petek, 23. april 2010

Ljubljana, svetovna prestolnica knjige 2010

V petek, 23. aprila 2010, sta ob 12. uri pred Mestno hišo dvignila zastavo svetovne prestolnice knjige ljubljanski župan Zoran Janković in predsednik Republike Slovenije ter častni pokrovitelj projekta "Ljubljane – svetovne prestolnice knjige 2010" dr. Danilo Türk.




S tem dejanjem je Ljubljana tudi uradno zadihala v duhu knjige in za leto dni postala svetovna prestolnica knjige.
.

sreda, 14. april 2010

ZZZS prejel priznanje in nagrado za najboljši informacijski paket

V okviru 17. konference »Dnevi slovenske informatike«, ki poteka v Portorožu od 14. do 16. aprila 2010, je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije prejel nagrado za najboljši informacijski projekt v letu 2010, in sicer za projekt prenove sistema kartice zdravstvenega zavarovanja z vzpostavitvijo neposrednega (on line) dostopa do podatkov zdravstvenega zavarovanja.


V imenu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije sta na svečani otvoritvi kongresa ob prisotnosti predsednika republike dr. Danila Türka priznanje in nagrado prevzela vodji izvedbenih projektov Anka Bolka inTomaž Marčun

Zdravstvena kartica je bila sestavni del nagrajenega projekta.

Nagrado podeljuje Slovensko društvo INFORMATIKA, ki želi s tem spodbujati in promovirati inovativnost, uspešnost, učinkovitost ter kakovost projektov na področju informatike, in sicer za projekte s področja informatike oziroma informacijskih rešitev.
.

Vključevanje računalniške tehnologije v izobraževalne ustanove

V Kranjski gori se je pričela konferenca, ki bo trajala do petka, Splet izobraževanja in raziskovanja z IKT (SirIKT) 2010, in je že tradicionalen in največji dogodek v Sloveniji s področja izobraževanja in izpopolnjevanja, ter implementiranja (vstavitev) informacijsko-komunikacijske tehnologije v izobraževalne institucije. Konferenco je možno, v živo, spremljati preko videokonferenčnega prenosa http://www.sirikt.si/


Otvoritveni nagovor Markota Bonača, direktorja Arnesa.

Nekatere izobraževalne ustanove se upirajo uporabi računalniške tehnologije kot pripomočka pri izobraževanju. Prisoten je strah, da računalnik nebi zasvojil učence. Na včerajšnji tiskovni konferenci na Ministrstvu za šolstvo in šport je bilo poudarjeno, da e-šolstvo učence uči na pravilen in varen način uporabljati računalnik kot orodje pri pridobivanju znanja.


Diaprojekcija fotografij s konference.
.

sobota, 10. april 2010

V Ljubljani so se srečali bolniki z obolenji ščitnice

Na vseslovenskem srečanju so se v Ljubljani zbrali člani in prostovoljke Metuljčice – Društva za pomoč pri obolenjih ščitnice, ter vsi tisti, ki jih to področje zanima. Občnemu zboru je sledil izobraževalni program priznanih strokovnjakov.


Predsednica Društva je podala poročilo o delu za preteklo leto in podala nčrt dela za leto 2010.

Borut Pogačar, sociolog in terapevt je predavanju dal naslov »Z mirom proti nemiru«. V njem je poudaril kako pomembno je ustvariti mir v sebi. V zvezi s tem se je dotaknil zavesti, podzavesti, čustev, jaza, nadjaza, potlačenih travmah in afektu. Člani Metuljčice ga lahko v stiski ali za nasvet pokličejo po telefonu.


Borut Pogačar, sociolog in terapevt.

Rozalija Ciglar, univ.dipl.ing.kem. pa je predavala o jodiranju in rezultatih jodiranja. Izpostavila je pretiravanje z jodiranjem vse povprek. »Jod je organizmu nujno potreben, če pa ga zaužijemo preveč pa povzroča zelo resna obolenja«, je še dejala.


Rozalija Ciglar, univ.dipl.ing.kem.

Irena Stastny, predstavnica Genzyme je predstavila njihova uspešna zdravila pri zdravljenju raka na ščitnici. Mag. Helena Molnar Novak, dr. med. pa je predavala o bazedovki (prekomerno delovanje ščitnice) in ščitnični orbitopatiji.


Mag. Helena Molnar Novak, dr. med.


Društvo Metuljčica je bilo ustanovljeno 25. avgusta 2006. Skupine za samopomoč so v Ljubljani, Postojni, Celju, Kranju, Novem mestu in na Jesenicah. Skupine imajo namen ustanoviti tui v drugih krajih Slovenije. Več o njihovem delovanju lahko preberete na njihovi spletni strani http://www.metuljcica.si in forum http://metuljcica.mojforum.si/. Po telefonu jih lahko pokličete na 041 611 776 in 031 311 292. Pišete pa jim lahko na naslov Društvo Metuljčica, Smrekarjeva 44, 1000 Ljubljana.


Diaprojekcija dogodka.
.

petek, 09. april 2010

Kako globoka bo zdravstvena kriza?

Na novinarski konferenci Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so povedali, da bodo potrebni dodatni ukrepi, drugače bo Zavod letošnje leto zaključil z okoli 100 milijoni evrov primanjkljaja, ki ne bi mogli pokriti iz rezerv. Zato bodo potrebni še dodatni varčevalni ukrepi, ki pa bodo boleli vse v Sloveniji, je opozorila namestnica predsednice upravnega odbora ZZZS Lučka Böhm. Takoj za tem je bila sklicana tudi tiskovna konferenca Ministrstva za zdravje na kateri je Dorjan Marušič, minister za zdravje dejal, pa po njegovih ocenah zdravstvena kriza le ne bo tako huda.


Novinarska konferenca ZZZS.

V ponedeljek se bo s temi številkami in problemi seznanila tudi skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Na skupščini bosta podana tudi dva sistemska ukrepa: zmanjšanje odhodkov, tudi z odprtjem neprijetnih tem, kot so na plače v zdravstvu.

Predstavljena je bil tudi knjiga dr. Marjana Česna, Kratek pojmovnik za menedžerje v zdravstvu, ki ga je v okviru strokovne zbirke izdal in založil ZZZS. Pojmovnik bo koristna opora pri delu in ustvarjanju številnim uporabnikom v sistemu zdravstvenega varstva in pomeni pomemben prispevek k strokovnemu slovstvu na tem področju.



»Menim, da bi lahko s skupnim dogovorom leto 2010 in 2011 lahko izpeljali neboleče« in poudaril , da Slovenija za zdravstvo namenja 8,9 odstotka bruto domačega proizvoda. Če bi odstotek dvignili za 0,1 bi se zelo približali stabilnemu delovanju zdravstvenega sistema.

Minister Marušič je tudi povedal, da se bo v torek sestal z vodstvi bolnišnic, predstavniki zdravstvenih domov in koncesionarjev z namenom, da se dogovorijo o najnujnejših ukrepih, ki jih je treba vpeljati, da bo splošni dogovor za 2010 in tudi aneks ena k splošnemu dogovoru uresničen.
.

sobota, 03. april 2010

Velika noč, največji krščanski praznik

Vrhunec cerkvenega leta predstavlja veliki teden, ki se začenja na cvetno ali oljčno nedeljo, višek velikega tedna pa je velikonočno tridnevje: veliki četrtek, veliki petek in velikonočna vigilija na veliko soboto. Bogoslužno dogajanje velikega tedna, preko bogate simbolike in izbora svetopisemskih besedil, uvede vernike v veliko noč, ki je najpomembnejši in največji krščanski praznik.



Na ta dan se spominjajo največjega čudeža in temelja krščanske vere, to je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Skrivnost vstajenja se lahko razume samo v moči vere, ki je presežni Božji dar. Čeprav k razumevanju verske resnice pripomorejo številni materialni dokazi, je vera v Kristusovo vstajenje sad vzgoje in osebne duhovne poti.

Velika noč je praznik veselja in upanja. Veselje kristjani izražajo z vzklikom aleluja, ki je v velikonočnem času na poseben način izpostavljen. Izhaja iz hebrejskih besed Hallelu in Yah, kar pomeni slavite Jahveja, to je Boga.



Petje aleluje je podobno vriskanju planinca v gorah, ki v zgodnjem jutru doživi čudovit sončni vzhod, ko se sonce s svojimi prvimi nežnimi žarki dotakne vrhov gora. Občutij srca ne more izpovedati z besedami, ampak jih izrazi z vriskanjem. Podobno se zgodi kristjanu: ob pogledu na Sonce – Jezusa Kristusa, ki je vzšlo nad temo velikega petka, ne najde pravih besed. Ostane mu samo jecljajoča, začudena, vesela aleluja. Staro ime za veliko noč je pasha, ki pomeni prehod v Božje mesto.

Na velikonočni ponedeljek želijo kristjani utrditi vero v vstalega Jezusa tako, da veselo novico o vstajenju podelijo s prijatelji in se skupaj z njimi veselijo. Obiskovanja in osebna voščila so dobra priložnost za osebni stik in sporočilo upanja.
.