petek, 31. december 2010

Novoletna poslanica predsednika RS dr. Danila Türka

"Končuje se leto, ki nam bo ostalo v spominu kot eno najtežjih v času, odkar imamo svojo lastno državo. Svetovna gospodarska kriza nam ni prizanašala, mi sami pa nismo vselej uspevali najti najboljših in najhitrejših rešitev. Mnoga upanja, ki smo jih imeli ob začetku leta, se niso uresničila. Socialna stiska je prizadela vse prevelik del naše družbe. Zaupanje v pravno državo in njene institucije se je zmanjšalo.

Vendar, četudi smo zaskrbljeni, nas ne sme premagati malodušje. Naša družba je zrela in strpna. Znamo stopiti skupaj, četudi v politiki tega ni videti. Izkazali smo solidarnost in sposobnost priskočiti na pomoč soljudem v stiski. Povezujejo nas vrednote, v katere resnično verjamemo. Pokazalo se je tudi, da smo sposobni dobrih potez, v skrbi za človeka, v gospodarstvu, v kulturi in v zunanji politiki. Naša najboljša podjetja že vstopajo v novo razvojno obdobje. Naša kulturna ustvarjalnost se krepi. Uspešno urejamo odnose s sosednjimi državami in dobro se povezujemo z državami v Evropi in v svetu.

Krizni časi prinesejo marsikatero streznitev. To potrebujemo, da bomo krizno obdobje premagali. Svet je postal prizorišče globalne tekme, ki ne prizanaša nikomur. Konkurenčnost moramo krepiti, toda ne z zniževanjem cene in vrednotenja dela, temveč z večjo ustvarjalnostjo, večjo dodano vrednostjo vsega, kar ustvarimo, in z večjo tržno prodornostjo. Za takšen dosežek pa potrebujemo vse naše sile. Okrepiti moramo družbeni dialog, poiskati skupne cilje, razviti medgeneracijsko sodelovanje ter narediti naše politične razprave bolj kulturne in bolj obrnjene v prihodnost. Vse to bodo naši izzivi prihodnjega leta. Sposobni smo jim dati prave odgovore in določiti pot naprej.

Ob vstopu v novo leto naj najprej zaželim veliko zdravja, uspehov, zadovoljstva in dobre volje, pa tudi osebne sreče vsem državljankam in državljanom Slovenije, našim rojakom po svetu in vsem, ki živijo v Sloveniji. Moje dobre želje so nocoj posebej namenjene vsem tistim, ki bodo to noč preživeli na svojih delovnih mestih, in še posebej vsem na mirovnih misijah v tujini."

dr. Danilo Türk
Predsednik Republike Slovenije


VIR: TV SLO
.

Novoletno voščilo predsednika vlade R Slovenije Boruta Pahorja


VIR: TV SLO
.

četrtek, 30. december 2010

Voščilo predsednice Univerze za starejše Ane Krajnc


Na duri trka novo leto, trkajo novi dosežki in radost skupnega ustvarjanja. Kakšno bo to leto, je odvisno od nas, od naših vrednot, prepričanj, znanja. Odvisno bo od našega zaupanja, da zmoremo postoriti to in ono zase, za bližnje, pa tudi za skupnost. Ob tej priložnosti smo v mislih tudi s številnimi posamezniki, ki ne sodelujejo več z nami, a so svoje nemalokrat povsem prostovoljno delo vtkali v rast Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje.

Njim, slušateljem, animatorjem, mentorjem, sodelavcem, članicam mreže Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje, članom projektov IANUS, AESAEC, SENIOR, EMIL, Filozofski fakulteti v Ljubljani, reviji Andragoška spoznanja, Društvu študentov andragogike in pedagogike, Andragoškemu centru Slovenije, Andragoškemu društvu Slovenije, organizaciji AGE, RTV Slovenija, Narodnemu muzeju Slovenije, Slovenskemu etnografskemu muzeju, Arhitekturnemu muzeju Ljubljana, Zvezi društev upokojencev, Slovenski filantropiji, Inštitutu Antona Trstenjaka, Svetu za kakovostno starost in medgeneracijsko sodelovanje, Ministrstvu za šolstvo in šport RS, Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve RS, Ministrstvu za javno upravo RS, Mestni občini Ljubljana, sponzorjem ISA. IT. d.o.o., ATIDA d.o.o., S&T Slovenija, d.d., mnogim drugim podpornikom in somišljenikom (če jih na tem mestu ne imenujemo, naš dolg do njih zato ni nič manjši), želimo, da vstopijo v prav takšno, z učenjem, ustvarjanjem in radostjo izpolnjeno leto. Vsem tudi iskrena hvala za sodelovanje.
.

petek, 24. december 2010

Božična poslanica predsednika države dr. Danila Turka

"Še nekaj ur nas loči od božičnega večera. Še nekaj ur in sedli bomo za božično mizo, v družinskem krogu, skupaj z našimi najbližjimi. To je čas, ki ga imenujemo naš največji družinski praznik.

Hkrati pa je božični večer tudi čas, ko mislimo na druge, ko mislimo na bližnje in zlasti vse tiste, ki potrebujejo našo pomoč - na bolne, osamljene, vse tiste, ki jih je kriza še posebej prizadela. Naj bo ta večer tudi večer naše solidarnosti in razmislimo, kaj lahko še storimo, da bomo pomagali drugim.

Bodimo pa tudi samozavestni. Živimo v časih, ki niso lahki. V teh časih je prav, da drug drugemu pomagamo in da se zavemo, da smo kakšne težke čase v preteklosti že premagali in da bomo tudi tokrat to zmogli.

Želim prijeten božični večer vsem. Veliko dobrih občutkov in veliko prijetnega!"

vir: up
.

Božična poslanica nadškofa dr. Antona Stresa


Msgr. dr. Anton Stres, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference.
vir: tu sšk
.

Nedotaknjeni božič


V največjih stiskah ostaja v nas nedotaknjen praznični prostor, v katerem najdemo zavetje.

Za praznike je mnogim ljudem zelo hudo. Pogosto predvsem zato, ker pričakujemo, da nam mora zaradi datuma na koledarju življenje podariti kaj posebno lepega. Toda praznik na koledarju je le vabilo: kliče nas, naj se prebudimo in dvignemo svojo prazničnost.

Prazničnost doživljamo, če se odločamo za konkretne korake, ki nam prinašajo mir, spravo, upanje in vero. A ni treba, da se lotimo velikih in zapletenih podvigov.
Dovolj je en sam popoln trenutek, eno samo dejanje iz srca, pa bodo praznični dnevi razsvetljeni.

Ustvarimo ta čisti hip in bodimo hvaležni zanj … ker ugasne, če bomo rekli, da je premalo. Prazničnost je naša notranja možnost, ne ustvarjajo jo okoliščine, tako kot je tudi ne uničujejo.

Veliko stvari se dogaja, ki ne dajejo miru in varnosti, a prav zato imamo priložnost, da iščemo v sebi, kar nismo še nikoli. Praznik ustvarjamo, ko se v telesu in duhu vračamo v nedotaknjeno, obsijano počutje notranje zbranosti.

Nekaj globoko v nas je skrito, kar se nikoli ne pusti omračiti.
V trepetanju in hromečem strahu je nekje majhno, sveto zaledje, ki ostaja osvobojeno in nepremagljivo.Med dogodki, ki režejo noge in tolčejo po srcu, vedno ostaja nekje v nas prostor za olajšanje in preboj zelenja skozi kamen.

Ko se pustimo dotakniti svoje prazničnosti, postanemo spet otroci. Šele tedaj s sijočimi očmi zagledamo darilo, ki je pred nami.

Vsem voščim, da bi doživeli svojo obdarjenost in jo ponesli naprej kot seme za svoj novi in bogatejši čas.

Alenka Rebula
.

nedelja, 19. december 2010

Silva Kosec - stari smo toliko kot se počutimo

Silva Kosec iz Radomelj, pevka ljudskih in otroških pesmi je 22. decembra nastopila na Radiu Slovenija v oddaji za starejše STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja, ki jo je pripravila Lucija Fatur. Zapisala je: Gospa Silva Kosec nosi v sebi mladost in ljubezen. S pomočjo domačih je izdala dva glasbena CD-ja, Silva Kosec prepeva vsem otrokom, na katerem je 80 najlepših otroških pesmi in Slovenske domače pesmi, na katerem je 41 pesmi.




Silva Kosec med nastopom na slovesnosti ob 10. obletnici medgeneracijskega društva Jesenski cvet v Domžalah.

Silva Kosec živi z možem Mihom v Radomljah pri Domžalah. Njuno življenje bogatijo čudoviti ter ljubeči medosebni odnosi in narava, ki obkroža njen dom. Silva nima glasbene izobrazbe. Peti jo je v mladosti naučila mama Angela in babica na Rovah. Med drugo svetovno vojno je v taborišču, kamor sta bili izseljeni z mamo, z otroško pesmijo bodrila izgnance in jim vlivala upanje v boljše in lepše življenje. Tudi sedaj vzpodbuja svoje prijatelje in vse nas, da ne bi nikdar pozabili na svoje slovenske korenine.

Zvočni posnetek oddaje STORŽ lahko poslušate tukaj.

petek, 17. december 2010

ZPIZ v letu 2011 brez primanjkljaja

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je na 13. seji Sveta zavoda sprejel spremembe finančnega načrta zavoda za leto 2011, ki predvidevajo 2,2 odstotka nižje prihodke in odhodke kot po že sprejetem načrtu. Izravnani bodo v višini 4,87 milijarde evrov. Po besedah finančnega direktorja zavoda Davida Klariča primanjkljaja ne bo.


David Klarič: "Načrtovana je izravnava med prihodki in odhodki, primanjkljaja ne bo, zavod se ne bo zadolževal."

Spremembe so potrebne zaradi novih makroekonomskih izhodišč in dodatnih ukrepov vlade, med drugim tudi zakona o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize, je dejal finančni direktor Klarič. "Načrtovana je izravnava med prihodki in odhodki, primanjkljaja ne bo, zavod se ne bo zadolževal," je povzel.

Sredstva iz državnega proračuna za kritje razlike med prihodki in odhodki zavoda bodo znašali 950 milijonov evrov in bodo skoraj za 500.000 evrov višja od prvotno načrtovanega zneska.


Svet ZPIZ je sprejel spremembe finančnega načrta za leto 2011.

Sredstva državnega proračuna, namenjena za pokojnine in druge dajatve po posebnih predpisih, pa bodo znašala dobrih 379 milijonov evrov in bodo za skoraj 66,9 milijona evrov nižja kot po prvotnem načrtu. Razlog je med drugim v tem, da se bodo pokojnine in socialni transferi po zakonu o interventnih ukrepih zaradi krize uskladili le za 25 odstotkov zakonsko določene uskladitve, navajajo v zavodu.

Člani sveta so sprejeli tudi finančni načrt zavoda za leto 2012, po katerem so prihodki in odhodki predvideni v višini 4,95 milijarde evrov. To bo za 1,7 odstotka več od načrtovanih v letu 2011.

V letošnjem letu bodo prihodki in odhodki po oceni znašali 4,81 milijarde evrov. Vir STA
.

sobota, 11. december 2010

Pogled s Šmarjetne gore

Nad prestolnico Gorenjske se dviga lahko dostopna Šmarjetna gora (646 m). Z vrha je lepa panorama na okolico. Pogled naj bi ob jasnem vremenu pokrival kar dvajset odstotkov države Slovenije. Od tu je fantastičen razgled na Julijce, Karavanke in Kamniške ali Savinjske alpe.



Iz Stražišča pri Kranju je le slaba ura hoje na vrh. Dostop pa je možen tudi z osebnim vozilom po asfaltirani cesti.

Na vrhu je hotel, prostor pa je tudi priljubljena točka za razne prireditve.

Skromna cerkvica sv. Marjete je bila postavljena v začetku 14. stoletja. Do leta 1989 je bila v ruševinah, nakar je bila lepo obnovljena.
.

torek, 07. december 2010

Sprejem pri predsedniku Republike Slovenije

Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk in soproga Barbara Miklič Türk sta v veliki dvorani predsedniške palače priredila sprejem za predstavnike humanitarnih organizacij.















 

 
V svojem nagovoru je dr. Danilo Tűrk med drugim dejal: »Revščina in izključenost sta pojava, ki jih ne smemo sprejeti. najti moramo način kako pomagati tistim, ki postanejo žrtve teh pojavov. čeprav ta pojav statistično ne predstavlja visoke ravni zaskrbljenosti v primerjavi z Evropo nas morajo skrbeti, ker želimo postati humana in socialna družba. Večkrat slišimo, da nimamo socialne države. To ni res. Imamo socialno državo tudi po vaši zaslugi.«

V imenu vseh povabljenih se je za vso podporo, predsedniku zahvalila Tereza Novak, predsednica Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije.

petek, 03. december 2010

Najzaslužnejšim prostovoljcem podelili plakete Državnega sveta

Državni svet (DS) tradicionalno podeljuje priznanja najbolj zaslužnim prostovoljcem. Letošnja slovesna podelitev pa je imela širši značaj, saj je bila to hkrati tudi otvoritev praznovanj Evropskega leta prostovoljstva 2011, ki bo potekalo pod geslom Bodi prostovoljec, spreminjaj svet. Otovorila ga je ministrica Irma Pavlinič Krebs.


Najzaslužnejši prostovoljci in prostovoljke v letu 2010 so se po podelitvi fotografirali z mag. Blažom Kavčičem, Irmo Pavlinič Krebs in Janezom Matohom.

Slavnostni govornik, predsednik DS, mag. Blaž Kavčič je v svojem nagovoru poudaril: »S prostovoljstvom se uveljavljajo številne pravice in odgovornosti, ter uresničujejo človeški potenciali in možnosti za premostitev razlik, ki nas v vsakdanjem življenju žal prepogosto ločujejo. Prostovoljstvo nam ponuja pot, da lahko kljub velikim družbenim in individualnim razlikam živimo skupaj v zdravih, zadovoljnih skupnostih in iščemo inovativne rešitve za skupne probleme.«


Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je odprla Evropsko leto prostovoljstva 2011.

Plakete Državnega sveta je najzaslužnejšim prostovoljcem v letu 2010 podelil predsednik DS mag. Blaž Kavčič in predsednik Zveze društvenih organizacij Slovenije Janez Matoh. Prejeli so jih: dr. Janezu Bešter, Zveza za tehnično kulturo Slovenije, dr. Aleksander Doplihar, ambulanta s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja, Bojan Javornik, Ribiška zveza Slovenije, Anton Koren, Gasilska zveza Slovenije, Leopold Kremžar, Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez, Jožefa Kurent, Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet – skupina Trzinski izvir in Karitas Trzin, Žarko Mlekuž, Turistična zveza Slovenije, Ignac Pavlin, Avto moto Zveza Slovenije, Dušica Pleterski Rigler, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Rozalija Skobe, Planinska zveza Slovenije, Rožca Šonc, Zveza društev upokojencev Slovenije, ter Branko Vasa, Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije.
.

ponedeljek, 29. november 2010

Ljubljana ima veliko več kot se sliši

Na 1. izredni seji Mestnega sveta je ljubljanski župan Zoran Janković imenoval pet podžupanov, ki mu bodo pomagali voditi Mestno občino Ljubljana. Na podžupanskem mestu so ostali vsi dosedanji podžupani. Poleg njih pa je za podžupanjo imenoval še dosedanjo vodjo odseka za odnose z javnostmi Tjašo Ficko.


Jadranka Dakić bo vodila finance mestne občine, Janez Koželj področje urbanizma, Aleš Čerin kadrovske in pravne zadeve, Jani Moderndorfer področje četrtnih skupnosti, odnos s sosednjimi občinami, socialo, kulturo in šport. Tjaša Ficko pa bo zadolžena za korporacijsko komuniciranje, ter prenos dobrih praks iz Evrope.



Fickova je v izjavi za medije dejla: »Želimo okrepiti identiteto in ugled Ljubljane, saj ima Ljubljana veliko več, kot se sliši. Ob obiskih delegacij iz tujine velikokrat slišimo, da je Ljubljana skriti dragulj, mi pa bi radi, da nebi bil več tako skrit."



Svetniki so sprejeli tudi sklep o dodelitvi sredstev iz mestnega proračuna političnim strankam, ki so imele kandidate na oktobrskih svetniških volitvah. Sredstva bo stranka prejela sorazmerno številu glasov volivcev, ki jih je dobila na volitvah, če je dobila najmanj 50 odstotkov glasov, potrebnih za izvolitev enega člana mestnega sveta.
.

petek, 19. november 2010

Dobro obiskan 3. kulinarični in 13. festival slovenskih vin

V Ljubljani je v Grand hotelu Union in Hotelu Slon, 18. in 19. novembra potekal 3. kulinarični in 13. festival slovenskih, ki so ga spremljale številne in dobro obiskane delavnice. V dveh dnevih so številnim obiskovalcem, s pokušnjo, ponudili dobra vina in okusno hrano. Festival je obiskal tudi minister Henrik Gjerkeš in drugi visoki gostje.



Na otvoritvi festivala je bilo podarjeno kako pomembna sta festivala za promocijo kakovostnih slovenskih vin in hrane. Slovenska vinska kraljica pa se je dotaknila zlorabe alkohola, ker je stanje zaskrbljujoče predvsem pri mladih. Svoje poslanstvo vidi pri dvigu kulture uživanja vina. Župan Ljubljane pa je izrazil zadovoljstvo, ker festivala potekata v Ljubljani in povabil na Ljubljanski grad, kjer bo prihodno leto zaživela vinoteka s slovenskimi vini.



Predsednik ocenjevalne komisije in programskega odbora Mojimir Wondra in Rado Stojanovič sta podelila ocenjenim vinom podelila priznanja. Zmagala je Radgonska penina, ekstra suha, letnik 2007.
.

sreda, 17. november 2010

Ljudje odprtih rok 2010

Revija Naša Žena je podelila že 17. nagrade in priznanja Ljudje odprtih rok. Komisija Naše žene je za dobrotnike leta 2010 izbrala dekleta in fante z učiteljico Martino Ozimek, darovalec leta je postal Vincenc Draksler. Za izjemno osebnost so izbrali Matica Munca, medtem ko je dobri človek leta 2010 po izboru bralcev postala Vesna Grižon.



Z leve: Matic Munc, Marta Krpič, glavna in odgovorna urednica Naše žene, Vincenc Draksler, Martina Ozimek, Vesna Grižon in minister Ivan Svetlik.

V uredništvo Naše žene so letos do konca junija prejeli več kot petdeset predlogov za ljudi odprtih rok. Izbrali so šestindvajset posameznic, posameznikov in skupin ter jih uvrstili v tako imenovani finale.

Zahvalne listine sta podelia minister dr. Ivan Svetlik in Marta Krpič, glavna in odgovorna urednica Naše žene. Na sliki: Minister Ivan Svetlik in Marta Krpič Vesni Grižon izročata zahvalno listino.
Prireditev je z glasbo popestril Oto Pestner, vodila pa jo je Ida Baš.

IZJEMNA OSEBNOST LETA 2010 je Matic Munc, strokovnjaka za psihosocialno pomoč iz Ljubljane, ki je velik zagovornik otrok in mladostnikov ter vseh, ki živijo na robu naše družbe.

DAROVALEC LETA 2010 je Vincenc Draksler iz Kranja, ki zdaj živi v Švici. Svojo filozofijo in prakso darovanja povezuje s tem, da sam ni imel pravega otroštva, in ker nima svojih otrok, se posveča drugim.

DOBROTNIKI LETA 2010 so postali dekleta in fantje z učiteljico Martino Ozimek, ki delujejo v Projektu za prostovoljno in ustvarjalno delo mladih na OŠ Stranje iz Stahovice pri Kamniku.

DOBREGA ČLOVEKA LETA 2010 so z glasovnicami izbrali bralci in bralke Naše žene. Največ glasov je prejela Vesna Grižon iz vasice Krkavče pri Kopru, ki je dolgoletna predsednica društva Sožitje obalnih občin.


Nina Osenar z zahvalno listino.

ZAHVALNE LISTINE SO PREJELI TUDI: NINA OSENAR iz Vrhpolja pri Kamniku, MAJDA ARH SEVŠEK iz Leskovca pri Krškem, ULA KOČEVAR iz Metlike, DRUŠTVO OSTRŽEK s Primskovega, HUMANITARNO DRUŠTVO MATERINA DUŠICA iz Pilštanja, KRKA, D.D. TOVARNA ZDRAVIL iz Novega mesta, ZVEZDANA BAJC iz Novega mesta, ROŽMARINKE iz Ljubljane, ELICA GUZELJ iz Ljubljane, MARIJA MAROLT iz Ljubljane, JOŽICA KOLARIČ iz Slovenskih Konjic, MARIJA JERELE iz Novega mesta, JADRANKA BENCAK iz Trbovelj, ORLANDA NORČIČ iz Izole, ZALKA KLEMENČIČ iz Bereče vasi, VALI GLAVIČ TRETNJAK z Loga pri Brezovici, KARMEN BEGUŠ iz Podbrda, NIKOLINA ROZMAN iz Naklega, ROZI TERNIK iz Radelj, ORGANIZATORJI AKCIJE 'OČISTIMO SLOVENIJO V ENEM DNEVU'. ROTARACT KLUB Ljubljana in LIONS KLUB Ljubljana.
.

ponedeljek, 15. november 2010

Ustavljeno življenje – o zrelih letih, osteroporozi in svobodi

Že mladi ljudje imajo lahko zategnjene sklepe in ukrivljeno držo, že mlado telo je lahko kletka, v kateri je ujeta nesvobodna duša. Zgleda, da so zlasti ženske, ki so bile vzgojene strogo in nesočutno, idealne kandidatke za obolenja, ki napadejo okostje in sklepe.

Omejenost v gibanju ustvarja tudi naša življenjska drža. Kronična vdanost, neutrudna vestnost, pekoč sram ob napakah, žrtvovanje … vse to sestavlja pritisk, ki traja in traja in lahko razjeda našo strukturo pokončnega, prostega premikanja skozi življenje. Bolj kot staranje nas ukrivlja odnos do sebe.

Skupina psihiatrov z inštituta Riza v Milanu je mnenja, da je nevarnost za osteoporozo in artrozo povezana s pristajanjem na nesvobodo. Človeku vlada malik dolžnosti, ki ji ni mar za naše osebne potrebe in želje.

Koliko se počutimo proste v sklepih, koliko se sme naš vrat obračati in razgledovati po svetu in po možnostih, ki se nam odpirajo, koliko si upamo po novih poteh s trdnimi, a prožnimi koleni ? Koliko teže nosi naša hrbtenica, kaj vse smo ji naložili in kaj vse smo hrbtu prepovedali odložiti? Česa vse nočemo občutiti? Katerih gibov si ne dovolimo?


Sklepi so centri zavesti, kraji, v katerih doživljamo svoje premikanje v svetu, kosti pa opora v samem sebi, na katero naj bi se naslonil nase. Ali pa se vedno naslanjajo na nas tudi drugi in se krivimo pod njihovo težo?

Življenjske drže ne smemo podcenjevati, ker gre za desetletja dolge vplive na organsko dogajanje.

Ljudje, ki trpijo za osteoporozo ali artrozo, naj bi pogledali vase in se vprašali:


Ali smo preveč odvisni od avtoritet, ki naj nam povedo, kaj je prav in kaj ne (in nam zato lahko vzbujajo hude občutke krivde, če delamo kaj po svoje …)?

Ali skušamo biti preveč zanesljivi, delavni, pokončni in neomajni v opravljanju svojih obveznosti? Pogosto uporabljamo glagol moram ...

Ali izvajamo nad seboj velik nadzor in velik pritisk in naše notranje zahteve po popolnosti nikoli ne popustijo?

Ali se bojimo biti drugačni, posebni in spontani (v izražanju, oblačenju,dejavnostih, ciljih …)?

Ali naša prepričanja in stališča držijo kot pribita? (Vsako nepopustljivo prepričanje ima svojo verigo krčev, ki ga vzdržujejo …)


Togi in krhki
Vsi poznamo znane metafore: da nam gre kaj do kosti, da nas zebe do kosti, da so mu pognali strah v kosti, da so ga zlomili ... povsod se pojavljajo ujetost, trpljenje in strtost. Tako se počutimo, če postanemo jetniki nečesa v sebi ali zunaj sebe. Ne znamo se izviti iz verig ter se premakniti v svobodo.

To tudi pomeni, da se trdno držimo svojih shem, zakoličenih resnic, že davno sprejetih odločitev … in nikoli ne preverjamo, koliko so naša stališča še aktualna, v službi življenja in ljubezni. Odpor do sprememb je skrajno nezdrav, ker je cel organizem v bistvu eno samo nenehno spreminjanje in pretočnost. Kdor hoče to ustavljati, se izroča samouničenju in napada samega sebe.

Ta nepopustljivost (trenje, pritisk) na eni strani in prestrašena podredljivost (krhkost, osebna negotovost) nam sežeta … do kosti. Onemogočeni sta tako prožnost kot trdnost, kar ne preseneča. Vse živo v telesu in naravi ostaja odporno, trdno in vzdržljivo le, če je sveže in polno življenja …

Zračnost in prožnost
Živa in zdrava kost je po svoji naravi lahka in zračna, elastična in odporna, v nenehnem nastajanju in obnavljanju. Potrebna je hrane, vode, zraku, premikanja … z eno besedo, svobodnega, hranljivega življenja, v katerem dihamo s polnimi pljuči v odnosih, ki nas ne obremenjujejo in ne ustavljajo (in v katerih tudi mi nikogar ne ustavljamo in zaviramo svojo togostjo in krhkostjo).

Kost je zgrajena iz votlin in prožnih obokov, polna je zraku, prostorna, lahka. Taka kost se ne zlomi hitro, vibrira in se varno prilega našim gibom. Z najmanjšo možno težo nosi našo osebnost skozi življenje … če ji pri tem pomagamo. Zdravo okostje bi lahko primerjali protipotresnim zgradbam, ki so ustvarjene tako, da se ob sunkih lahko prilagodijo - ne da bi se porušile.

Ko se drobimo kot kamen …
Nesvoboda pa ustvarja togost, ustavlja pretok živih sokov, da se izsušimo in okamnimo. Saj pravimo, da ima kdo okostenelo življenjsko držo … Svoje kosti je spremenil v kamen in kamen se zdrobi. Živa rast, na primer drevo, se ne drobi, ampak živo niha, se priklanja v vse smeri, raste z vedno novimi kolobarji v svojem deblu in se spreminja v vsakem letnem času.

Ko se premikamo v zrela leta, se glasno postavi vprašanje svobode v novem obdobju. Ko so vsakodnevne obveznosti do otrok v glavnem mimo, se znajdemo pred vprašanjem: kam s svojim časom? Kateri cilji v življenju nas lahko zdaj navdihujejo? Kaj čutimo v svoji globini, kar še ni uresničeno in želi živeti?

Bolezen, ki prihaja na pomoč
Če smo gluhi za žive želje našega bistva, se lahko sprožijo bolezni, ki nam bodo ponudile čistejši pogled nase in na druge, na bistveno in ne. Lahko pa izbiramo krajše in lažje poti, lahko prisluhnemo tišini v sebi in vsemu neizgovorjenemu. Morda ni treba zboleti, da stopimo v spremembe. Če odgovorimo na klic življenja, nam bo telo pomagalo, saj je vedno na naši strani. Do zadnjega diha išče način, da bi uresničevalo naše srčne želje.

Morda so mlade želje ostale daleč za nami, v pozabljenih sanjah, če nikoli nismo mogli biti otroci. Lahko se vrnejo, če odpremo vrata, in nas popeljejo ven, v svet, ki ga ne poznamo.

Glavno je, da se v zrelih letih ne začnemo zapirati in ožiti svojega sveta, se premikati v vedno manjših krogih. Glavno je ustaviti hiranje. Odprimo se resnici o svoji drži in odnosu do sebe. Čeprav bodo spoznanja morda težka, bomo lahko odložili okove samoprevare.

Poiščimo, kar nam ogreje srce, prečisti pogled in nas povezuje z drugimi, in našli bomo vzgib, ki premakne ustavljeno življenje, življenje v verigah. Trdni v svojih kosteh in mehki v svojih sklepih lahko okušamo svobodo tudi v visoki starosti, če si pustimo živeti.

Nikoli ni prepozno za razpuščanje notranjih spon.

Alenka Rebula
.

torek, 09. november 2010

Ambijet - 21. sejem pohištva

Sejem pohištva Ambient je v Sloveniji največja prireditev s področja notranje opreme. Letos razstavlja 309 podjetij iz 25 držav. Odprla ga je mag. Darja Radić, ministrica za gospodarstvo Republike Slovenije, ki je podelila nagrado za najboljši izdelek med deseterico najboljših, ki jih po izboru posebne mednarodne komisije podeljuje Gospodarsko razstavišče. To je sedežna garnitura Orca iz tovarne opreme TOM, ki jo je oblikoval Ernest Nograšek. Na otvoritvi so podelili še nagrado Zlata vez, ki jo skupaj z organizatorjem podeljuje Združenje lesne in predelovalne industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije.


Prvo nagrado Zlata vez je prejel Primož Vrečko iz Panles trade d.o.o. za kuhinjo Zoja.

Nagrado Zlata vez, ki jo podeljujeta Gospodarsko razstavišče in Združenje lesne in predelovalne industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije, za nov, javnosti še ne predstavljen izdelek za oblikovalsko izvirnost, tržno prodornost in celovito zasnovo, je letos prejelo podjetje Panles trade d.o.o. za kuhinjo Zoja, avtorja Primoža Vrečka. Dobitnik druge nagrade je podjetje Maremico d.o.o. za Hibridno modularno ležišče, avtorjev Valentina in Emila Marinška. Tretjo nagrado pa je prejelo podjetje Rujz design d.o.o. za spojno okovje Spoj, avtorja Aleksandra Praznika.


Izmed desetih je najvišjo oceno in nagrado Top Ten prejel Ernest Nograšek iz tovarne opreme TOM d.d. za zofo ORCA.

Nagrade Top Ten je izbrala mednarodna komisija. Izbrala je izdelke, ki imajo najboljše sistemske rešitve, najbolje združujejo inovativen pristop, funkcionalnost in tehnološko oziroma likovno kakovost. Najvišjo oceno in nagrado je prejela sedežna garnitura ORCA, ki so jo izdelali v TOM tovarna opreme d.d. , avtor je Ernest Nograšek. V utemeljitvi so zapisali: »Sedežna garnitura Orca spodbuja uporabnika k odkrivanju nove socialne interakcije in s tem nove položaje sedenja. Rešitev omogoča enostavno spreminjanje postavitev. Skozi oblikovalsko razmišljanje je jasno izražena glavna ideja izdelka, ki je tudi cenovno dostopen.«


Ministrica si je z zanimanjem ogledovala nagrajene izdelke.

Top ten nagrade so prejeli še: MIZARSTVO URBANIJA, Marko Urbanija s.p., Urbana kuhinja, avtorja: Lena in Tomaž Krušec, SVEA lesna industrija d.d., Kuhinjo Villa, avtor: Darko Šurina, ODEJA d.o.o., Kolekcija Illusion, avtorica: Andreja Cegnar, ODEJA d.o.o., Igralne podloge Zoo, avtorica: Lili Panjtar, LIP RADOMLJE, d.d., Otroška posteljica Dreamy , avtorja: Asto Dvornik, Gregor Zupan, TRGODOM NO. 1, d.o.o., recesijska zibka, avtor: Klemen Rodman, MIZARSTVO BOLČIČ, Mitja Bolčič s.p., Kolekcija masivnega pohištva RUJ, avtor: Toni Kancilija, MAREMICO, d.o.o., Hibiridno modularno ležišče, Maremico, avtorja: Valentin in Emil Marinšek in AMBIENTI D. C., d.o.o., Indukcijski komplet za kuhanje Multiplo-Scholtes.

Sejem bo odprt od 9. do 14. novembra. Odpre se ob 1o. uri in zapre ob 20. uri. Zadnji dan pa bo sejem odprt le do 18. ure.
.

ponedeljek, 08. november 2010

Peta obletnica Dnevnega centra za starejše na Povšetovi

Pred petimi leti, 7. novembra 2005 sta Mestna zveza upokojencev in Mestna občina Ljubljana ustanovili, ki je skupaj z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve tudi financer, Dnevni center aktivnosti za starejše - DCA na Povšetovi 20, z namenom, da starejšim in vsem drugim prebivalcem pomagajo presegati osamo in izključenost urbanega življenja. Idejni oče dnevnih centrov je Marjan Sedmak, predsednik MZU Ljubljana



V DCA potekajo razne ustvarjalne delavnice z glino, joga, delavnice za sproščanje, vaje iz logike, tuji jeziki, računalništvo, petje, ples in druge aktivnosti. V klubski sobi pa so na voljo dnevni časopisi in revije. Za vse tiste, ki radi deskajo po internetu pa so na voljo trije računalniki. Organizirajo pa tudi skupne pohode in sprehode po bližnji in dalnji okolici. Poleg centra na Povšetovi je dnevni center še Na Puhovi 6 in Gosposvetski 4 v Ljubljani.



Slovesnost se je pričela s pozdravnim nagovorom Karmen Štefančič, ki vodi DCA na Povšetovi, Marjanom Sedmakom, predsednikom MZU in Janijem Möderndorfer, podžupanom MOL. Sledila je podelitev čeka Lions cluba Ljubljana Barje, ki ga je izročila Marija Triplat, ki je med drugim dejala: »Vesela sem, ker so naše dobrodelne donacije dosegle svoj namen in videla, kaj vse se je s tem denarjem naredilo.«



Slovesnost je spremljal bogat kulturni program v katerem so sodelovali Mešani pevski zbor DU Krim-Rudnik pod vodstvom Štefke Nemanič, folklorna skupina Pušelc, ki deluje pod mentorstvom Milene Razpotnik in harmonikarja Slavka Gomsi, osnovnošolci iz mladinskega doma Malči Belič in recitatorji.



Brez predanih prostovoljk in prostovoljcev delo v DCA nebi potekalo tako uspešno. To so ljudje, z veliko srčnosti in socialnega čuta. Večina prostovoljcev dela v Centru že od vsega začetka. Tem je predsednik MZU Marjan Sedmak podelil priznanja. Prejele so jih Branka Vdovc, Meta Žugić, Marija Hvala, Cilka Lumbar, Vesna Aljančič, Jolanda Lorenčič, Danijela Škerjanc in Erna Rupnik.



Meta Žugič, je prostovoljka že od vsega začetka delovanja DCA in dejala: "Moje vodilo pri prostovoljnem delu je prepričanje, da dokler nekaj ne daš, nič ne dobiš. Pri prostovoljnem fizioterapevtskem delu dobim vzgon, elan in veselje za nadalnje delo. Rada bi, da bi bil zakon o prostovoljstvu kmalu sprejet, da bi se prostovolnjo delo pravilno vrednotilo."



Erna Rupnik zelo rada pomaga ljudem. Ljudi ima rada. Zato kot mediatorka starejšim pomaga predvsem pri reševanju družinskih in premoženjskih sporih. Pred dnevi sem srečala gospo, ki sem ji pomagala reševati osebni problem in mi iz hvaležnost rekla 'Rada vas imam'."



Janez Vidmar je postal prostovoljec takoj ko se je odprl dnevni center na Povšetovi: "Prvi dan sem v Center prišel zaradi radovednosti. Bilo mi je tako všeč, da sem pričel redno prihajati. Najbolj me je pritegnila telovadba. Kasneje sem se vključil še računalniški tečaj tako, da sem sedaj računalniško pismen. V Centru sem spoznal dobre prijateljice in prijatelje, ki se med seboj pomagamo."



Odprli so tudi razstavo klasičnih glinenih izdelkov in izdelkov iz reliefne gline, umetniško delo zveste članice in prostovoljke Vesne Aljančič. Posebej, za to slovesnost, je Vesna poslikala stekleničke zdravil, ki ji ostajajo pri zdravljenju kronične bolezni. V stekleničke pa je vložila še listke z lepimi mislimi.
.

sobota, 06. november 2010

Ljubljanska vinska pot 2010

Ljubljanska vinska pot je tudi letos privabila mnoge ljubljančane, saj je bila ponudba kar pestra. Zelo bogato so se predstavili Brici, nato Dolenjci in Belokranjci. Tudi kulinarične ponudbe ni manjkalo. Obiskovalci pa so vina bolj pokušali kot pa pili...



Ljubljanska vinska pot se je vila od Magistrata po Stritarjevi ulici čez Tromostovje, po Petkovškovem nabrežju do Mesarskega mostu, po Cankarjevem nabrežju, čez Čevljarski most, po Hribarjevem nabrežju in na Bregu. Poleg žlahtne kapljice so obiskovalci lahko okušali slastne prigrizke iz različnih slovenskih vinorodnih območij. V dogajanje so se vključili tudi gostinci iz mestnega jedra. Dogodek pomeni prispevek k povezavi med prestolnico in slovenskimi vinorodnimi območji ter k oživitvi mestnega jedra.



Prireditev je potekala v organizaciji Slovenskega festivala vin, ki bo 18. in 19. novembra v Mestni hiši skupaj s 3. festivalom kulinarike v sodelovanju z zavodom za Turizem Ljubljana. Na dogodku je pred Mestno hišo ob 10. uri navzoče pozdravil tudi župan Zoran Janković.


Diaprojekcija fotografij z Ljubljanske vinske poti



Video posnetek


.

petek, 05. november 2010

Ženska v rdečem


OPIS KNJIGE

Ženska v rdečem ima s svojo predhodnico Damo v modrem kar nekaj skupnih točk, čeprav je roman samostojno delo. Marta je sedemdesetletna gospa, ki živi bolj ali manj enolično življenje, razpeto med vnuke in vsakodnevne obiske kavarne. V mladosti jo je oče samovoljno poročil in takrat je njeno življenje izgubilo barve.

Dolgočasen ritem prisilnega zakonskega življenja jo je opeharil za mladostno razposajenost in jo počasi izpraznil. Marta ostaja ujeta v ustaljeni ritem življenja še dvajset let po moževi smrti, potem pa nekega dne v kavarni opazi Feliksa, "moškega s tisoč ovratnimi ruticami". Začne se novo obdobje v njenem življenju. Pri sedemdesetih letih doživlja drugo mladost, preplavljeno s čustvi ljubezni. Začne se prebujati v barve življenja, v rdečino poželenja. Otroci in vnuki začudeno opazujejo, kako se Marta spreminja v romantično deklico, ki končno okusi, kako sladko je ljubiti in biti ljubljena.

Noëlle Châtelet s knjigo Ženska v rdečem znova potrjuje, da ima izjemen posluh za jezik, njegovo valovanje in ritem, ki se prilagajata notranjemu razvoju zgodbe. Omenjeni značilnosti sta odlično ohranjeni v slovenskem prevodu Tadeje Krečič Scholten. Zgodba je napisana v lahkotnem in blagozvočnem tonu. Intenzivnost življenja pisateljica zelo učinkovito prikazuje s simboliko barv. Modrina morja je prispodoba dinamičnosti in spreminjanja. Enolično življenje je utelešeno v obledeli drap barvi, rdeča pa vnaša v Martino življenje barvo svobode in strasti. Glavno sporočilo zgodbe je, da mora tisti, ki hoče biti v življenju srečen, najprej prisluhniti samemu sebi.
.

nedelja, 24. oktober 2010

Ljubljana živela s 15. ljubljanskim maratonom

Skoraj 20 tisoč tekačev, skupaj s sobotnimi šolskimi teki, in ob vsej tekaški progi spodbuda in navijanje Ljubljančanov in drugih, potrjuje, da so Ljubljančani vsakoletni Ljubljanski maraton sprejeli za svojega. V maratonu se je pričakoval nov rezultat proge, ki naj bi bil pod 2:10,00 vendar se to ni zgodilo. Polmaraton je tekel tudi predsednik vlade Borut Pahor.

REZULTATE 15. MARATONA SI LAHKO OGLEDATE NA POVEZAVI



Prvo mesto v maratonu je osvojil Kenijec Evans Ruto (2:10,17). Najboljši Slovenec, na 12. mestu, je bil Mitja Kosovel (2:24,33).



Prvo mesto v maratonu pri ženskah je osvojila Etiopijka Tiruwork Mekonnen (2:37,16)
Najboljša Slovenka, 5. mesto je osvojila Neža Mravlje 2:52,25.



Prvo mesto v polmaratonu, ki je štel tudi za slovensko prvenstvo, je osvojil Primož Kobe,AK Krka, ki je v ciljnem sprintu z 1:04,55 prehitel Toneta Kosmača, Mizarstvo Jezeršek.



Prvo mesto v polmaratonu je osvojila 19-letna Kaja Obidič ŠD Nanos-Mazda (1:19,49), ki je dobila dvoboj z Danejo Grandovec AD Štajerska Maribor-Uživajmo zdravo (1:20,19).
V rekreativnem teku na 10 km sta zmagala Sonja Roman (35:26) lanska najboljša atletinja in Robert Kotnik (33:07), član slovenske maratonske reprezentance.



Ko sem se pogovarjal s tekači so vsi pohvali letošnji maraton. Posebno jim je bil všeč, ker so jih ob progi spodbujali številni navijači. Le eden mi je dejal, da ga je motilo ker je bila proga, zaradi jutranjega dežja, mokra.

Fotogalerija maratona in polmaratona


.

torek, 07. september 2010

Na zgodovinski košarkarski tekmi je bil tudi dr.Danilo Türk

V sredo, 8. septembra,se so ob 20.00 po slovenskem času izbrani košarkarji Memija Bečirovića v dvorani Sinan Erdem Dome igrali zgodovinski četrtfinale s Turčijo, ter se skušali uvrstiti v sobotni polfinale. Čeprav jim to ni uspelo jih je na tribuni spodbujal tudi predsednik Republike Slovenije, dr. Danilo Türk, ki ga je v Istanbul povabila Košarkarska zveza Slovenije. Dr. Türk je z delegacijo po tekmi, kljub porazu, obiskal slovensko slačilnico, kjer je reprezentantci čestital za dozdajšnje velike uspehe na svetovnem prvenstvu in ji zaželel vse dobro do konca.


Košarkarska zveza Slovenije je počaščena, da je slovensko reprezentanco v Istanbulu podpiral tudi predsednik Republike Slovenije, ki se je znova dokazal kot košarkarski navdušenec. Reprezentanci je sicer vso srečo zaželel že pred prvenstvom, 5. junija pa je bil tudi častni govorec na prireditvi ob 60-letnici KZS.



Spodbuda dr. Danila Türka, ki je pred tekmo sestal tudi s predsednikom Turčije, Abdullahom Gülom in si z njim tudi ogledal tekmo, je za slovenske košarkarje izrednega pomena.

Foto: Stanko Gruden STA
.

ponedeljek, 06. september 2010

Kako se bo končal zdravniški upor…


Minister za zdravje Dorijan Marušič je bil 6.9. 2010, s sodelavci, na delovnem obisku v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani in s širšim vodstvom spregovoril o aktualnih temah in vprašanjih. Po delavnem sestanku, ki je trajal do poznega popoldneva so pripravili tiskovno konferenco.




Minister Dorijan Marušič je poudaril: Pozivam kolege zdravnice in zdravnike, naj svoje umike soglasij za nadurno delo vsaj odložijo do novega leta, če soglasij že nočejo ali ne morejo ponovno podati. S to gesto bodo omogočili delovnima skupinama sindikata Fides in ministrstva za zdravje ustrezen čas, v katerem bodo lahko poiskale učinkovit in za vse sprejemljiv izhod iz nastale situacije. Takšna zamrznitev umika soglasij je smiselna tudi zaradi znanega dejstva, da sporna zakonska sprememba o plačevanju dežurstev začne veljati šele v začetku prihodnjega leta. Zdravniki z zamrznitvijo umika soglasij prav nič ne izgubijo, ravno nasprotno.



Izjavo za javnost je dal tudi Simon Vrhunc, generalni direktor UKC Lj in poudaril, da vidijo rešitve za racionalizacijo predvsem na strokovno-organizacijski strani, kar so po njegovih besedah, pokazali in potrdili rezultati v prvem polletju letošnjega leta.

Brigita Drnovšek Olup, strokovna direktorica UKC Ljubljana pa je izpostavila, da so na nekaterih kirurških klinikah zmanjšali število delujočih operacijskih dvoran, na nekaterih pa, predvsem zaradi pomanjkanja anesteziologov, situacije ne obvladujejo več.


Minister Marušič in Brigita Drnovšek Olup, strokovna direktorica UKC LJ, odgovarjata na vprašanja novinarjev..
.

nedelja, 05. september 2010

Slovenija, v košarki, osma na svetu

Slovenska moška košarkarska reprezentanca je na svetovnem prvenstvu v Turčiji dosegla zgodovinski uspeh, saj se je prvič uspela uvrstiti med najboljših osem ekip na svetu.

V osmini finala so varovanci Memija Bečirovića povsem nadigrali Avstralce (87:58), v sredinem četrtfinalu pa jih čaka obračun z boljšim iz drugega današnjega para med Turčijo in Francijo. Najboljši v slovenski vrsti je bil kapetan Jaka Lakovič z 19 točkami Kar s petimi trojkami.


.

torek, 31. avgust 2010

Protestirali za boljše poklicne pokojnine

Pred ministrstvom za delo, pred tem pa pa pred vlado RS, se je zbralo okoli tisoč protestnikov, ki so zahtevali boljšo ureditev poklicnih pokojnin ter protestirali proti predlagani pokojninski reformi. Ministrstvo za delo in sindikati, katerih člani delajo na beneficiranih delovnih mestih, so se po protestu zavzeli za iskanje rešitev, kje najti sredstva za poklicne pokojnine. V številnih primerih namreč upravičenci za izplačilo pokojnine, na računu, nimajo dovolj denarja. Vire bodo iskali v Kadu, Zpizu in proračunu, je dejal minister Ivan Svetlik.



Pozorno glejte in poslušajte video posnetek ministra Svetlika, ki med drugim pove, da so tako stanje oziroma zakon, ki je delavcem dajal pravico do upokojitve ni pa zagotavljal denarja, podedovali in da sedaj pospešeno delajo na odpravi te napake. Vir STA


Diaprojekcija fotografij.


Video posnetek.
.

četrtek, 26. avgust 2010

V Murski Soboti nova najemna stanovanja za starejše

Ob Ulici Staneta Rozmana 23 v Murski Soboti je bil poleg enote doma starejših občanov, katerega investitor je prav tako Nepremičninski sklad, zgrajen in slovesno predan namenu objekt z 21 oskrbovanimi najemnimi stanovanji. Gradnja objekta je trajala 14 mesecev, pogodbena vrednost objekta znaša 1.232.000 EUR ali 1.399 EUR/m2 neto korigirane uporabne površine. Skupna uporabna površina objekta znaša 1.625,28 m2, skupna površina stanovanj 1.024,00 m2 in skupna neto korigirana uporabna površina stanovanj 922,86 m2.



Mestna občina Murska Sobota je na zemljišču za 99 let ustanovila neodplačno stavbno pravico nad zemljiščem v korist Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ker gre za gradnjo stanovanj z neprofitno najemnino, je občina investitorja oprostila tudi plačila komunalnega prispevka. Zato imajo prednost pri najemu občani Mestne občine Murska Sobota, najemnine pa so zaradi nižjih stroškov investicije nižje, kot bi bile sicer.



Objekt obsega pritličje in dve nadstropji (P+2N). V njem je: 6 stanovanj površine 32-37 m2 (najemnina za 37 m2 znaša približno 160,00 EUR), 11 stanovanj površine 42 m2 (najemnina znaša približno 180,00 EUR) in 4 stanovanja površine 56-61 m2 (najemnina za 61 m2 znaša približno 250,00 EUR)



V najemnini niso zajeti stroški, ki jih bodo po dejanski porabi zaračunali dobavitelji in izvajalci za porabljeno energijo in vodo, RTV prispevek, skupni obratovalni stroški hiše, stroški storitev osnovne in socialne oskrbe ter stroški za celodnevno telefonsko nujno pomoč (klic v sili) in morebitni drugi stroški v zvezi z uporabo stanovanja.Objekt je opremljen z dvigalom, v pritličju sta kolesarnica in skupni prostor za druženje. Pred objektom je za najemnike in njihove obiskovalce na voljo 17 zunanjih parkirnih mest.



Vsa stanovanja imajo balkon in shrambo, ter opremljeno kuhinjo (kuhinjski elementi, hladilnik z ločenim zamrzovalnikom, električna kuhalna plošča) in kopalnico (arhitekturno prilagojena bivalno oviranim osebam). V vsakem stanovanju je nameščena naprava za klic v sili 24 ur na dan in izvedena inštalacija za priključitev klimatske naprave, pomivalnega in pralnega stroja ter predpriprava za priključitev TV (kabelska TV in skupinska antena), telefona in interneta.



Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja je lastnik preko 3.000 najemnih stanovanj za upokojence in ostale starejše po vsej Sloveniji, med katerimi je tudi 170 oskrbovanih najemnih stanovanj, ki se nahajajo v Celju, Kranju, Logatcu, Ljutomeru, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Trebnjem in Trzinu. Trenutno je v Krškem v gradnji objekt z 21 oskrbovanimi stanovanji, ki bo dokončan v začetku leta 2011. V pripravi pa je gradnja 30 oskrbovanih stanovanj v Kopru. Oskrbovana stanovanja so arhitekturno prilagojena gibalno oviranim osebam. Namenjena so starejšim od 65 let, ki jim zdravstvene razmere še dopuščajo samostojno bivanje. V njih je stanovalcem omogočena pomoč pri gospodinjstvu in osebni negi. Opremljena so s klicno napravo za klic v sili 24 ur dnevno. Vir NPZPIZ
.

torek, 24. avgust 2010

Žitni most slovesno odprt

Žitni most čez Ljubljanico, katerega donator je Mons, d.o.o., je dolg 36 m, širok 3,8 m je odprt. Na sredini, kjer se pohodna površina razširi, je urejena razgledna ploščad s klopmi. Pohodna površina je tlakovana s kamnitimi ploščami iz tonalita. Položen naklon in dostop brez stopnice pa omogočata neovirano prehod mostu tudi gibalno oviranim osebam in kolesarjem. Projektant Žitnega mostu za pešce je arhitekt prof. Boris Podrecca.



V sklopu mostu sta urejeni tudi gasilsko črpališče ter vstopno izstopno mesto za ladjice na Poljanskem nasipu in gasilsko črpališče na Petkovškovem nabrežju, katerih investitor je javni zavod Turizem Ljubljana, projektantka pa arhitektka Breda Bizjak.

Pogodbeni znesek za novogradnjo gasilske ploščadi in postavitev plavajoče naprave (pontona) s stopnicami na Poljanskem nasipu ter za izvedbo investicijsko vzdrževalnih del na gasilskem črpališču na Petkovškovem nabrežju je 178.085,60 €.



Od kod ime Žitni most? V bližini mostu je Ambrožev trg. Tega so v letih 1876 - 1898 imenovali Žitni trg. Ime je dobil po sejemski rabi prostora. Kasneje so njegovo ime spremenili. Zato se novi most imenuje Žitni most, saj prijazno ime ohranja spomin na davne čase, ko so nedaleč vstran trgovali, sodeč po nekdanji oznaki trga, z žitom. Vir MOL, foto J.Platise
.

sobota, 21. avgust 2010

Uspel 2. mali blejski maraton

Športno turistično društvo OLIMPIK z Bleda, katerega predsednik je eden najuspešnejših nekdanjih slovenskih veslačev in olimpijcev Jani Klemenčič, je v soboto, 21. avgusta 2010, na obali Blejskega jezera priredilo 2. mali blejski maraton. Poleg polmaratonske razdalje so se lahko tekači preizkusili tudi na krajši trasi 5,8-kilometrskega družinskega rekreativnega teka, najmlajši pa so se podali na Zakijev tek. Ob tekačih so en krog okoli jezera lahko opravili tudi hitrohodci, ljubitelji pohodništva pa so se odpravili na Stražo.


Prvi trije v malem maratonu:1.Grad Blaž, Ad Mass (v sredini), 2.Janjatevič Mirko, AK Radovljica (levo), 3.Tomič Vencelj (desno).

Prireditev se je pričela s pohodom na Stražo. Pohodniki so se s promenade odpravili po Riklijevi poti na razgledni vrh smučišča. Sledil je otroški Zakijev tek. Potem pa je minister za pravosodje Aleš Zalar dal znak za start malega maratona in rekreativnega teka na 5,8 km. Napet boj med moškimi na 21 km je na koncu dobil Blaž Grad (1:17:51), drugi je bil Mirko Janjatevič (1:18:55), tretji pa Vencelj Tomič (1:20:16).


Mravlje Neža je z lahkoto pretekla mali maraton.

Med tekačicami bila za razred pred vsemi Neža Mravlje (1:25:35). Na drugo in tretje mesto sta se uvrstili Urša Vržintin (1:33:07) in Katja Slanc (1:34:36). Na krajši trasi sta se najbolje odrezala Jolanda Batagelj s časom 23:18 med ženskami in Peter Tonkli med moškimi (20:23). Poleg Joli je blejski mali maraton tudi letos privabil mnogo znanih obrazov. Na 21 km se je podal tudi naš nekdanji uspešen smučar Jure Košir, med nekdanjimi veslači je mali maraton prav tako uspešno premagal Sadik Mujkić. Za svoje športne kolege pa je ob progi navijal Iztok Čop.


Otroci so navdušili z Zakijeveim tekom.

Sončen sobotni dan in čudovito okolje blejskega jezera sta bila enkratna pogoja, da je organizatorji tudi letos pripravil športno rekreativno prireditev, ki je navdušila tekačice in tekače iz vse Slovenije, ter tudi precej tujcev, ki so na letovanju na Bledu. Organizator je bili z udeležbo zelo zadovoljen, saj je 2. mali blejski maraton ponovno dokazal, da je ljubiteljev teka in rekreacije vsako leto več.


Pohodniki so se po Riklejevi poti napotili na Stražo in od tam občudovali lepote Bleda.

»V ŠTD Olimpik smo izjemno zadovoljni, da smo uspeli na Bled ponovno privabiti toliko tekačev in tekačic. Prizadevali si bomo, da bomo vsako leto še boljši in da bo mali blejski maraton postal ena izmed najbolj množičnih tekaških prireditev pri nas«, je ob koncu dogodka izjemno zadovoljen povedal Klemenčič, ki se je ob tej priložnosti tudi zahvalil vsem, ki so prispevali k uspešni izvedbi dogodka.

Za zabavni del pa je po podelitvi nagrad s koncertom poskrbel Omar Naber s svojo glasbeno skupino.
.