. V začetku so bile noge težke, vsak kamen je bil prevelik in tu pa tam sem kakšnega tudi hote brcnila. Ker grobost ni moja domena, sem začela gledati v tla in ugotovila da med kamenjem domujejo lepi cvetovi. Utrgala sem tretjega, dvanajstega, petdesetega… Nabrano cvetje sem posušila in skuhala ne prav dober čaj.



Od takrat me je vleklo vsak dan globlje v naravo. Zavedala sem se, da bo sčasoma kontakt z naravo vse težji, zato sem si približala cvetje kar na domači vrt. Nekoč, morda že jutri, bo to moja narava, saj bodo Pohorje ,Bela Krajina, Primorska… predaleč. Kako pa živim vsak dan ? Ohranjam stik z naravo, nabiram in sušim cvetje in ustvarjam dekoracije ,ki jih lahko ogledujete danes.

Razstavo si v domu lahko ogledate vsak dan, v času, ko je dom odprt. Z avtorico pa lahko vzpostavite stik preko elektronske pošte: vesna.aljancic@gmail.com Pokličete pa jo lahko tudi na mobilni telefon 031 618 258.


.

četrtek, 02. julij 2009

Druga obletna maša za pokojnega nadškofa Šuštarja

Ob drugi obletnici smrti nekdanjega ljubljanskega nadškofa Alojzija Šuštarja je nadškof metropolit msgr. Alojz Uran s člani stolnega kapitlja v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani daroval sveto mašo.



Nadškof Alojzij Šuštar se je rodil 14. novembra 1920 v vasi Grmada nad Trebnjem kot prvi izmed desetih otrok. Po maturi je vstopil v ljubljansko bogoslovno semenišče in na Teološki fakulteti končal prvi letnik filozofskega študija. Jeseni leta 1941 ga je ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman poslal v Rim v zavod Germanik, kjer je na bližnji papeški univerzi Gregoriana končal filozofske in teološke študije. Dne 27. oktobra 1946 je bil v Rimu posvečen v duhovnika in na praznik vseh svetih (1. novembra 1946) je tam daroval novo mašo. Po dosegu licenciata iz filozofije in doktorata iz teologije je zaradi tuberkuloze s pomočjo prijateljev in dobrotnikov odšel na zdravljenje v Švico. Tam je opravljal različne odgovorne službe tako na znanstvenem kot tudi na cerkvenem področju. Od 1971 do 1976 je opravljal službo stalnega tajnika Sveta evropskih škofovskih konferenc (CCEE) s sedežem v St. Gallnu.



Leta 1977 se je vrnil v domovino. Dne 23. februarja 1980 je bil imenovan za ljubljanskega nadškofa metropolita, 13. aprila 1980 pa je v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja prejel škofovsko posvečenje. Njegovo škofovsko geslo je bilo Božjo voljo spolnjevati. Na mestu ljubljanskega nadškofa je nasledil nadškofa Jožefa Pogačnika, leta 1997 pa je bil po upokojitvi na njegovo mesto imenovan sedanji prefekt Kongregacije ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja kardinal Franc Rode. V sedemnajstih letih škofovske službe se je na njegovo pobudo in prizadevanje marsikaj spremenilo tako v Cerkvi na Slovenskem kot v širši družbi. Na njegovo pobudo je bila 20. junija 1983 v okviru Jugoslovanske škofovske konference ustanovljena Slovenska pokrajinska škofovska konferenca, ki je 20. februarja 1993 nadaljevala delo v samostojni Slovenski škofovski konferenci (SŠK). Znana so bila njegova prizadevanja pri osamosvajanju Slovenije, k čemur so veliko prispevala poznanstva v tujini, ki so se stkala v času, ko je bil v Švici in ko je deloval kot tajnik Sveta evropskih škofovskih konferenc. Objavljal je tako v domačem kot tujem tisku ter izdal več samostojnih knjig.



Po upokojitvi leta 1997 se je preselil v Zavod sv. Stanislava v Šentvid nad Ljubljano, kjer se je veliko posvečal molitvi. Dne 29. junija 2007 se je njegovo zemeljsko potovanje tam tudi zaključilo.
.