sobota, 29. oktober 2011

Srečanje upokojenih penologov iz zaporov Dob

Direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni (ZPKZ) Jože Podržaj je konec oktobra sprejel upokojene penološke delavce (penologija je nauk o delu z obsojenimi osebami) ZPKZ Dob pri Mirni in jih povabil na ogled novozgrajenih zaporov. Temu je sledila pogostitev z družabnim srečanjem.

Novozgrajeni zapori na Dobu pri Mirni.


















Na srečanju, ki so postala že tradicionalna je Jože Podržaj dejal, da cenijo njihovo delo, da niso pozabljeni in da je namen srečanj tudi v tem, da se srečajo z nekdanjimi sodelavci. Posebej je poudaril, da se čuti dolžnega, da upokojene delavce seznanja kako se njihovo delo nadaljuje in nadgrajuje.

Upokojene penologe je nagovoril Jože Podržaj, direktor ZPKZ Dob pri Mirni.



Nekdanji delavci ZPKZ so, si z zanimanjem ogledovali enoposteljne in triposteljne sobe za obsojence v katerih so sanitarije s kopalnico. Posebno zanimanje pa so vzbudili prostori fitnes. Najdlje so se zadržali na vrhu zgradbe kjer je urejeno športno igrišče. Ugotavljali so, da gre za zelo visok standard, ki bo izboljšal pogoje bivanja obsojencem med prestajanjem kazni. Izboljšali pa se bodo tudi pogoji dela za zaposlene.


Penologi so z zanimanje poslušali predstavitev novih zaporov, ki jo je podal poveljnik ZPKZ Dob pri Mirni 



Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni upokojenim delavcem omogoča tudi letovanje v njihovih počitniških apartmajih, ki jih imajo na morju, toplicah in hribih. Razumljivo je, da imajo pri dodeljevanju prednost še zaposleni delavci.
.

sreda, 26. oktober 2011

Pridite v Stožice, na največji dobrodelni koncert

Pridite v petek 28. 10. 2011 ob 20,00 uri v Stožice na največji dobrodelni koncert v Sloveniji, Nešteto razlogov za življenje, ki ga ob 25. obletnici delovanja, pod pokroviteljstvom ljubljanskega župana Zorana Jankoviča in poslovnega sistema Mercator, organizira Društvo onkoloških bolnikov Slovenije.

Dvorana Stožice, kjer bo potekala največja dobrodelna prireditev.



Vstopnice po 7,50, 11,00 in 15,00 evrov so naprodaj na Pošti Slovenije, Petrolu, Mercatorjevih hipermarketih, Društvu onkoloških bolnikov Slovenije, Onkološkem inštitutu Ljubljana, stavba D in na spletni strani Evetim: www.eventim.si Dve uri pred prireditvijo pa boste lahko vstopnice, po članski ceni 8,25 evra, kupili na blagajni v Stožicah.

Arhivska fotografija z dobrodelne prireditve Stopimo skupaj za bolnike z rakom leta 2008..



Društvo onkoloških bolnikov Slovenije, želi s tem koncertom povezati in združiti pozitivno energijo velikega števila ljudi na enem mestu v podporo posameznikom, ki se borijo s to težko boleznijo. S koncertom zbrana sredstva pa nameniti za izboljšanje pogojev bivanja in zdravljenja bolnikov z rakom na Onkološkem inštitutu Ljubljana.

Arhivska fotografija z letošnje prireditve Nova pomlad življenja.


















Na koncertu, ki ga bosta vodila Gorazd Dominko in Mojca Mavec bodo nastopili priznani stand up igralci, glasbeniki, plesalci in pantomimiki. To so Martina Ipša,Lucija Ćirović, Klemen Bučan, Vid Valič, Nataša Živkovič, Dušan Tomič, Marko Vozelj, Skupina Johnny Bravo – Borut Manfreda, Slavko Ivančič in Klapa Solinar, Vokalna skupina Bee Geessus, Helena Blagne, Duo harmonik Miha Debevec in Tomaž Rožanec, Darko Nikolovski, Skupina Sausages, Vili Resnik, Katja Koren, Tiana, Gianni Rijavec, Alya, Alenka Gotar, Anika Horvat, Nuška Drašček, Samuel Lucas, Julija Kramar, Janez Lotrič, Lina Kuduzović, mladi plesni teater IGEN, PLESNI TEATER IGEN – solistki Mojca Majcen in Tamara Divjak, PANTOMIMIKI IGEN, violinistka Alenka Semeja in režiser Igor Jelen – Iggy.




Vabimo vas, da pošljete svoj razlog za življenje na spletno stran www.nestetorazlogov.si, kjer lahko naročite tudi majico.

Še vedno pa poteka tudi akcija zbiranja donacij preko SMS sporočil s ključno besedo RAZLOG, ki jo pošljete na številko 1919.
.

nedelja, 23. oktober 2011

16. LJUBLJANSKI MARATON - nov rekord proge

Kenijec Daniel Too z rekordom proge (2:08,25) in njegova rojakinja Lydia Kurgat (2:33,01) sta zmagala na 42 km na 16. ljubljanskem maratonu v slovenski prestolnici, ki je v dveh dnevih zbral rekordnih 18.513 tekačev iz 46 držav. Slovenska prvaka na tej razdalji sta postala Mario Vračič (2:31,48), skupno 12., in Neža Mravlje (2:42,00), skupno 5.






Skupaj se je teka udeležilo 18.513 maratoncev, kar je nov rekord te največje športno-rekreativne prireditve v državi. Na 10 km je nastopilo 4751 večinoma rekreativnih tekačev, 21 in 42 km pa je teklo 7285 od 8794 prijavljenih maratoncev. Po poročanju STA je v soboto, ko se je maraton s prvim dnevom uradno začel, je na različnih razdaljah teklo 6477 najmlajših ter osnovno- in srednješolcev. Lani se je se je na ulicah slovenskega glavnega mesta v dveh dneh zbralo okrog 18.000 tekačev, s tem pa so tedaj presegli predlanski rekord (16.400).

Tukaj si lahko ogledate fotogalerijo teka na 21 in 42 km.

Tukaj si lahko ogledate fotogalerijo rekreativnega teka na 10 km

Tukaj so objavljeni rezultati 16. Ljubljanskega maratona
.

sobota, 22. oktober 2011

16. LJUBLJANSKI MARATON - lumpi tek in otvoritev s testeninko

V soboto 22. oktobra so tekli otroci osnovnošolci in srednješolci. Ob 18. uri pa je bila na Trgu republike in v pasaži Maximarketa slovesna otvoritev maratona s testeninko. Otvoritveni nagovor je imel Zoran Jankovič, župan MOL in predsednika organizacijskega odbora Andrej Razdrih.




Osrednji dogodki so v nedeljo, 23. oktobra, ko bo najprej ob 8.30 na sporedu 10 kilometrski rekreativni tek, ob 10.30 pa še start tekačev na 42 in 21 kilometrov.




Start bo letos na Slovenski cesti, tako kot je to nekoč že bilo, cilj pa zopet na Trgu republike. Vsi prireditveni šotori bodo na prenovljenem Kongresnem trgu. Na štartnem prostoru bodo tekači glede na prijavljen čas razdeljeni v šest "boksov".

Fotogalerija lupi teka in otvoritve s testeninko


.

četrtek, 20. oktober 2011

Moč spletnih socialnih omrežij

Slovenska tiskovna agencija (STA) je pred dnevi pripravila zelo zanimivo in aktualno okroglo mizo na kateri so sodelujoči razpravljali o moči spletnih socialnih omrežij. Enotni so bili v tem, da mimo teh danes ne moremo več. Izpostavili so pomen ozaveščenosti, ter se dotaknili tudi lažnih spletnih strani in njihove vloge pred volitvami.




"Lažne spletne strani so bolj otroška bolezen", je dejal profesor in strokovnjak za medijske študije Marko Milosavljević. Direktor vladnega urada za komuniciranje Darijan Košir pa je menil, da se bo treba navaditi, kateri uporabniki spletnih omrežij so kredibilni in kateri ne. Direktor za programsko opremo IBM pri Interexportu Matej Golob pa pravi: "Če hoče podjetje imeti ugled, mora delati pri sebi."




Andraž Petrovčič, strokovnjak na področju spletnih komunikacij je opozoril, da je posameznik tisti, ki mora presoditi verodostojnost vira. Novinar medijske hiše Delo Lenart J. Kučić pa je izpostavil 'industrijo dvoma' in relativizem s katerim se skuša vse postaviti pod vprašaj.



















Na vprašanje o vlogi spletnih socialnih omrežij na predčasnih državnozborskih volitvah je Košir izrazil prepričanje, da bo njihova vloga zelo velika. Dejal je: "Pojavljalo se bo veliko zadev, mediji pa bodo morali sami oceniti, kako uradne so." Petrovčič pa je menil, da je na to vprašanje težko odgovoriti, ker je vpliv težko meriti, in ga je zato tudi težko oceniti.
.

nedelja, 16. oktober 2011

Novosti pri Planinski zvezi Slovenije

Pred dnevi je Planinska zveza Slovenije v svojih prostorih pripravila novinarsko konferenco, na kateri je predstavila sveža in mladostno obarvana, celostno prenovljena programa Ciciban planinec in Mladi planinec, novo aplikacijo za načrtovanje planinskih izletov GAEA+, spletno stran s petimi najlepšimi izleti, predstavitveni film s povabilom v gore ter letošnje obnove in posodobitve planinskih koč iz sredstev Ministrstva za gospodarstvo.




















Pri predstavitvi programa Ciciban planinec in Mladi planinec so sodelovali predsednik Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije (z desne) Rok Kovšca, Damjan Ilić iz skupine oblikovalcev Grupe Ee, ki je programoma v podobah vdihnila svežino in razigranost, inštruktor planinske vzgoje in soavtor prenovljenih programov Borut Peršolja, ter podpredsednik PZS Tone Tomše, ki je poudaril pomembnost mladih v planinski organizaciji.

















Strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi je predstavil novo spletno aplikacijo za načrtovanje planinskih poti GAEA+, ki je brezplačno dostopna vsem obiskovalcem spletne strani PZS. Vzporedno s tem je javno zaživela tudi spletna stran Top hiking Alps, ki v petih jezikih predstavlja pet najlepših planinskih izletov/pohodov. Prvič je bil predstavljen tudi predstavitveni film, s katerim bomo vabili domače kot tuje goste k obisku čudovitih slovenskih gora. Prednosti aplikacije GAEA+ so: delovanje na ortofoto bazi s 3D vizualizacijo, aktivna povezanost z našo spletno stranjo in sprotno osveževanje podatkov o planinskih kočah in planinskih poteh preko spletne strani PZS. Pot si lahko zarišete, posnamete ali pa si jo preprosto prenesete v svojo GPS napravo je še poudaril Matjaž Šerkezi.



















O letošnjih obnovah in posodobitvah planinskih koč iz sredstev Ministrstva za gospodarstvo (obnovljenih je bilo 21 planinskih postojank) je predsednik Planinskega društva Kamnik Ivan Resnik predstavil obnovo in posodobitev njihove Koče na Kamniškem sedlu.
.

sobota, 08. oktober 2011

42. sejem Narava-zdravje


Do nedelje 9. oktobra bo trajal 42. sejem Narava zdravje. Čeprav je letos skromnejši se ga splača ogledati. Sejem s sejmskim popustom ponuja izdelke, dejavnosti ter ekološko ozaveščene ideje za zdravo življenje in trajnostni razvoj. Vsebina je razdeljena na prehrano, wellness in gibanje, zdravje za jutri ter eko dom in okolje. Poudarek letošnjega sejma so certifikati.





Na sejmu se med drugim predstavljajo gobarji, medičarji, sadjarji, kmetje ter številni strokovnjaki s področja zdravstva, tako uradne kot komplementarne medicine s predavanji in nasveti. Prireditev osvešča obiskovalce tudi o nacionalnih naravnih danosti z razstavo avtohtonih živalskih pasem in 70 drevesnih vrst, ki uspevajo v Sloveniji.






Poudarek letošnjega sejma je na certifikatih. Zveza potrošnikov Slovenije je pregledala vse certifikate razstavljenih izdelkov in storitev, na sejmu pa njeni predstavniki obiskovalce informirajo o tem, kaj posamezni certifikat zagotavlja na kaj naj bodo pozorni pri nakupu izdelkov, katere so bistvene razlike med posamičnimi oznakami, kaj pomeni ekološko, naravi prijazno, zeleno, trajnostno ipd..


Fotogalerija 42.sejma Narava zdravje
.

sobota, 01. oktober 2011

Reševati svoje starše?

Pogosto težavni starši postanejo na starost še bolj oblastni ali pa prestopijo v vlogo žrtve ter od otrok zahtevajo vedno več. In nikoli ni dovolj.

Najprej si je treba jasno povedati, da nimamo moči, da bi kaj bistveno spremenili. Starost je izid neštetih izbir v teku dolgega življenja. Prav te odločitve so iz življenja naših staršev naredile tisto, kar zdaj so. Zgradile so njihovo občutenje sebe, odnosov, življenja. Če so imeli zelo težko življenje, to še ne pomeni, da niso imeli možnosti kaj storiti za olajšanje. In gotovo niso ostali prikovani v svoje verige zaradi nas. Otrok svojim staršem ne more sneti verig, pa naj tudi vse stori.

Lepo bi bilo, če bi vsak od nas imel moč, da s svojo prisotnostjo rešuje življenjske stiske svojih staršev. Toda to žal ni mogoče. Lahko le spremljamo tisto, za kar se vsak dan sproti odločajo. To, kar starši doživljajo danes, je sad NJIHOVE dolge zgodbe, ki se je začela že davno pred našim rojstvom. Žrtvovanje našega življenja zanje je pristajanje na zlorabo. A žal je to v naši slovenski kulturi tabu tema.
To je greh, ki ga sicer zasnujejo oni s svojo zahtevo, a plačamo ga mi z velikim trpljenjem. Kajti nihče se ne more odpovedati svojemu življenju, ne da bi ga njegovo telo, srce in duša preganjali, saj je storil nekaj proti pravičnosti. Izkrivljena »čista vest« nas sili, da hiramo zanje, prava vest pa tolče po srcu in govori, da smo jo izdali.

Njihovo počutje ni sad naših posegov

Drugi se ne razcvetijo zato, ker mi naredimo kaj dobrega, in ne propadejo, ker mi naredimo kaj slabšega. Nimamo te moči. Včasih jim gre bolje in takrat mislimo, da je to naša zasluga, včasih jim gre slabše in iščemo svojo napako. Oboje so izpeljali predvsem sami. Resnica je samo v njihovem srcu, kjer se odločajo po svojih notranjih dogajanjih, nad katerimi nima moči noben človek.
Lahko tudi umremo za koga, pa ga to ne gane. Če koga kaj gane, ga zato, ker je to njegova svobodna odločitev, a naše dejanje je ne sproži.

Pomagati je napačna beseda

Nikomur ne moremo pomagati v pomenu, ki ga ima običajno ta beseda v splošni rabi. Lahko samo sodelujemo v njegovih odločitvah. Sploh je ta beseda (pomagati) zavajajoča, ker skriva temeljno resnico o osebni odgovornosti drugih in o naših lastnih mejah. Predlagam, da jo sploh nehamo uporabljati, misliti in doživljati. Bolj nam bo jasno, kaj želimo storiti in kaj je prav, če bomo svojo vlogo gledali zunaj pojma pomoči. Potem nam bodo ostali samo še izrazi enakopravnosti, v kateri je rešena čast vsakega posebej: sodelovanje, spoštovanje, čista, občutena prostovoljna ljubezen, delo za pravičnost itd. Tudi beseda dobrodelnost mi ni všeč iz istih razlogov (da kdo dela dobro drugemu in da drugi le - hvaležno -sprejema.)

Red v srcu in zvestoba odločitvam

Samo nov in čist vrstni red, ki ga postavimo v svojem srcu (najprej ljubezen do sebe, potem naša sedanja družina, šele nato starši in sorodniki ali kdo drug ...) in mu ostanemo zvesti, nam bo dal mir in moč, da gradimo svojo družino, ki ne bo le sad tega, kar nam starši dopuščajo, da smo.
Ne moremo doživljati svojih otrok, če za sabo vlečemo verigo muk nesrečnih staršev. Kronični alkoholizem, večni prepiri, zanemarjanje sebe, samouničevalne navade, sprtost s svetom, zapravljanje denarja … Vse to je mogoče le še spremljati in najti neko svoje človekoljubno mesto, v katerem nismo žrtvovani. Ne moremo se posvetiti blagostanju lastnih otrok, na primer, če naše srce krvavi za starše. Če postanejo naši gospodarji, če jim služimo, jih ne bomo nikoli ljubili in se bomo od njih poslovili z grenkobo, ki je niti smrt ne bo pregnala.
Kadar dajemo s stiskanjem zob, bi bilo bolje, da ne bi dajali.

Nismo čarobno blagodejni zanje

S tem, da starši trdijo, kako bistveno se vse spreminja zanje, če smo nenehno z njimi, prepričujejo predvsem sebe. To je iz trte zvita tolažba (torej samoprevara), ki jo uporabljajo zaradi svojih potreb. Kadar kdo noče vedeti, da se njegovo slabo in dobro počutje izmenjujeta zato, ker je to njegov notranji proces, odgovornost za svoje počutje naloži drugim. Ne bi ga smeli naprtiti drugemu, še zlasti ne svojim otrokom.

Zapuščeni?

Nekateri starši stalno očitajo, da jih zapuščamo.
Nismo mi tisti, ki zapuščamo starše, kadar si želimo prostor za svoje življenje. Oni se vsak dan spet zapuščajo. Koliko let že, od kdaj že? A tako je. Ali je res do danes kaj bistveno pomagalo, če smo letali okrog njih in se mučili? Koliko so danes zaradi tega srečnejši, sebi blizu in blizu nam? Koliko se sploh zavedajo naših potreb? Izsiljevanje se nikoli ne konča, ker so taki starši kot požiralnik brez dna. Ne gre zato, da jim dajemo premalo ljubezni, ampak da izlivamo ljubezen v jamo brez dna. Dno je namreč to, da je kdo sploh sposoben in željan kaj čutiti za drugega, kaj dati, kar bi ne bilo samo pritoževanje. Brez tega ostaja njihovo pomanjkanje nenasitno.

Blagosloviti svoje življenje

Edino, kar blagoslavlja naše življenje, je , da jih obiskujemo samo takrat in samo zato, ker si tega iskreno želimo. Ker čutimo, da nekaj gradimo, in da je to zdravo, pa čeprav gre za malenkosti, za drobne stvari, ki so možne med nami.
Kadar čutimo, da nam dobro dene, da jih obiščemo in kaj naredimo zanje, je to dobro dejanje. Kadar nam daje moč in čisto veselje kaj storiti zanje, takrat gradimo.

Ne domišljajmo si, raje se občutimo

A radi se silimo in si govorimo, da se MORAMO veseliti kaj narediti. Radi si domišljamo, da se znamo žrtvovati, ne da bi nas to grenilo in bremenilo.
Radi si domišljamo, da ljubimo to dolžnost in da lahko poljubno segamo vase in povlečemo na dan, kar hočemo. To pa ni resnica srca.
Ne bodimo hlapci dolžnosti in vrednot, ki so v naši skupnosti in narodu rodili že toliko trpljenja in sovraštva in se prenašajo iz roda v rod preko nas.
Rešena ljubezen med nami in starši zaživi samo iz tega, da si upamo iskati prostor zase, ga zavarovati in šele iz tega potem kaj storiti zanje. To so potem otočki miru, trenutki čistega odnosa v morju njihove nesreče.

Ljubezen ni dekla, ki služi brez dostojanstva.

Zato je vprašanje, ki si ga lahko postavimo vsak dan, tole:
»Katera je moja smer?
In kaj lahko naredim malo drugačnega, drobnega in novega v tem odnosu, kar mi bo pomagalo, da ji sledim?«
Ljubezen sodeluje pokončno.

Alenka Rebula
.