petek, 27. februar 2015

Kako je Helga Rohra stopila iz sence demence

Lase si barva in striže sama, saj si že nekaj let ne more privoščiti frizerja. Oblači se pri Karitasu ali Rdečem križu … Je namreč brezposelna. V bogati Nemčiji se osebe z demenco ne morejo invalidsko upokojiti, drugod po Evropi pa se lahko. »Če bi v prometni nesreči izgubila nogo, bi me takoj invalidsko upokojili.  Ker mi propadajo 'le' možganske celice, moram na svojo pokojnino čakati do 65. leta, kot vse zdrave osebe. Torej še malo manj kot štiri leta,« začne Helga Rohra iz Münchna.

 Od kar je bolna, ima hude težave z redom v najetem stanovanju, poleg tega se ji v glavi kar naprej vrtijo »filmi iz njene preteklosti.« Če hoče doma kaj najti, si mora zapisati na vse predale in omare, kaj je v njih. Brez tega bi kar naprej nekaj iskala. Boji se tudi vode, čeprav je včasih ljubila plavanje in jadranje po morju in jezerih. Sedaj tudi v bazen ne stopi več. Strah jo je celo kopanja v banji in se zato le še prha. Ne mara dvigal, tekočih stopnic in teme. Doma ima zato vedno vse luči prižgane, zunaj doma pa vedno pešači po stopnicah. 

Sin, ki še študira, živi z njo, ji pomaga pri elektronski pošti, hodi v banko plačevat njune račune, ker Helga tega ne zna več, poskrbi, da se ne izgubi zunaj doma itn. Ona pa živi zelo organizirano, in sicer po v naprej določenem programu, ki se ga drži. Proti pozabljivosti ji pomaga tudi dnevnik, kamor si zapisuje, kaj je storila in kaj še mora.


Ker postaja demenca velik javnozdravstveni problem in ker ima Helga Rohra šele prvo fazo bolezni ter zna odgovarjati na vsa novinarska vprašanja, je postala ljubljenka medijev. Vsak teden imam vsaj dva do tri intervjuje. Pa ne le za nemške medije, ampak tudi za svetovne. »Tudi na ta način prispevam svoj skromni kamenček k destigmatizaciji bolezni.« Vedno poudari, da o demenci nihče ne ve toliko kot bolniki sami.

Ker je kot bolnica z demenco postala svetovno znana, so jo kot častno govornico povabili tudi na srečanje G7 v Londonu leta 2014, kjer so o tej bolezni kot o globalnem problemu razpravljali voditelji Francije, Italije, Japonske, Kanade, Nemčije, Velike Britanije in ZDA.

Kot zanimivost pa še tole: naša sogovornica ima, kot oseba z demenco, zagotovo edina v Evropi tudi svojo spletno stran (http://www.helgarohra.de/impressum). »Pri vnašanju podatkov mi pomaga sin, pa tudi nekateri prijatelji.«

Ne more v pokoj

Nekaj let po diagnozi je živela od kupnine, ki jo je dobila za stanovanje in s prihranki. Ko je ostala s prazno denarnico, je prosila za pomoč. Sedaj prejema 393 evrov socialne pomoči mesečno. S tem pa ne more živeti. Da bi lahko plačevala vse svoje račune, dela, kjer le more. »Rada bi imela vsaj štiriurno redno zaposlitev.« Prepričana je, da bi bila lahko brez težav denimo vratarka ali receptorka v hotelu. Pa je nihče noče zaposliti. »Večini se zdim prestara, pravijo tudi, da sem preveč izobražena. Ko pa jim zaupam diagnozo, ki je nikoli ne zatajim, se me pa ustrašijo.« Tako občasno polni police v bližnji trgovini in je družabnica starejši gospe. »Če bi imela redno delo, bi se počutila koristno, pa še zaslužila bi, saj denar potrebujem.» Prepričana je, da brezdelje uničuje ljudi. Tudi tiste z demenco.

Pogled nazaj

Rojena je aprila leta 1953 v romunskem mestu Hermannstadt, nemški materi in angleškemu očetu. V Nemčijo se je preselila leta 1972. Iz centra za tujce v Zirndorferu se je kmalu za stalno naselila v Münchnu ter tam diplomirala iz študija jezikov: angleškega, nemškega, francoskega, madžarskega, romunskega in latinskega. Začela je delati kot prevajalka in se specializirala za medicinske strokovne članke. Potem se je poročila in rodila sina Jensa, ki so mu kmalu diagnosticirali Aspergerjev sindrom, obliko avtizma. Mož in oče ju je kmalu zapustil. Težko je sprejela ločitev, vendar je življenje teklo naprej. Postala je uspešna, dobro je zaslužila in brez težav je sama skrbela za sina in dve mački. »Veliko sem delala tudi dobrodelno. Pomagala sem beguncem, še posebej mladim, ki so v Nemčiji iskali azil, in mladim invalidom.«

Kar naenkrat pa se je njen svet čez noč spremenil. Pravzaprav se je spremenila ona. Stalno je bila utrujena, pozabljala je, kam je kaj dala, ni našla pravih besed za to ali ono stvar, slabo je spala, imela je halucinacije in blodnje. Ko nekega dne ni več mogla pisati na svoj prenosni računalnik, je mislila, da je pokvarjena tipkovnica. Pa ji je sin rekel, da je z računalnikom vse v redu. Nato je začela pozabljati tuje jezike, s katerimi si je služila za vsakdanji kruh. Znala je samo še angleško in nemško, svoj očetov in materin jezik.

»Sprva me zdravniki, ki sem jih takoj, ko so se začele prve težave, obiskala, niso resno jemali. Rekli so mi le, naj več počivam in naj se ne vznemirjam za vsako malenkost.« Ko je začela boleti še glava, je mislila, da ima možganski tumor. Šele aprila leta 2008 so ji nevrologi postavili diagnozo: demenca z Lewijevimi telesci. »Znaki te bolezni so: slabši spomin, zmedenost, simptomi Parkinsonove bolezni, nihajoč potek bolezni, halucinacije itn.,« pojasni.

Ob diagnozi je zdravnika takoj vprašala, kaj naj stori. Rekel ji je, da ta bolezen človeka lahko pokoplje, če se ji ne zoperstavi. V roke ji je potisnil še knjižico, ki je Helga nekaj časa ni niti pogledala.

Preobrat

Dolgo ni nikomur povedala, da ima demenco. Šele nekaj mesecev po diagnozi je to zaupala sinu. Potem si je rekla: »Demenco imam, pa kaj! Ponosna sem nase, da še zmorem, da imam še vedno svoje cilje in sanje.«

Ko je sprejela bolezen, se je dokončno poslovila od svojega starega življenja. Začela je bolj zdravo jesti, se gibati, meditirati, poslušati glasbo za pomirjanje, se znova učiti tujih jezikov, ki jih je nekoč govorila. Potem je končno pogledala, kaj ji je v roke potisnil zdravnik. Ugotovila je, da jih je dal brošuro o demenci in o društvih, ki jih imajo v Nemčiji na voljo bolniki.

Odločila se je, da potrka na njihova vrata. »Bila sem edina, ki sem prišla brez spremstva.« Dolgo je samo poslušala, kaj so govorili drugi. Ko je čez nekaj tednov spregovorila, so bili vsi očarani nad njo, saj je govorila tako pametno, zanimivo in brez napak. Zato so ji takoj predlagali, da začne o demenci in o tem, kako se človek s to boleznijo počuti, predavati po vrtcih, šolah, javnih ustanovah. Kmalu je postala tudi članica upravnega odbora Deutsche Alzheimer Gesellschaft (Nemško društvo za Alzheimerjevo bolezen).

Sprva je predavala in pisala pod psevdonimom Helen Merlin, zadnja štiri leta pa je zopet Helga Rohra in pod pravim imenom in priimkom je postala ambasadorka, pravzaprav zastopnica in glasnica bolnikov.

»Nekateri mi pravijo, da me je bog kaznoval z demenco. Jaz pa jim rečem, da to ni res. Bog je hotel, da zbolim, da moja bolezen zelo počasi napreduje, da imam čas in energijo, da prav jaz lobiram in zastopam osebe z demenco, ker to še zmorem.« Tako se z vsem srcem bojuje za vse svoje »brate in sestre«, ki so največkrat nemočni in potrebujejo 24 urno ljubečo skrb in nego. »Dokler bolnikom z demenco možgani in telo še kolikor toliko delajo, pa si vsi želimo, da nihče ne odloča o nas brez nas!«

Nič o nas brez nas je tudi geslo Evropske delovne skupine bolnikov z demenco. Poleg tega si vsi še želijo, da bi jih cenili, spoštovali in se do njih vedli dostojanstveno. Končno pa si želijo tudi, da bi lahko čim dalj živeli samostojno in doma.

Knjiga

V Nemčiji je 1,2 milijona bolnikov z demenco, do leta 2040 pa jih bo zaradi hitrega staranja prebivalstva že 2 milijona. Njim, svojcem in vsem, ki jim ni vseeno, kako živijo bolniki z demenco, je posvetila knjigo Stopiti iz sence (Aus dem Schatten treten), ki jo je napisala s pomočjo Falka Pieste, raziskovalca te bolezni. Izšla je že druga izdaja.

Kot predsednica Evropske delovne skupine bolnikov z demenco pri organizaciji Alzheimer Europe pa kar naprej poudarja, da bi morale imeti vse evropske države nacionalne programe za obravnavo demence, politiki sveta pa bi morali več sredstev nameniti za to, da bi znanstveniki čim prej odkrili čim bolj učinkovito zdravilo. Zdaj ga namreč ni!

Zaradi prizadevanj za bolnike z demenco je lani prejela najvišjo nemško nagrado za državljansko udejstvovanje. To pa še ni vse. Naša sogovornica je pred kratkim ustanovila tudi Fundacijo za demenco. Prepričana je, da bo lahko denarjem, ki ga bo zbrala, zgradila kar nekaj tako imenovanih hiš moči po različnih krajih Nemčije. »V te hiše se bodo lahko zatekli ljudje takoj po diagnozi demence in tam dobili vso pomoč in podporo, ki jo želijo in potrebujejo.«

Besedilo: Neva Železnik

četrtek, 26. februar 2015

Telekom Slovenija, kljub zaostrenim razmeram, v letu 2014 posloval uspešno

20150219_151804

Ljubljana, 26.2.2015 - Skupina Telekom Slovenije je v letu 2014, kljub zaostrenim makroekonomskim razmeram na trgih, na katerih je prisotna, in nižjim prihodkom mobilnih govornih storitev zaradi prehoda na nove, za naročnike ugodnejše pakete, skupaj dosegla 756,5, milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je več od načrtovanega, in za tri odstotke manj od doseženih v letu 2013. EBITDA je dosegel 170 milijonov evrov oz. 22,5-odstotni delež v čistih prihodkih od prodaje, zaradi enkratnih dogodkov, ki so vplivali na rezultat Skupine Telekom Slovenije v letu 2014, hkrati pa predstavljajo trden temelj za njeno poslovanje v prihodnje, pa je Skupina Telekom Slovenije v letu 2014 zabeležila čisti poslovni izid v višini 1,6 milijona evrov. Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije v letu 2014 je na včerajšnji seji obravnaval tudi nadzorni svet družbe.

četrtek, 19. februar 2015

Mesec arterijske fibrilacije - TREPETANJE SRČNIH PREDDVOROV

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je pripravilo novinarsko konferenco o atrijski fibrilaciji, na kateri sta spregovorili dr. Nina Vene, dr. med. in prof. dr. Bojana Žvan, dr. med.

Ključno sporočilo konference: bodimo pozorni na vsako pospešeno in neredno bitje srca, saj je to najpomembnejše za zgodnje prepoznavanje atrijske fibrilacije. Nereden utrip srca je znak, da moramo takoj obiskati osebnega zdravnika.

Atrijska fibrilacija (trepetanje srčnih preddvorov) je najpogostejša motnja srčnega ritma, njen najnevarnejši zaplet pa je možganska kap. Atrijsko fibrilacijo mnogi imenujejo tudi "epidemija 21. stoletja", saj njena pojavnost zelo hitro narašča. Atrijsko fibrilacijo doživi kar vsaka četrta oseba, starejša od 40 let.

sreda, 18. februar 2015

PZS - Slabši obisk planinskih koč

Na Planinski zvezi Slovenije je bila tiskovna konferenca na kateri je tekla beseda o obisku planinskih koč v letu 2014. Ugotovili so, da je bil obisk koč slabši, predvsem v visokogorju. Pravijo, da zaradi slabega vremena. Obisk so reševali tuji planinci.  So pa tudi drugi vzroki, med drugim tudi zelo zahtevne inšpekcijske zahteve.

Rečeno je bilo, da se planinske poti, ki jih planinci vzdržujejo prostovoljno, ne upoštevajo ko turistična infrastruktura. Radi bi, da se vključi v turistično ponudbo Slovenije. V sklepni fazi je projekt  Slovenska turno kolesarska pot.

nedelja, 15. februar 2015

Razkošje v glavi z Oskarjem Karlom Dolencem – mojstrom fotografije

Pred kratkim je Jurij Popov, novinar Radia Slovenija za oddajo Razkošje v glavi posnel in objavil pogovor z Oskarjem Karlo Dolencem, mojstrom fotografije. Kljub temu, da ima 77 let je fotografsko še vedno ustvarjalen. Oddaja sta posnela na terenu. Večji del ob Cerkniškem jezeru. Gre za oddajo, ki predstavi portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo in ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje ali z drugačnim življenjem nasploh. Oddajo lahko poslušate TUKAJ.

Jurij Popov je v oddaji Razkošje v glavi predstavil Oskarja Karla Dolenca, ki je starosta slovenske fotografije, profesor fotografije, čeprav je po osnovni izobrazbi strojni inženir, inštruktor in mentor na fotografskem področju, med drugim tudi pri mednarodni zvezi FIAP, kjer je nekaj let deloval v komisiji za izobraževanje mladine na fotografskem področju.

Napisal in prevedel je kar nekaj fotografske literature in nekaj časa predaval na italijanski šoli za vizualne komunikacije Institutti Calligari, na oddelku za Slovenijo in še bi lahko našteval. Potrebo pa se mi zdi omeniti tudi to, da je z Jocem Žnidaršičem sodeloval pri njegovi zadnji monografiji Slovenija lepotica Evrope. Skoraj vse življenje je gojil tudi izpovedno fotografijo in imel 60 samostojnih razstav ter sodeloval na 500 skupinskih razstavah.

Besedilo: Janez Platiše

sreda, 11. februar 2015

Izšel je priročnik ABC prostovoljstva v šolah

Slovenska filantropija je izdala priročnik ABC prostovoljstvo v šolah. Avtorica je Nevenka Alja Gladek, ki je dejala, da prostovoljstvo povezanost med ljudmi vseh starosti, tako znotraj generacije kot med različnimi generacijami.

Predstavitve priročnika se je udeležila tudi Anica Mikuš Kos, predsednice Slovenske filantropije, ki je v uvodnem nagovoru spregovorila o pomenu umeščanja prostovoljstva v slovenske šole.

Seznanili so nas z vsebino in soavtorji priročnika ter se skozi predstavitve uspešnih mentorjev in mladih prostovoljcev iz OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, OŠ Stranje, OŠ Gustava Šiliha Maribor in Srednje zdravstvene šole Ljubljana seznanili z odličnimi primeri organiziranega prostovoljstva na šolah.

Slovenska filantropija si za umestitev prostovoljstva v šole prizadeva predvsem zato, ker so učinki v razredih ali šolah vidni takoj. Izraža se povezanosti, občutku lastne vrednosti, izkustvenem učenju odgovornosti in drugih pozitivnih dejanjih. Družba pa na dolgi rok gradi družbo solidarnih, za potrebe soljudi občutljivih ljudi in aktivnih posameznikov.

Prostovoljke in prostovoljci v Sloveniji opravijo več kot 5,5 milijona ur dela, kar po metodologiji izračuna za prostovoljsko delo znaša več kot 58,7 milijona evrov, ugotavlja Slovenska filantropija. V Slovenski mreži prostovoljskih organizacij, ki jo koordinira, je aktivnih približno 1100 organizacij iz vse Slovenije.

sobota, 7. februar 2015

Podelitev Prešernovih nagrad 2015

V Cankarjevem domu so na državni proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku podelili najvišje nagrade na področju kulture: Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Vse navzoče je najprej nagovoril predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Janez Bogataj, ki je dejal, da kultura omogoča odprtost v svet.

Prešernovo nagrado za življenjsko delo in bogat ustvarjalni opus sta prejela pesnik Andrej Brvar in pionir stripa, ilustrator Miki Muster, nagrado Prešernovega sklada pa prevajalec Marjan Strojan, igralka Pia Zemljič, skladatelj Vito Žuraj, slikar Marko Jakše, saksofonist in skladatelj Jure Pukl ter plesalca Rosana Hribar in Gregor Luštek.

V zahvalnih govorih sta bila Muster in Brvar kratka. Brvar je zbranim dal misliti o pomenu strpnosti med ljudmi, Muster pa je vsem zaželel, da bi se jim uresničile sanje iz otroštva. Tako kot so se njemu.

Letošnjo državno proslavo so naslovili Sipanje svetlobe. Z naslovom je režiser Matej Filipič v skladu z razglasitvijo Generalne skupščine Združenih narodov leta 2015 za mednarodno leto svetlobe v ospredje postavil svetlobo.


Franci Šuštar je novi ljubljanski pomožni škof

Papež Frančišek je za novega pomožnega škofa v Ljubljanski nadškofiji imenoval dosedanjega ravnatelja ljubljanskega bogoslovnega semenišča Franca Šuštarja. Dejal je, da je to zanj velik mejnik v življenju ter izziv za vero, ponižnost in ljubezen. Šuštar bo škofovsko posvečenje prejel 15. marca ob 15. uri v ljubljanski stolnici. Ljubljanska nadškofija bo sedaj imela dva pomožna škofa Antona Jamnika in Franca Šuštarja.

Novico o imenovanju sporočili na nadškofijskem ordinariatu. Poleg generalnega tajnika Slovenske škofovske konference Tadeja Strehovca, ki je prebral dekret o imenovanju in ljubljanskega ordinarija nadškofa Stanislava Zoreta, je bil tam tudi novoimenovani pomožni škof Franci Šuštar, ki je med drugim dejal: »Današnji dogodek imenovanja za pomožnega škofa v naši ljubljanski nadškofiji je zame izziv za vero, za zaupanje, za ponižnost, pa tudi za ljubezen. Zato se želim zahvaljevati in se tudi priporočati s prošnjo za molitev in vsestransko pomoč.«

Franc Šuštar je bil rojen 27. aprila 1959 v Ljubljani (župnija Homec). Otroštvo je preživel v kmečki družini v vasi Preserje v župniji Homec. Po osnovni šoli je bil v letih 1974 do 1978 v Malem semenišču v Vipavi. Po maturi in vojaščini je vstopil v Bogoslovno semenišče in se vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani. Po dveh letih ga je nadškof Alojzij Šuštar poslal v Rim v Papeški kolegij Germanik, kjer je nadaljeval semeniško življenje in dokončal študij z doktoratom iz osnovnega bogoslovja na Papeški Univerzi Gregorijana. Med študijem je 29. junija 1985 v Ljubljani prejel mašniško posvečenje. Prvo kaplansko mesto je bilo v župniji Ljubljana-Moste in Ljubljana-Fužine.

Od leta 1991 do 1997 je bil ravnatelj v Bogoslovnem semenišču v Ljubljani. Zatem je postal župnik v Grosupljem, kjer je bil dušni pastir osem let. Za dve leti ga je nadškof Alojz Uran postavil za stolnega župnika v Ljubljani in za arhidiakona. Po dveh letih pa je bil leta 2007 ponovno imenovan za ravnatelja Bogoslovnega semenišča v Ljubljani in člana stolnega kapitlja. Ob tem je v semenišču opravljal tudi vlogo ekonoma. V vseh letih duhovništva ga spremlja misel novomašnega gesla: »Veselite se vedno v Gospodu. Gospod je blizu!« Gospodova bližina in dobrota sta vir veselja in upanja.«

petek, 6. februar 2015

Tina Maze svetovna prvakinja v smuku


Vail, 6.2.2015 - Slovenska alpska smučarska Tina Maze je na svetovnem prvenstvu v Vailu osvojila zlato odličje v smuku. To je za Črnjanko, olimpijsko prvakinjo v tej disciplini iz Sočija, drugo odličje na letošnjem SP, na torkovem superveleslalomu je bila srebrna. Vir STA.



Vremensko opozorilo


četrtek, 5. februar 2015

Vremensko opozorilo

Ljubljana, 5. 2. 2015 - Od četrtka ponoči do petka zvečer pričakujemo močno sneženje. Predvsem v jugovzhodni in južni Sloveniji bo zapadlo od 30 do 60 cm snega, drugod v notranjosti Slovenije pa od 20 do okoli 30 cm.



Na Primorskem bo pihala močna burja, ponoči in jutri dopoldne z najmočnejšimi sunki tudi nad 150 km na uro. Vetrovno bo tudi drugod, veter bo prenašal sneg in gradil zamete. Do sobote zjutraj bo sneženje ponehalo. Tudi burja bo slabela in ponehala v noči na nedeljo.

Iz razlage na tiskovni konferenci ARSO lahko zapišemo, da samo sneženje nebi bila taka težava, če nebi pihal močan veter.

Vir: Državna meteorološka služba RS (meteo.si - ARSO)

sreda, 4. februar 2015

Med sneženjem LPP potnikom priporoča

Zaradi napovedi obilnega sneženja bo Ljubljanski potniški promet v prihodnjih dneh  okrepil izvoz avtobusov in aktiviral več voznikov, povečal bo tudi ekipo na terenu in v Prometno nadzornem centru. Ljubljanski potniški promet bo obratovanje na vseh linijah LPP ves čas prilagajal razmeram in situaciji na terenu, tako v mestnem kot tudi medkrajevnem prometu.  Potnike bo redno obveščal o obratovanju avtobusov na spletni strani www.lpp.si in na facebooku »Ljubljanski potniški promet«.

Ljubljanski potniški promet je, zaradi napovedi sneženja v naslednjih dneh, organiziral stanje pripravljenosti. Okrepil bo izvoz avtobusov in povečal število voznikov, prav tako ekipo na terenu in v Prometno nadzornem centru.

Potnike bo redno obveščal o izpadih avtobusov ali večjih zamudah zaradi eventualnih izrednih dogodkov na spletni strani www.lpp.si in na facebooku »Ljubljanski potniški promet«. Obveščanje bo potekalo vsake pol ure od trenutka, ko bo obratovanje avtobusov na cestah oteženo.

Potniki naj se v času močnega sneženja odpravijo od doma prej kot običajno, saj se bo zasedenost avtobusov v času prometnih konic občutno povečala.

Potniki naj upoštevajo navodila voznikov in ekipe LPP na terenu, naj se dosledno pomikajo proti zadnjim izstopnim vratom in s tem ostalim potnikom omogočijo čim hitrejši vstop na avtobus. Starejšim potnikom in potnikom z vozički priporočamo, če je le mogoče, da se izognejo vožnji z javnim potniškim prometom v času prometnih konic.

Vozniki osebnih vozil naj ne parkirajo na avtobusnih parkiriščih in končnih parkiriščih in naj upoštevajo navodila ekipe LPP, ki bo na terenu. Če pride do zastoja, naj voznik osebnega vozila ustavi vozilo ob robu cestišča tako, da bo omogočen prevoz intervencijskih vozil in plugov ter avtobusov LPP.

Vir LPP

Plodno sodelovanje med McDonald's in Perutnino Ptuj

Od srede 4. februarja lahko v restavracijah McDonald's v Sloveniji kupimo piščančji Cordon Bleu in perutničke, ki jih je McDonald's razvil s Perutnino Ptuj.

Piščančji Cordon Bleu bo gostom na voljo v burgerju Chicken Cordon Bleu za 3,30 evrov, perutničke v porciji po 5 perutničk pa po 2,80 evrov. Chiken Box, ki vsebuje 10 perutničk in 10 Chiken McNuggest in 2 krat omaka pa stane 6,70 evrov.

Nova ponudba piščančjih izdelkov oziroma jedi pri McDonald's-u v Sloveniji je plod dolgoletnega uspešnega sodelovanja med McDonald's-om in Perutnino Ptuj, ki ima visoko kakovostne izdelke. 

Prav zato so pri McDonald's-u prepričani, da bo Perutnina Ptuj postala dobaviteljica tudi McDonald's-ovim restavracijam izven Slovenije. To pa je dobro za Perutnino, gospodarstvo Slovenije in McDonald's.




ponedeljek, 2. februar 2015

Pošiljanje obvestil o pričakovani višini pokojnine

Iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) so nam sporočili, da je v skladu s šestim odstavkom 140. člena ZPIZ-2 v tem mesecu po uradni dolžnosti pričel s posredovanjem informacij o pričakovani višini predčasne oziroma starostne pokojnine tistim zavarovancem, ki bodo v letu 2015 dopolnili 58 let starosti. 

Na podlagi Pravilnika o posredovanju informacije o pričakovani višini predčasne oziroma starostne pokojnine (Uradni list RS, št. 95/14) bo zavod pri posredovanju informacije o pričakovani višini starostne oziroma predčasne pokojnine upošteval več meril.

Informacijo o pričakovani višini pokojnine in prvem možnem datumu upokojitve bodo prejeli zavarovanci, ki do dopolnitve 65 let starosti izpolnijo pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine ali predčasne pokojnine na podlagi zavarovalne dobe, dopolnjene v Republiki Sloveniji in so rezidenti Republike Slovenije. Tistim, ki v koledarskem letu dopolnijo 58 let starosti in do dopolnitve 65 let starosti ne bodo izpolnili pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine oziroma starostne pokojnine, bo zavod poslal obvestilo o dopolnjeni pokojninski dobi. Informacija se ne bo posredovala uživalcem izplačila 20 % predčasne ali starostne pokojnine, uživalcem delnih pokojnin in uživalcem sorazmernega dela pokojnine.

Če bo zavarovanec izpolnil pogoje za priznanje pravice do predčasne pokojnine pred pogoji za priznanje pravice do starostne pokojnine, bo poleg informacije o pričakovani višini starostne pokojnine prejel tudi informacijo o pričakovani višini predčasne pokojnine.

Pri informativnem izračunu ne bo upoštevana dodana doba iz naslova vključitve v obvezno dodatno pokojninsko oziroma poklicno zavarovanje, zavarovalna doba, dopolnjena v tujini in znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine (skrb za otroke, obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti, služenje obveznega vojaškega roka), upoštevalo pa se bo znižanje starostne meje zaradi štetja zavarovalne dobe s povečanim trajanjem.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije