torek, 29. januar 2013

Pazi m@il – nova komedija Špas teatra

Gre za novo komedijo Špas teatra, v kateri nastopa pet žlahtnih komedijantov (Nataša Barbara Gračner, Vesna Pernarčič, Mojca Fatur, Matjaž Tribušon in Gojmir Lešnjak – Gojc) z režijo žlahtnega režiserja Jaše Jamnika.



Ustvarjalci slovenske različice broadwayske uspešnice, ki jo je prevedel Lado Bizovičar, so na tiskovni konferenci v trgovini EPL uprizorili delček vaje, za občutek – kako bo predstava izgledala.




In takoj se je slišal LOL, če se izrazimo v njihovem žargonu. Smejali smo se na ves glas.



Premiera briljantno napisane računalniško situacijske komedije, kjer se ponesrečena ljubezenska afera rešuje kar preko petih računalnikov, se bo 12. 2. 2013 premierno odigrala na odru ljubljanske Opere.



Urška Alič, direktorica Špas teatra pravi: »Če si želite zabaven večer, uro in pol neprekinjenega smeha, je to prava stvar za vas! Če si tudi dopisujete po elektronski pošti pa – pazite: LAHKO SE ZGODI TUDI VAM!?

ponedeljek, 28. januar 2013

Dobrodelni koncert za hišo Hospic

V nabito polni dvorani ljubljanske Opere je bil v soboto, 26.1.2013 dobrodelni Gala koncert 'Za hišo Hospic' , ki ga je v sodelovanju z mnogimi slovenskimi umetniki organiziralo Slovensko društvo Hospic. Na prireditev so prišli obiskovalci z vseh koncev Slovenije. Slavnostni govorci so bili dr. Manca Košir, predsednik Zdravniške zbornice, primarij dr. Andrej Možina in predsednica Slovenskega društva hospic, Tatjana Fink. 



Pobudo in idejo za koncert je dala prostovoljka hospica Manca Košir v upanju na dobrodelnost, ki bi morda lahko pripomogla k rešitvi hiše hospica iz težkega finančnega položaja. In ne le to; sodelovanje umetnikov, vodij Opere, tehničnih sodelavcev in kulturnih organizatorjev kaže na visoko motiviranost za pomoč starejšim in umirajočim. Po besedah Koširjeve ne gre le za izkupiček od koncerta, temveč za osveščanje vrednot, ki so v teh težkih časih še kako pomembne: sočutje, ljubezen, notranji mir in zavedanje minljivosti.



Na koncertu, ki je bil razprodan že nekaj dni prej, so se predstavili pevci, instrumentalisti in plesalci. Otvorila ga je sopranistka Norina Radovan s slovensko ljudsko Zrejlo je žito, za njo pa je na oder stopil slovenski igralec Boris Cavazza, ki se je tokrat ob kitarski spremljavi Igorja Leonardija predstavil z avtorsko pesmijo Let mrtve ptice, namenjeno svoji preminuli ženi.



Naslednji so nastopili člani zdravniškega orkestra Camerata medica pod vodstvom dirigenta prof. Franca Avsenaka in s solisti violinistom Andrejem Gubenškom pri Chopinovem Nocturnu, s flavtistko Anjo Colja pri Bornejevi Carmen fantasie, s mezzosopranistko Aljo Koren pri Saint-Saënsovi Mon coeur s'ouvre in s harmonikašem Mirkom Jevtovićem pri Piazzollovi Balada para un loco. Skladbe je za godalni orkester in soliste priredil dirigent Avsenak, ki se je tudi sam na violi predstavil s solističnimi vložki pri skladbah Nocturne in Balada para un loco.



Sledil je čuten pas de deux baletnih solistov SNG Opera in balet Ljubljana Ane Klašnja in Lukasa Zuschlaga, za njima pa so nastopili člani kvarteta Mascara s skladbo D. Pontesa Porto.



Kot zadnji so na oder stopili člani mednarodno znane zasedbe Terrafolk, ki vedno znova navdušujejo z odlično glasbo ter s sproščenim humorjem in ki so tudi tokrat poskrbeli za prijetno vzdušje med občinstvom. Sami so zaigrali skladbe S.V.P., Taraf, Bograch alla Turca, Liverdance/Nori veter in Nigun/Sunshine day, pri Bach à la swing/It grows, Bouree/Hocus Pokus in Anadolka/Oj, devojče pa so se jim pridružili solisti Polona Udovič, glas in violina, ter mladi An Černe, prav tako z glasom in flavto.




Čisto na koncu skoraj poltretjo uro dolgega koncerta so na oder ponovno prišli godalci Camerata medica in skupaj s Terrafolkom odigrali in odpeli Moja mati kuha kafe in Djemper ljubavi.

Po zaključku se je druženje s Terrafolkom nadaljevalo v priznanem lokalu Opera bar.

Besedilo: Kaja Galič
Foto: Janez Platiše


sobota, 26. januar 2013

Sejem Alpe Adria odprt

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani poteka sejemska prireditev Alpe Adria, ki je osrednji turistični sejem v regiji Alpe-Jadran. Na sejmu, ki poteka skupaj s Salonom plovil, se bo v štirih dneh predstavilo prek 338 ponudnikov turističnih storitev iz 15 držav. Podelili so tudi mednarodno nagrado Jakob in Sejalec.


Turistična ponudba razstavljavcev, ki je letos nekoliko skromnejša, vendar še vedno zanimiva, je na sejmu predstavljena oziroma razporejena na štiri najbolj prepoznavne kategorije preživljanja prostega časa in oddiha: počitnice po destinacijah, aktivni oddih, izleti in popotniške avanture.



Na uradnem odprtju so podelili mednarodno nagrado Jakob za odličnost in kakovost v turizmu, javna agencija Spirit Slovenija pa nagrado Sejalec.

Novost letošnjega sejma je ribolovni turizem v slovenskih rekah in jezerih. Živahno, zabavno in pestro ponudbo za obiskovalce so prvi dan spremljala še strokovna regijska srečanja kot stanovski srečanji turističnih novinarjev FIJET in turističnih vodnikov ter srečanje strokovnjakov s področja vinskega turizma.

Tudi letos sejemsko ponudbo zaokrožata vino in kulinarika. V sodelovanju z Društvom kuharjev in slaščičarjev Slovenije in drugimi partnerji poteka kuharsko tekmovanje.




Sejem je odprt od četrtka 24. januarja, do sobote, od 10.00 do 19.00 ure, v nedeljo 27. januarja, pa se zapre ob 17.00 uri. Obiskovalci ob nakupu vstopnice prejmejo sejemski katalog – prilogo Oddih z številnimi koristnimi informaciji s področja turizma.

nedelja, 20. januar 2013

V sredo je pričetek zbiranja podpisov o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah

Predsednik Državnega zbora dr. Gregor Virant je določil 23. januar 2013 kot prvi dan koledarskega roka za zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v državni zbor, ki ga je vložila pred dnevi Zveza društev upokojencev Slovenije.

Temeljni namen predloga sprememb je zagotoviti vsakemu volivcu dva glasova: s prvim glasom bi volivec volil poslanca iz svojega volilnega okraja (na volitvah leta 2011 je kar 250 tisoč volivcev ostalo brez svojega predstavnika!), z drugim glasom pa bi izbral politično stranko, ki naj sestavi vlado.

Obrazce, ki so že na voljo v društvih upokojencev, mora potrditi ena od 58 upravnih enot oz. en od 138 krajevnih uradov. Potrjene obrazce bodo zbirala krajevna društva upokojencev, Zveza društev upokojencev Slovenije pa mora zbrati do 23. marca 5 tisoč podpisov in jih dostaviti v Državni zbor.

Matjaž Vizjak, tiskovni predstavnik ZDUS

četrtek, 17. januar 2013

Slovenka leta 2012 je Urška Žolnir

Bralci in bralke revije Jana so za Slovenko leta 2012 izbrali judoistko Urško Žolnir, ki je lani osvojila zlato kolajno na Olimpijskih igrah v Londonu. To je bil dvojni praznik. Petindvajseti izbor Slovenke leta in 40 let izhajanja revije Jana.

Urška Žolnir, Slovenka leta 2012.
V utemeljitvi so zapisali, da je Žolnirjeva disciplinirana, vztrajna, delavna, ob tem pa še skromna in prijazna in je navdih tako za aktivne športnike kot tiste, ki šport raje spremljajo s kavča. Talent in trud sta se poplačala z osmimi medaljami na tekmovanjih najvišjega ranga, več deset medaljami z različnih pokalov, Bloudkovo nagrado in mnogimi drugimi priznanji, so še navedli.

Poleg Žolnirjeve so bile za naziv Slovenka leta nominirane tudi direktorica Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič iz Drage Valerija Bužan, soustanoviteljica Univerze za tretje življenjsko obdobje Dušana Findeisen, vodja programskega sklopa Urbane brazde v okviru EPK Marta Gregorčič, profesorica specialne pedagogike Branka Jurišić, sekretarka na oddelku za socialna in zdravstvena vprašanja Študentske organizacije Univerze v Mariboru Špela Lipošek, predsednica Združenja L&L Kristina Modic, agronomka Miša Pušenjak, pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak in oblikovalka Nika Zupanc.

Urška Žolnir, Slovenka leta 2012, skupaj z ostalimi nominirankami.


Nominiranke sta pred razglasitvijo sprejela predsednik republike Borut Pahor in njegova partnerica Tanja Pečar. Predsednik se je v pozdravnem nagovoru zahvalil vsem kandidatkam za njihov prispevek ter vzor, ki ga simbolizirajo s svojim znanjem, vztrajnostjo, empatijo, odprtostjo, samozavestjo in pogumom ter poudaril, da je vesel izbora ljudi. Z njim so namreč jasno povedali, kdo je slovenska elita v najbolj žlahtnem pomenu besede. Predsednik je še dodal, da pogled na delo, ki ga kandidatke opravljajo, in na uspehe, ki jih dosegajo, v teh težkih časih dajejo ljudem tudi novo upanje, dodaten navdih in spodbudo.

Nominiranke za Slovenko leta 2012 je pred razglasitvijo, ki je potekala v ljubljanski Operi sprejel Borut Pahor, predsednik RS


ponedeljek, 14. januar 2013

Richard Wagner - Leteči Holandec (Der fliegende Holländer)

Ob praznovanju 200-letnice Wagnerjevega rojstva bo 18. januarja v Cankarjevem domu (CD) v koprodukciji med SNG Opera in balet Ljubljana in Cankarjevim domom, v sodelovanju s Slovenskim komornim zborom in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, v režiji Matjaža Bergerja ter pod taktirko uveljavljenega dirigenta Aleksandara Markovića, premierno zaživela opera Leteči Holandec. V projekt v katerem sodeluje okrog 200 ljudi, so po navedbah Rotovnika vložili 365.000 evrov, pri čemer bo vsaka hiša prispevala polovico.



Na zelo dobro obiskani tiskovni konferenci v CD je v.d. ravnatelja SNG Opera in balet Ljubljana Nuška Smolič dejala, da je postavitev Wagnerjeve opere po 29 letih odsotnosti na ljubljanskem opernem odru dogodek izjemnega pomena za hišni ansambel. Koprodukcijo z ljubljansko opero je na novinarski konferenci pozdravil tudi direktor CD Mitja Rotovnik. Dejal je, da so se projekta lotili na zelo evropski, celo svetovni način. 



Umetniški vodja ljubljanske Opere Milivoj Šurbek je dejal, da so se za to veliko romantično Wagnerjevo delo odločili iz treh razlogov: "Prvi je gotovo ta, da za izvedbo opere v celoti premoremo domačo zasedbo. Drugi je občinstvo, ki je vajeno prvenstveno italijanskega repertoarja, s Holandcem pa se mu najlažje približamo, saj je opera grajena podobno kot italijanska dela. Tretji razlog pa je orkester, ki kljub wagnerjanskim zahtevam v tej operi še ni tako zelo povečan, kot je pri kasnejših delih." 



V Letečem Holandcu, ki je znan tudi z naslovom Večni mornar, se prepleta fantazma večne ljubezni, svet mistike in okultizma, razmerje moškega in ženske, strastna čutnost in vzvišena duhovnost. Glasba v operi je po besedah producentov romantično občutljiva, medtem ko se prepričljivost same zgodbe izrazi s silo in barvitostjo orkestracije in s skladateljevo sposobnostjo razbijanja tradicionalnih opernih elementov na recitativ, arije, zbor in ansamble, s tem je dosegel tudi bolj koherenten tek dramskega dejanja. 



Dirigent Marković je poudaril, da Wagner predstavlja fenomen v zgodovini glasbe in dodal, da je prav sloviti nemški skladatelj eden iz četverice glasbenih velikanov, katerih dela tudi sam najraje dirigira. Menim, da je zato, da ujameš pravi Wagnerjev izraz in tempo izvedbe, potreben zelo globok odnos do njegovih del. 



Snov za Letečega Holandca je Wagner, zaznamovan z osebno izkušnjo moči viharja na odprtem morju, ki jo je doživel na poti med Rigo in Londonom, povzel po izročilu, ki ga je slišal med mornarji. Vsebinsko pa ga je naslonil na znano novelo Heinricha Heineja Zapiski gospoda Schnabelewopskega, deloma pa tudi na Hauffovo Zgodbo o ladji strahov. 



Odločitev, zakaj so se pri postavitvi odločili za naslov Leteči Holandec in ne Večni mornar, je režiser utemeljil, da so dobesedni prevod izbrali zato, ker je Večni mornar interpretacija naslova, sami pa so si želeli "Wagnerja brati neposredno iz njegove zgodbe". 



Za postavitev opere je Berger opravil poglobljeno raziskavo, pri kateri se je med drugimi posvetoval tudi s kolegoma Mladenom Dolarjem in Slavojem Žižkom. Prav onadva naj bi med nekim pogovorom osvetlila nekatere vidike, ki po Bergerjevih besedah temeljno osvetljujejo libreto - eno je status Holandca, oziroma blodečega Juda, drugi je status milosti kot žrtvovanja, tretje pa je vprašanje, kaj se sploh zgodi s koncem. 



Na premieri bo v naslovni vlogi nastopil gost ansambla Andrej Maslakov, v vlogi njegove ljubljene Sente pa prav tako gostja opernega ansambla Maida Hundeling. V drugih vlogah bodo nastopili še solisti Saša Čano, Branko Robinšak, Aljaž Farasin (k.g.) in Sonja Milenković (k.g.). Za scenografijo opere, za potrebo katere bodo na oder Gallusove dvorani stresli kar 18 ton soli, je poskrbel Marko Japelj. Kostume podpisuje Alan Hranitelj. 



Romantično opero v treh dejanjih bodo v Ljubljani izvedli v nemškem jeziku in s slovenskimi nadnapisi. Ponovitve bo v Gallusovi dvorani CD na sporedu od 19. do 28. januarja. Na ponovitvah od 24. januarja dalje bo dirigiral Igor Švara.

STA, JP, foto: Janez Platiše in Darja Štravs Tisu

torek, 08. januar 2013

Koledniki obiskali predsednika države, DZ in podpredsednico Vlade

Ljubljana, 7.1.2013 - Kolednike iz Misijonskega središča Slovenije so  ločeno sprejeli predsednik države Borut Pahor, predsednik DZ Gregor Virant in podpredsednica Vlade Ljudmila Novak.

Foto: Janez Platiše

Narodni ravnatelj za misijone Stanislav Kerin je povedal, da koledniško akcijo organizirajo že devetnajsto leto zapored. Denar, ki ga bodo zbrali z letošnjo akcijo pod geslom "Mladim po svetu hudo se godi, z darovi jim radi pomagajmo vsi", bodo namenili za gradnjo ceste, šole in otroškega vrtca na Madagaskarju, internata v Braziliji, osnovne šole v Ruandi, sirotišnice v Beninu in šole za dekleta v Kambodži.

Foto: Janez Platiše


Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je kolednikom zaželel vse dobro ter pozdravil njihovo solidarnost v teh težkih časih.

Foto: Barbara Žejavac - arhiv DZ


Predsednik DZ Gregor Virant jim je zaželel, da bi bili pri zbiranju darov uspešni in izrazil upanje, da bo "letošnja letina dobra tudi v DZ, saj je od tega odvisno življenje v Sloveniji".

Foto: Janez Platiše


Kolednike je sprejela tudi podpredsednica Vlade RS in ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak. Zahvalila se jim je za obisk in otrokom izrekla zahvalo za njihovo aktivno sodelovanje pri tej akciji. V nadaljevanju je dejala, da je koledovanje lepa tradicija in lepo je, da se obuja ta del slovenske kulturne dediščine.

nedelja, 06. januar 2013

V ljubljanski stolnici koncert božičnih pesmi Slovenskega okteta

V ljubljanski stolnici je bil koncert Slovenskega okteta, na katerem so ob prazniku svetih treh kraljev predstavil pesmi z nove zgoščenke Božič s Slovenskim oktetom in druge skladbe z bogate pevske zakladnice. Skladbe sodijo v zakladnico najlepših slovenskih božičnih napevov in s svojo raznolikostjo predstavljajo edinstvene bisere narodnega izročila. 




Na zgoščenko so umestili petnajst skladb, ki v najlepši zvočni podobi pričarajo zvoke slovenskega božičnega vzdušja. Te skladbe so: Sveta noč, Glej, zvezdice božje, Z višav nebeških sem poslan, Poglejte čudo se godi, Božji nam je rojen sin, Zveličar preljubi je prišel nocoj, Zveličar danes se je rodil, Prisvetil je veseli dan, Slava bogu, Rajske strune, zadonite, Zveličar nam je rojen zdaj, Pastirci kam hitite, Kaj se vam zdi, pastirci vi, Noč božična ter Raduj, človek moj.

Projekt Božič s Slovenskim oktetom sega v letu 1966, ko je oktet izdal svojo prvo ploščo z božičnimi skladbami. Te je za tedanjo sestavo okteta priredil skladatelj Matija Tomc. V zadnjem obdobju delovanja okteta so projekt nadgradili z novimi priredbami Janeza Močnika in Jožeta Vidica. Projekt so pripravili v sodelovanju z organistom Tonetom Potočnikom.

Slovenski oktet je prvič zapel leta 1951 v Slovenski filharmoniji in vse od tedaj velja za najbolj reprezentativen slovenski moški vokalni komorni ansambel. Osnovno poslanstvo okteta je ohranjanje in plemenitenje slovenske vokalne glasbe. Trenutno zasedbo sestavljajo Jože Vidic, Vladimir Čadež, Rajko Meserko, Marjan Trček, Janez Triler, Darko Vidic, Janko Volčanšek in Matej Voje.

petek, 04. januar 2013

Novi upokojenci, poskrbite za zdravstveno zavarovanje

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) svetujejo vsem tistim bodočim upokojencem, ki so že odjavljeni iz delovnega razmerja, a odločbe z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje še niso dobili, da si obvezno zdravstveno zavarovanje za vmesni čas uredijo sami.


Mesečni znesek zanj znaša dobrih 14 evrov. Ko se bodo upokojili, jim bo znesek za zdravstveno zavarovanje v vmesnem obdobju vrnjen. Če si tega zavarovanja ne uredijo, bodo pri zdravniku samoplačniki. Vse storitve bodo morali plačati sami, opozarjajo na ZZZS.