četrtek, 31. avgust 2017

Predsednik Pahor vročil državna odlikovanja

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je na slovesnosti v Predsedniški palači vročil državna odlikovanja; 

Z leve: Josipina Ana Červe, Monika Ažman, Borut Pahor, dr. Borka Džonova Jerman, dr. Ivan Rebernik, Valerij Gergijev in Slavko Pregl.



SREBRNI RED ZA ZASLUGE
dr. Ivanu Reberniku za prispevek h krepitvi odličnih vsestranskih odnosov med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem

SREBRNI RED ZA ZASLUGE
Valeriju Gergijevu za prispevek k plemenitenju slovenskega kulturnega prostora z vrhunskimi glasbenimi doživetji

RED ZA ZASLUGE
Slavku Preglu za izjemen prispevek k slovenski kulturi in bralni kulturi mladih

RED ZA ZASLUGE
Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije ob 90-letnici organizirane zdravstvene nege in babištva na Slovenskem

MEDALJO ZA ZASLUGE
dr. Borka Džonova Jerman Blažič za prispevek k razvoju računalniških komunikacij, interneta in internetnih storitev
 
MEDALJO ZA ZASLUGE
Josipini Ani Červe za izjemne dosežke pri uvajanju novih metod onkološkega zdravljenja



UTEMELJITVE:

Za prispevek h krepitvi odličnih vsestranskih odnosov med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem prejme dr. Ivan Rebernik srebrni red za zasluge.

Doktor filozofske znanosti, diplomirani teolog in profesor knjižničarstva doktor Ivan Rebernik je svojo poklicno pot začel v knjižnici Papeške univerze Gregoriana in jo nadaljeval v Vatikanski apostolski knjižnici, kjer je pred upokojitvijo dolga leta vodil njen kataloški oddelek. Gre za eno najstarejših in najbogatejših knjižnic na svetu, ki hrani kar 1,6 milijona enot, med njimi je 150 tisoč rokopisov, na tisoče inkunabul in prvih tiskanih knjig, med katerimi je tudi Trubarjeva Cerkovna ordninga. Doktor Ivan Rebernik je bil torej med najodgovornejšimi skrbniki največjih zakladov svetovne kulturne dediščine. Delal je tudi kot redni profesor za bibliotekarstvo in sodeloval s papeškimi univerzami in knjižnicami v Italiji, Rimu in po svetu.

 V času slovenskih osamosvojitvenih teženj v devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je doktor Rebernik odločno vključil v podporo demokratičnim spremembam in razglasitvi samostojne Republike Slovenije. Ugledno delovno mesto v Vatikanu, kjer je imel stik z visokimi vatikanskimi uradniki, predstavniki kurije in najvišjimi italijanskimi politiki, mu je omogočilo, da je številnim sogovornikom argumentirano razlagal sporočila novonastale države. Kot član slovenskih delegacij  je tudi kot tolmač prispeval k širšemu razumevanju slovenskih stališč. Da sta Sveti sedež in Italijanska republika med prvimi priznala Slovenijo kot samostojno državo, je s svojimi prizadevanji in napori prispeval tudi dr. Ivan Rebernik.
  
Ko je končal poklicno pot predavatelja in visokega bibliotekarja Vatikanske knjižnice, je na povabilo predsednika slovenske vlade v času pontifikata papeža Benedikta XVI. postal slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu. Tudi danes si s svojimi izkušnjami prizadeva za zgledne odnose med slovensko katoliško cerkvijo in Republiko Slovenijo, hkrati pa s svojo odprtostjo še vedno odpira vrata Vatikana vsem Slovencem, ki – verujoči ali neverujoči – želijo spoznati in odkrivati drobce iz neskončne zakladnice vatikanskih sakralnih znamenitosti, dokumentov in umetnin.
Doktor Ivan Rebernik se je velik del svoje življenjske poti prizadeval za dobre odnose Slovenije s Svetim sedežem, za kar mu je slovenska država iskreno hvaležna.
--------
Za prispevek k plemenitenju slovenskega kulturnega prostora z vrhunskimi glasbenimi doživetji prejme ruski dirigent in umetniški direktor Marijinega gledališča iz Sankt Peterburga Valerij Gergijev srebrni red za zasluge.

Znameniti ruski dirigent Valerij Abisalovič Gergijev je z orkestrom Marijinega gledališča iz Sankt Peterburga prvič nastopil v Ljubljani leta 1997, ko je prestolnica mlade slovenske države gostila »evropski mesec kulture«. Vse od leta 2003 je ta velikan svetovne in ruske umetnosti nepretrgoma gost Festivala Ljubljana, ki je eden največjih, najstarejših in najpomembnejših festivalov v Sloveniji in širši regiji. Glasbene sladokusce na naših odrih vedno znova navdušuje s svojo genialno glasbeno tenkočutnostjo in izjemno dirigentsko avtoriteto.

Valerij Gergijev je danes eden največjih svetovnih dirigentov. Marijino gledališče je bilo leta 2008 uvrščeno med dvajset najboljših ansamblov na svetu. Sloves enega najpomembnejših glasbenih gledališč je doseglo prav zaradi Valerija Gergijeva, ki ga vodi kot glasbeni direktor od leta 1988, kot umetniški in generalni direktor pa od leta 1996.

Valerij Gergijev z orkestrom Marijinega gledališča dirigira po vsem svetu, sodeluje pa tudi z drugimi ansambli: s Svetovnim orkestrom za mir, Dunajskimi filharmoniki, Rotterdamsko filharmonijo in drugimi. Od leta 2007 je tudi glavni dirigent Londonskega simfoničnega orkestra, s katerim je že nastopil tudi v Ljubljani. Na njegovo pobudo po svetu potekajo številne prireditve in festivali. Med najbolj znamenitimi so Festival Gergijeva na Nizozemskem, finski festival Mikkeli in Moskovski velikonočni festival. Valerij Gergijev, ki velja za specialista za rusko klasično glasbo, je tudi prejemnik številnih najprestižnejših svetovnih nagrad.

Za Slovenijo je bila zato toliko večja čast, da je bila Ljubljana leta 2011 pod taktirko tako velikega glasbenega umetnika prizorišče premierne izvedbe prvih dveh ciklov legendarne tetralogije Nibelungov prstan skladatelja Richarda Wagnerja. Prvima dvema cikloma, imenovanima Rensko zlato in Valkira, se letos pridružujeta še premierni izvedbi drugih dveh ciklov, Siegfried in Somrak bogov. V Ljubljani bo tako prvič v celoti izvedena legendarna Wagnerjeva tetralogija, kar je zahvaljujoč maestru Valeriju Gergijevu in Marijinemu gledališču pomemben mejnik v slovenski glasbeni kulturi.
-------
Za izjemen prispevek k slovenski kulturi in bralni kulturi mladih prejme priljubljeni slovenski mladinski pisatelj in angažirani kulturni delavec Slavko Pregl red za zasluge.

Slavko Pregl je eden najbolj priljubljenih slovenskih mladinskih prozaistov. Zgovoren je podatek, da je v Sloveniji prejel vse najpomembnejše nagrade za mladinsko književnost. Priznanja je prejemal tudi v tujini, med drugim rusko za najboljše mladinsko delo, prevedeno iz slovanskih jezikov. Piše tudi satirična besedila, polna vedrine, iskrivosti in humorja, ki zabavajo tako Slovence kot mednarodno bralstvo. Je avtor več kot petdeset knjig, ki so prevedene v dvajset tujih jezikov. Njegovi geniji v kratkih hlačah in odprave zelenega zmaja so spremljali cele generacije, po njegovih delih so snemali nadaljevanke in risanke.

S knjigami pa se ni ukvarjal le kot pisatelj. Spremljale so ga tudi kot urednika, založnika, snovalca kulturnih politik in zahtevnega bralca. Največji del delovne dobe je preživel v Mladinski knjigi, kjer je širil ugled slovenskega založništva pri založnikih Vzhoda, Zahoda in Balkana ter z inovativnimi rešitvami izpeljal načrte, ki so se zdeli neuresničljivi. Za založniško delo je prejel stanovsko Schwentnerjevo priznanje za življenjsko delo.

Tudi v drugih vlogah je Slavko Pregl deloval v dobro slovenske kulture. Bil je prvi direktor slovenske Javne agencije za knjigo, kjer se je kot diplomirani ekonomist boril za ohranjanje slovenske knjige in slovenskega jezika v novih, neprijaznejših tržnih razmerah ter z vrhunsko analitiko kulturne statistike zavračal podcenjevanje pozitivnih ekonomskih učinkov intelektualnega ustvarjanja za družbeno blaginjo. Vodenje so mu med drugimi zaupali tudi Društvo slovenskih založnikov, Društvo slovenskih pisateljev in Nacionalni svet za kulturo.

Poseben izziv zanj je bilo vodenje društva Bralna značka Slovenije, kjer je za širjenje bralne kulture mladih uvedel številne izvirne novosti. Ob tem je vztrajno opozarjal na pomen kakovostne sodobne mladinske knjižne produkcije. Mladi naj svoje širše okolje spoznavajo tudi z vstopom v širni svet književne ustvarjalnosti. To je poslanstvo, ki se mu je Slavko Pregl trajno zavezal kot človek misli, duha in srca ter kot pisec in eden najuglednejših predstavnikov slovenske kulture.
------
Ob 90-letnici organizirane zdravstvene nege in babištva na Slovenskem prejme Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije red za zasluge.

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije letos obeležuje 90. letnico svojega delovanja.
Prva stanovska organizacija medicinskih sester je bila ustanovljena v Ljubljani novembra 1927, ko je 13 medicinskih sester ustanovilo svojo stanovsko organizacijo in jo poimenovalo Organizacija absolventk šole za sestre v Ljubljani. Od takrat so medicinske sestre, babice in zdravstveni tehniki prehodili dolgo pot profesionalizacije in organiziranega delovanja za razvoj svoje stroke in krepitev javnega zdravja. V samostojni Slovenije so pred 25 leti ustanovili tudi  Zbornico zdravstvene nege, s čimer je zveza prevzela tudi naloge, značilne za zbornično organiziranost poklicnih skupin.

Danes je Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije strokovno nevladno in nepridobitno združenje, ki povezuje več kakor 15.000 medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov. Njihova stanovska organizacija združuje enajst regijskih strokovnih društev, ki delujejo v tridesetih strokovnih sekcijah. Zagotavljajo skladno delovanje stroke in njen razvoj, vodijo politiko izobraževanja in raziskovalnega dela v zdravstveni in babiški negi, skrbijo za ustrezen položaj stroke in njenih izvajalcev ter sodelujejo pri oblikovanju zdravstvene politike in upravljanja zdravstvenih sistemov.

Zaradi celovitosti zahtev zdravstvenega varstva prevzemajo medicinske sestre, babice in zdravstveni tehniki vedno večjo odgovornost v skrbi za bolne, invalidne in umirajoče ter za preprečevanje bolezni, hkrati pa tudi za načrtno promocijo zdravja in zdravega okolja. Sistematično spremljajo zdravstveno stanje prebivalcev, izvajajo zdravstveno vzgojno delo v vrtcih, šolah  in drugih izobraževalnih ustanovah, zagotavljajo zdravstveno obravnavo v mestih in na podeželju, nudijo prvo in nujno medicinsko pomoč, samostojno negujejo bolnike in jih spremljajo 24 ur na dan v vseh življenjskih obdobjih od rojstva do smrti.

Vse te številne visoko strokovne naloge zmorejo uresničevati tudi zaradi uspešnega dela njihove stanovske organizacije in visokih ambicij, ki so jih vtkali v njeno delo ter s tem potrdili zvestobo človekoljubni tradiciji, ki so jo gradili rodovi pred njimi.
 -------
Za prispevek k razvoju računalniških komunikacij, interneta in internetnih storitev prejme dr. Borka Džonova Jerman Blažič medaljo za zasluge.

Doktorica znanosti s področja telekomunikacij doktorica Borka Jerman Blažič je bila začetnica in več kot dvajset let tudi vodja Laboratorija za odprte mreže in sisteme na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani. Laboratorij je pod njenim vodstvom dosegel mednarodni sloves in bil povabljen k sodelovanju v številne evropske projekte, v mnogih je imel tudi vodilno vlogo. Kot vrhunska strokovnjakinja je ključno prispevala k znanstvenemu in aplikativnemu razvoju interneta in internetnih storitev na zelo širokem področju dejavnosti v Sloveniji. Svoje znanje je delila tudi s študenti Ekonomske fakultete v Ljubljani.

Posebej pomemben je prispevek doktorice Jerman Blažič pri vzpostavitvi prvega računalniškega strežnika v Sloveniji leta 1991. V 80.-ih letih prejšnjega stoletja, v ključnem obdobju razvoja interneta, je bila jugoslovanska članica mednarodne akademske skupnosti, ki je oblikovala internet v svetovno omrežje. Z opremo, pridobljeno prek članstva Jugoslavije v evropskem projektu Eureka, je doktorica Jerman Blažič vzpostavila prvo internetno povezavo Instituta Jožef Stefan s tujino. Slovenija se je tako uvrstila med prve digitalne sile takratnega časa, saj je internetno povezavo tedaj imelo le 16 držav na svetu. Po zaslugi doktorice Jerman Blažič ima Slovenija spletno domeno .si.

S svojimi pionirskim delom je doktorica Borka Jerman Blažič močno zaznamovala razvoj Slovenije. Mlada slovenska država se je tudi zaradi njenega prispevka pogumno uveljavljala na znanstveno-tehnološkem področju, hkrati pa se je tujina v času osamosvajanja Slovenije lahko tudi prek interneta hitro in zanesljivo seznanjala z dogajanji pri nas.

»Prva dama slovenskega interneta«, kot jo imenujejo, je tudi predsednica Slovenskega združenja za računalniške komunikacije internet ISOC-SI, člana svetovnega združenja Internet Society Global, in dobitnica številnih mednarodnih priznanj.

Njen prispevek, zlasti pri uveljavitvi nacionalnih jezikov v svetovnih internetnih storitvah, doktorico Jerman Blažič uvršča med akademske in tehnične pionirje interneta, največje inovacije 20. stoletja.
------
Za izjemne dosežke pri uvajanju novih metod onkološkega zdravljenja prejme Josipina Ana Červek medaljo za zasluge.

Josipina Ana Červek si je v vsej svoji karieri prizadevala za napredek slovenskega medicinskega znanja na področju onkologije in strokovnega dela v skrbi za bolnike in njihovo čim kakovostnejše življenje.

Njena poklicna pot jo je na Onkološkem inštitutu vodila od specialistke interne medicine do vodje internistične službe, konzultantke in vodje enote internistične onkologije. Bila je vodja različnih multidisciplinarnih timov, leta 1988 je dobila naziv primarijka.

Je predana zdravnica, ki je vedno iskala nove možnosti, kako tudi slovenskim onkološkim bolnikom zagotoviti kar najučinkovitejše zdravljenje. Bila je pionirka na številnih področjih. Aktivno je sodelovala pri vključevanju novih zdravil v sistemsko zdravljenje raka in pri uvajanju kemoterapije v Sloveniji. Uvedla je hormonsko zdravljenje bolnic z rakom dojk, po njeni zaslugi so v biokemičnem laboratoriju Onkološkega inštituta začeli uvajati metodo za določanje receptorjev za hormonsko zdravljenje. Vodila je številne raziskave in sodelovala v mednarodnih študijah.

Tudi po upokojitvi ostaja poklicno dejavna. Predvsem je bila začetnica paliativne oskrbe in ustanoviteljica oddelka za akutno paliativno oskrbo Onkološkega inštituta, ki je pod njenim vodstvom prejel mednarodno akreditacijo za center odličnosti in postal učni center za izobraževanje osebja za nepretrgano paliativno oskrbo na območju celotne države. Njen tim je izdelal tudi klinične poti in smernice, ki zagotavljajo standardizirano strokovno kakovost.

Poglobljeno se je ukvarjala tudi z uvajanjem novih znanj na področju zdravljenja s kanabinoidi. Z njeno pomočjo in po njeni zaslugi so bili v Sloveniji narejeni veliki premiki na tem področju. Uporaba konoplje in njenih učinkovin v medicinske namene je postala zakonita, Onkološki inštitut pa se že pripravlja na uporabo naravnih pripravkov iz konoplje. Velike zasluge ima tudi za izvedbo prve šole za zdravnike o uporabi kanabinoidov in medicinske konoplje v medicini.

Prav posebno veljavo njenim dosežkom daje hvaležnost bolnikov za tenkočutno skrb, s katero jim je vedno znala pomagati v stiskah.

Slovenija kot zelena, aktivna, zdrava destinacija za petzvezdična doživetja. Koper je nova evropska destinacija odličnosti.

Na Ljubljanskem gradu je potekala skupna novinarska konferenca Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in Slovensko turistično organizacijo (STO) na kateri so bile podane aktualne tematike slovenskega turizma, rezultati prihodov in prenočitev v prvih sedmih mesecih letošnjega leta ter prihajajoče projekte in dogodke.



Prva govornica je bila Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je med drugim poudarila, da je turizem za Slovenijo izjemno pomembna gospodarska dejavnost, pri kateri so inovativnost, sodelovanje in povezovanje ključnega pomena.

Naslednja govornica je bila Renata Martinčič, generalna direktorica Direktorata za turizem Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je dejala, da je prepričana, da bomo v sodelovanju in s pozitivno energijo skupno prispevali k temu, da se bo slovenski turizem učinkovito razvijal in uspešno konkuriral na mednarodnem trgu.

Mag. Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije pa je med drugim poudarila, da bodo aktivnosti STO v skladu s strategijo v naslednjih letih usmerjene v povečanje prepoznavnosti Slovenije kot ZELENE BUTIČNE GLOBALNE DESTINACIJE ZA ZAHTEVNEGA OBISKOVALCA, KI IŠČE RAZNOLIKA IN AKTIVNA DOŽIVETJA, MIR IN OSEBNE KORISTI ter v pospeševanje razvoja trajnostnega turizma.



Razglasila je tudi novo Evropsko destinacijo odličnosti. EVROPSKA DESTINACIJA ODLIČNOSTI KULTURNEGA TURIZMA 2017 je KOPER kot edinstven primer sobivanja zgodovine, kulture, narave in sodobnosti.

Prof. dr. Janez Bogataj predsednik strokovne komisije je dejal: "Strokovna žirija meni, da ima Koper zelo jasno določeno strukturo in vsebino sobivanja turizma in kulture. Uspelo jim je združiti delovanja tako profesionalnih kot civilnih združenj, ki aktivno sodelujejo pri turistični promociji in oblikujejo ustrezne vsebine." 

torek, 29. avgust 2017

V Stični bo srečanje lastnikov električnih vozil

Stična bo v petek in soboto, 1. in 2. septembra gostila lastnike električnih vozil in vse, ki želijo v prihodnje vstopiti v svet električne mobilnosti. Lastniki bodo delili svoje vsakodnevne izkušnje, prednosti in izzive, ki jim jih prinaša slovenska realnost, obiskovalci pa bodo lahko električna vozila tudi preizkusili.


Prireditev Zero Tour 2017 se začne z zborom udeležencev ob 17.00 pred samostanom Stična. Ob 19.00 bo sledila okrogla miza z naslovom Miti in resnice slovenske poti v družbo trajnostne mobilnosti, na kateri bosta sodelovala tudi slovenski inovator in pionir e-mobilnosti Andrej Pečjak iz inštituta Metron ter direktor Zavoda Zadihaj Teo Bunta, ki se ukvarja z raziskovanjem in promocijo rešitev s področja trajne mobilnosti.

Karavana električnih vozil se bo v soboto dopoldan podala na turistično vožnjo in obiskala najznamenitejše turistične točke v občini Ivančna Gorica. Tudi za vse zainteresirane bo prostih nekaj sedežev v električnih avtomobilih in lahko bodo v praksi izkusili sinergijo e-mobilnosti in zelenega turizma. Vsi zainteresirani pa se bodo v soboto ob 16. uri v Stični lahko preizkusili v testni vožnji z različnimi električnimi vozili.

torek, 22. avgust 2017

29. Mednarodni festival noči v stari Ljubljani v znamenju slovanske glasbe

Mednarodni glasbeni festival Noči v stari Ljubljani je največji poulični festival v prestolnici, ki s kakovostnimi in aktualnimi programskimi vsebinami vsako leto pritegne več kot 60.000 obiskovalcev iz vseh delov Slovenije in tudi tujine. Tradicionalno poteka zadnji teden avgusta na različnih lokacijah starega mestnega jedra. Festival ima evidentne učinke na razvoj kulture in kulturnega turizma v mestu.

Letošnji 29. Festival v stari Ljubljani bo potekal od četrtka, 24. do sobote, 26. avgusta na 14 prizoriščih v starem mestnem jedru Ljubljane. Slavnostna otvoritev s koncertom Big Banda RTV Slovenija in Anike Horvat bo v četrtek, 24.8. ob 20. uri na Novem trgu.

Programska rdeča nit letošnjih Noči bo slovanska kultura. »Predstaviti želimo umetnost različnih slovanskih narodov, njihovo kulturno raznolikost razpeto med močno tradicijo in sodobno interpretativno prakso ter izpostaviti njen nepogrešljiv prispevek pri oblikovanju skupnega evropskega kulturnega prostora«, pravi Janoš Kern, direktor Ustanove Imago Sloveniae.



Na festivalu se bo tokrat predstavilo več kot 300 umetnikov iz 15 držav. Med tujimi zasedbami velja posebej izpostaviti vrhunski Ruski državni orkester St. Peterburga, ki bo z avtentičnimi ruskimi inštrumenti, kot so brenkalo domra, njegova sorodnica balalajka, gusli ter drugi tradicionalni inštrumenti, predstavil izbran opus ruske tradicijske glasbe. Fascinantni bodo tudi nastopi mednarodnih zasedb v sklopu EMAP – Evropskega glasbenega arheološkega projekta, ki pri svojem muziciranju uporabljajo najstarejše inštrumente, ki so jih odkrili v evropskem prostoru.

Med domačimi izvajalci bodo izstopali Simfonični orkester RTV Slovenija z Andražem Hribarjem, Saksofonski orkester SOS, Ethnotrip in slovensko-indijska naveza Aritmija, ki ljudsko glasbo s področja Balkana združuje z drugimi svetovnimi glasbenimi stili. V malo drugačni glasbeni preobleki se nam bo predstavila skupina uveljavljenih domačih akademskih glasbenikov, sicer članov orkestra Slovenske Filharmonije, ki združeni pod imenom Filharmone raziskujejo zvočne razsežnosti tradicijske, klasične in popularne glasbe slovanskih ljudstev JV Evrope.

Poslušali bomo tudi lirično zasedbo Čompe priznanega igralca Janeza Škofa, harmonikaša Marka Hatlaka, Fake Orchestra,Invidia Quartet, in številne druge. Po lanskoletnem velikem uspehu bo v festivalno dogajanje ponovno vključen operni oder, na katerem se bodo predstavili uveljavljeni pevci solisti ljubljanske opere in najboljši udeleženci mojstrskih tečajev petja Glasbene Matice.

Poleg glasbenih dogodkov bodo Noči ponudile vrsto drugih kulturnih vsebin (literarne, plesne ter različne otroške delavnice) in bogat spremljevalni program, v okviru katerega velja še posebej izpostaviti mednarodni simpozij, na katerem gostimo 40 muzikologov iz 18 držav. Simpozij pripravljamo z Oddelkom za muzikologijo Filozofske fakultete UL, Narodnim muzejem, ZRC SAZU in ICTM – Mednarodnim združenjem za tradicijsko glasbo. V času festivala bo potekal tudi sklop predavanj z naslovom Ruska Ljubljana. V festivalsko dogajanje se bo letos prvič vključilo Lutkovno gledališče Ljubljana, ki bo v atriju Magistrata izvedlo predstavo Svetlane Makarovič, Sapramiška.

Dogajanje na Nočeh bodo neposredno prenašali vsi trije programi nacionalnega RadiaSlovenija, ki bodo del svojega programa ustvarjali v živo na festivalskih prizoriščih.

Celoten projekt je primer dobre prakse sodelovanja številnih organizacij in posameznikov s področij javnega in nevladnega sektorja.

Na Ljubljanskem gradu bo potekal 10. Festival stand-up komedije

Ljubljana, 22.8.2017 - Jubilejni 10. Festival stand-upa prinaša 33 komikov, 5 tematskih večerov in največji slovenski Comedy Roast Battle vseh časov.




Tin Vodopivec in Andrej Težak Tešky, očeta festivala Panč, ki s soborci že desetletje skrbita za dobro razgibanost udov in trebušnih prepon ljubiteljev smeha, bosta tudi to poletje zabelila z velikim odmerkom stand-up komedije nad Ljubljano. Idilično grajsko dvorišče bo med 22. in 26. avgustom gostilo pet tematskih večerov, ki jih bo soustvarilo več kot trideset izbranih domačih, regionalnih in tujih komikov.

V torek bo Panč prvič gostil eno mlajših stand-up disciplin, Comedy Roast Battle oz. kratke spopade v 'prcanju' po turnirskem sistemu na izločanje. Sreda je rezervirana za Yugo Mix z izbranimi regionalnimi šaljivci, četrtkov British Comedy Night pa bodo stkali mednarodni gostje. Petkovih 10 komikov za 10 let Panča prinaša revijo pionirjev, ki so stkali premierni festival, sobota pa Slovenski večer komedije.

Več o festivalu izveste na http://www.festivalstandupkomedije.si/, Ob dežju se predstave selijo v Festivalno dvorano.

nedelja, 20. avgust 2017

Gib slike in glasbe – multimedijski koncert

Orkester Amadeo, ki mu dirigira Tilen Draksler bo konec avgusta imel v Kranju , Škofji Loki in Ljubljani multimedijski koncert. Kot solistka na harfi bo nastopila Urška Rihtaršič in Claire Huber, profesionalna plesalka. Ker gre za multimedijski koncert kot slikarke sodelujejo tudi Agata Pavlovec, Barbara Demšar, Barbara Kastelec, Martina Štirn, Biserka Komac.




Projekt je zasnovan v povezavi glasbe, likovne umetnosti in giba, ki skozi medsebojno interakcijo ponuja nove uvide, ne le v umetnost, temveč ponuja spodbudo za premislek o širših družbenih temah. Osnovo tako predstavlja glasba skladateljev 19. in 20. stoletja. Koncert se prične z delom češkega skladatelja Antonina Dvoraka, Serenado za godala, ki kljub svoji, na trenutke mrakobni esenci, vendarle ohranja skozi celotno delo oblak pozitivnega vzdušja.



Delo francoskega skladatelja Debussyja, Sveti in posvetni plesi za godalni orkester in harfo, ponudi na drugi strani drugačne vrste intimo, saj skozi impresijo in svoj program spodbujajo vpogled v dve plati, ki sta si med seboj nasprotujoči, a ne nujno izključujoči.

Koncert bo zaokrožilo delo enega najpomembnejših skladateljev konca 19. stoletja, Siegfriedovo idilo Richarda Wagnerja. Delo je bilo napisano, kot poklon skladateljevi ženi Cosimi, v delu pa se nahajajo tudi ostale reference, ki kažejo na simbolno vrednost, ki ga je delo imelo za Wagnerja in razkriva najbolj subtilne navezave človeške notranjosti.



Projekcija likovnih del slikark bo spremljala glasbeno dogajanje skozi celoten koncert in poskušala najti prave simbole znotraj glasbenih del skladateljev. Kot vrhunec interdisciplinarnosti pa bo nastop plesalke za osvetljenim platnom, ki bo preko senc in oddaljenih podob ter abstraktnega, povezala na svoj izrazen način vsebino prepleta glasbene in likovne umetnosti.

Projekt je zasnovan v povezavi glasbe, slikarske in plesne umetnosti, rdečo nit pa predstavlja ravno njihovo medsebojno dopolnjevanje in navezava med: slišanim in videnim. Tovrstna navezava dopušča veliko mero svobode in hkrati na najčudovitejše načine spodbuja poslušalčev miselni tok in njegovo lastno doživljanje dogodka.

Koncerti bodo:

29. 8. 2017 ob 20.00 Kranj, Layerjeva hiša, Tomšičeva 32
30. 8. 2017 ob 19.30 Škofja Loka, Kristalna dvorana Sokolskega doma, Mestni trg 17
31. 8. 2017 ob 20.00 Ljubljana, Narodna galerija, Prešernova cesta 24

Vstopnine ni.

sobota, 19. avgust 2017

Pičič - kdaj in kako je nastala ta jed?

Novo mesto, 19.8.2017 – V Gostišču Loka v Novem mestu sem prvič jedel PIČIČ. To jed so pred približno 15 leti prvič spekli v piceriji Eldorado v Irči vasi. Jed ima za osnovo testo pice in je potresena s sirom. Ko je pečena jo postrežejo s štirimi omakami: načo, tatarska omaka, salsa in pelati. Jed podobna pici in za moj okus zelo dobra. 

Jure Marolt je napisal, da je jed PIČIČE nastala takole: PIČIČ je avtohtona dolenjska jed, ki jo na Dolenjskem poznamo že približno petnajst let, v ostalih delih Slovenije pa še nikoli niso slišali zanjo. Poznam celo zgodbo o njihovem izvoru. Moj takratni sosed je pogosto popival v Eldoradu v Irči vasi. Enkrat je zopet popil preveč piv in je postal lačen. Pogledal je v svojo denarnico, kjer je imel le še petsto tolarjev, medtem ko se je cena pic takrat gibala nekje med 800 in 1000 tolarji. V trenutku neizmernega navdiha se tako obrne k natakarici in komaj razločno izusti sveto poved: »Jaz nimam dost za pico, zato mi dajte samo sir pa testu.« Od takrat dalje poznamo PIČIČE.







sreda, 16. avgust 2017

Hommage Negovanu Nemcu: Trideset let pozneje

Ljubljana,16.8.2017 – V Križevniški cerkvi v Križankah so odprli razstavo Hommage Negovanu Nemcu: Trideset let pozneje. V čudoviti čustveni besedi je kiparjeva dela predstavila njegova žena Nelida Nemec, umetnostna zgodovinarka.



Obdarjen z izrednim darom za občutenje forme, je Negovan Nemec (1947–1987) idejo najprej ujel v risbo ali skico ter jo kasneje oživil v različnih dimenzijah v materialih, ki so ga s svojo trdnostjo in trajnostjo izzivali k intenzivnemu ustvarjalnemu dialogu. Najpogosteje je ustvarjal v kamnu, veliko v lesu in železu, njegov material je bila tudi glina.

Akademski kipar Negovan Nemec (1947 – 1987) je bil eden najbolj nadarjenih, prepoznavnih in uspešnih slovenskih kiparjev. Čeprav je za posledicami zdrsa, padca in udarca v glavo umrl zelo mlad, je ustvaril presenetljivo velik, raznolik, mnogoplasten, idejno in realizacijsko širok kiparski opus, je zapisal Marijan Zlobec.
Janez Platiše

Madame Butterfly v izvedbi Kitajske nacionalne opere iz Pekinga

Kitajska nacionalna operna hiša je na Ljubljana Festivalu gostovala že pred 2 leti s Puccinijevo opero Turandot, letos pa se vrača še z eno njegovo mojstrovino Madame Butterfly. Dirigiral bo Yang Yang. V glavni vlogi bosta nastopila Yao Hong v vlogi Čo Čo San in Li Shuang v vlogi Pinkerton.



S priljubljeno opero Giacoma Puccinija bo v Ljubljani vnovič gostoval ansambel Kitajske nacionalne opere iz Pekinga. Združuje izvrstne operne umetnike, ki so se uveljavili z uspehi na tekmovanjih in so dejavni na mednarodnih odrih. Od ustanovitve leta 1952 kitajska nacionalna operna hiša skrbi za najvišjo raven profesionalnosti in vseskozi spodbuja razvoj novih glasbenih talentov.

Predstavo bo vodil glasbeni vodja in šef dirigent Kitajske nacionalne opere Yang Yang, eden najbolj dejavnih kitajskih dirigentov mlajše generacije. Leta 2006 kot prvi Kitajec zmagal na mednarodnem tekmovanju orkestrskega dirigiranja v Grčiji, redno gostuje po svetu na dirigentskih podijih opernih in simfoničnih dogodkov.



Zgodba prevarane japonske gejše Čo Čo San, imenovane Butterfly, čakajoče na poročnika ameriške mornarice Pinkertona, njene velike ljubezni in očeta njenega otroka, se tragično konča. Pinkerton se po treh letih res vrne v Nagasaki, toda s svojo ženo Američanko in namenjen, da s seboj vzame svojega sina. Globoko prizadeta Butterfly se odloči narediti harakiri.

Predstavi bosta 23. in 24. avgusta ob 20. uri v Cankarjevem domu.

petek, 11. avgust 2017

Slovenci bi lažje preživeli brez zobne ščetke kot telefona

»Presenetljiv podatek je, da bi skoraj 40 odstotkov Slovencev teden dni lažje preživelo brez zobne ščetke kot telefona. To je le še en dokaz več, da nove tehnologije, med katerimi so tudi pametni telefoni, postajajo vse bolj odločilen sestavni del naših življenj. V prid temu govori tudi podatek, da ima povprečno slovensko gospodinjstvo v uporabi dva oziroma tri mobilne telefone,« eno izmed najbolj zanimivih ugotovitev ankete, s katero so letos na Zobozdravstveni in estetski kliniki Križaj pri Slovencih in Slovenkah preverjali skrb za zobe, izpostavi Aleksandra Križaj Dumić, zobozdravnica in direktorica klinike.



Ob tem jo še posebej veseli dejstvo, da so Slovenci in Slovenke pri razvrščanju prioritet na najvišje mesto postavili urejene in dobre zobe, katerim po pomembnosti sledita hiša in avtomobil. »Moram priznati, da so me podatki, vsaj glede na večletne izkušnje iz prakse, močno presenetili. V svoji ordinaciji sem, žal, velikokrat srečala ljudi, ki bi bili prej pripravljeni investirati denar v nakup novega avtomobila, kakor v zobe. Veseli me, da se trendi obračajo v pozitivno smer. Tokratni rezultati, ki jih je pokazala naša anketa, so resnično spodbudni in kažejo na to, da se ljudje vedno bolj zavedajo pomembnosti dobre in ustrezne ustne higiene,« meni Križaj Dumićeva.

V anketi, ki so jo izvedli na eni izmed največjih in najmodernejših zobozdravstvenih klinik pri nas, je sodelovalo 784 ljudi – 68 odstotkov žensk in 32 odstotkov moških, katerih povprečna starost je bila 38 let. Med tistimi manj razveseljivimi podatki je ta, da je kar več kot 70 odstotkov vprašanih odgovorilo, da si vsaj enkrat oziroma dvakrat na teden ne umijejo zob. »Še posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da je še vedno kar 11 odstotkov ljudi, ki si jih zvečer sploh ne umiva. Ko govorimo o umivanju po prihodu nazaj z večerne zabave, pa tega ne stori kar 25 odstotkov vprašanih,« razloži izkušena zobozdravnica, ki je že skoraj 20 let predana svojemu poklicu. »Nekateri se torej še vedno v premajhni meri zavedajo, kako pomembno je pravzaprav večerno umivanje zob. Z njih takrat namreč očistimo vse obloge, ki so se nabrale čez dan, in jih zaščitimo pred nočnim dogajanjem, ko se morebitne bakterije širijo še hitreje, kot bi se sicer, saj se ponoči izločanje sline, ki deluje kot naravni čistilec naše ustne votline, zmanjša,« opozarja sogovornica in dodaja, da je za to še toliko bolj pomembno, da se skrb za zobe začne že v ranem otroštvu, pozneje pa je treba trdno postavljene temelje le še utrjevati.

Kako dobro se ljudje, predvsem starši majhnih otrok, zavedajo tega poslanstva, so na Kliniki Križaj preverili tudi z anketo. »Čeprav je treba za otrokove zobe intenzivno skrbeti vse do desetega leta starosti, je s tem seznanjenih le 30 odstotkov vprašanih. Več kot polovica jih namreč meni, da povsem zadostuje, če otroku pri čiščenju zob pomagamo do petega leta starosti,« še eno zanimivo ugotovitev predstavi Križaj Dumićeva. K temu dodaja, zakaj je tako pomembno, da starši bdijo nad pravilno nego otroških zob. »Majhni otroci nimajo razvite fine motorike in si zato sami težko temeljito umijejo zobe. Starši morajo otroku čistiti zobe najmanj nekje do osmega leta starosti. A tu se njihova skrb za otrokovo ustno higieno še ne konča. Še naprej morajo spremljati rezultate ščetkanja zob in predvsem pred spanjem preverjati, kako temeljito si jih je umil,« poudari Križaj Dumićeva, ki staršem na kliniki svetuje, naj redno umivanje zob vsaj dvakrat na dan začnejo otrokom privzgajati že v prvem letu starosti. »Pohvalno pa je, da se več kot 60 odstotkov anketirancev, ki imajo otroke, z njimi o negi zob in temu, zakaj je sploh potrebno redno, pogosto in temeljito čiščenje, pogovarja.«

Dober zgled in spodbudne besede so namreč več kot odlična rešitev za vse tiste naše najmlajše, ki jim ščetkanje vedno ni ravno pri srcu. »Nekdo od sodelujočih je, denimo, zapisal, da z otrokom redno prebira knjige in prepeva pesmice o tej tematiki. Takšni in podobni primeri le potrjujejo to, da lahko s kančkom dobre volje in ustvarjalnosti vsakodnevno umivanje zob otrokom prikažemo kot zabavno opravilo, kar je bistven in najpomembnejši korak,« še doda Križaj Dumićeva, ki staršem svetuje, naj se njihovi otroci v čim večji meri izogibajo predvsem pitju sladkih pijač, po umivanju zob pred spanjem pa naj ne zaužijejo ničesar več, razen vode – v nasprotnem primeru si morajo zobe pred spanjem ponovno umiti.

Rezultati ankete so med drugim postregli še z enim zanimivim podatkom, in sicer da več kot 50 odstotkov vprašanih pri sogovorniku najprej opazi oči, medtem ko se je nasmeh, čigar pomemben sestavni del so tudi urejeni zobje, znašel na drugem mestu.


ponedeljek, 07. avgust 2017

VODA – slikarska razstava Skender Bajrovića v Mestni hiši v Ljubljani

V atriju Mestne hiše v Ljubljani so odprli slikarsko razstavo slikarja Skender Bajrovića VODA, ki bo odprta do 16.8.2017. Slika z naslovom SOČA je velika kar 10 x 2 m. Slavnostna govornica je bila Stanica Popović, odpravnica poslov veleposlanika Veleposlaništva Črne gore. Razstavo je predstavila kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Posebej za to razstavo pa je glasbo z naslovom 'Resonanca vode' napisal Lado Jakša.




Anamarija Stibilj Šajn umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka je o slikarju Skender Bajroviću in njegovih delih povedala:

Skender Bajrović, profesor likovne umetnosti, je slikar, ki z občutljivo človeško in likovno percepcijo motivno snov črpa iz narave. V zavezujočem odnosu do njene barvne enkratnosti in oblikovne dovršenosti je sledil nagovarjajočim optičnim informacijam. Prvinsko doživljanje in emocionalno občutenje pa je postopoma postalo vzvod za novo, drugačno likovno ovrednotenje. Spoznal je, da ni toliko pomemben motiv v svoji dosledni deskripciji, temveč njegove barve in magična moč svetlobe, gibanje, njegova energija, zvočna sled, njegov ritem in dinamika, skratka vse tisto, kar umetnik globoko v sebi začuti, kar se porodi med zrenjem v zunanjo materijo in se spremeni v neizbrisno notranjo, čutno zaznavo. Skender Bajrović jo pretočeno iz osebne globine zaustavi na slikarski površini. Iz takšnega sodelovanja z naravo se je izoblikovala slikarjeva osebno razpoznavna likovna poetika, ki jo ključno sooblikujejo gestualno slikarstvo, barvni ekspresionizem, impresionistično orientirane raziskave hipnih svetlobnih stanj, predvsem pa naglašeno zanimanje za lastno doživljanje in dojemanje, s tem pa neomajna zvestoba samemu sebi.



Preporojeno likovno življenje njegovih slikarskih uprizoritev je zajelo predvsem motiv vode. Z njim obuja spomin na rodni ambient in razkriva doživljanja svojega sedaj že dolgoletnega bivanjskega prostora, zaznamovanega z reko Savo, ob kateri slika na prostem. Številne upodobitve pa sledijo očaranosti nad reko Sočo. Ta barvno svojstvena, turkizna lepotica, iz katere globočin vre neusahljivi vir navdiha ter je bila za pesnika Simona Gregorčiča celo preroška reka, je doživela veličasten Bajrovićev ustvarjalni poklon. Slika reke Soče je nastala leta 2006 v sodelovanju s Trentarskim muzejem. Tako kot je bila reka zanj fascinacija, uročna vaba, krasna, bistra hči planin, ki je zapeljala njegov pogled »v valove bodre, valove te zeleno-modre«, razplamtela čutenja in usmerjala tok njegovih misli in ustvarjalnih dejanj, tako ostaja tudi za gledalca magnetizem z veččutno nagovarjajočo vlogo. Odločitev za tako veliko sliko pripada avtorjevi notranji želji po zahvali in poklonu reki Soči in dolini Zgornje Trente. Z njo je želel predstaviti vodo, njeno gibanje, njen tok in energijo, rdeče poletno sonce, ribe v vodi, kamne po katerih »lahkotno skaklja«, umetnost skalnatih skulptur ob njenih bregovih, travne bilke in rože, metulje, ki postajajo še en slikovit element prizora. Vse, čisto vse, iz subtilne vizualne percepcije zaznavno in v notranjih globinah doživeto, postane del slikarjeve zgodbe, zgodbe, ki je globoko občuteno izživetje ljubezni do narave in do medija izražanja. Zgodba, ki se kot dvometrski pas vije iz gorskih dobrav do ravnine oz. po razstavnem ambientu in mu povsem zadominira.



Slike so potop v slikarsko substanco samo. So odprta, kompozicijsko dinamična prizorišča, na katerih se manifestirajo intenzivne, odločne, močne poteze, ki puščajo gestualno naglašene, karakterno raznolike sledi, v katerih se prepletajo erupcija, svoboda izražanja in miselni utrinki, ki vzpostavljajo avtorsko interpretirane asociativne prebliske realnosti.

Ustvarjalke živosti in subjektivne, intimne resničnosti so tudi barve. V njihovi igri je zajet preplet naravnoposnemajočih in čustvenih sklopov. V široko razprti zunanje-notranji barvni paleti je zaznati slikarjevo afiniteto do modrih in vijoličnih tonov. Z njimi vzpostavlja prostorsko iluzijo (modra je globina) in duhovno stanje ter seže v sfere simbolnega ovrednotenja likovnega zapisa. Barve mu ne predstavljajo le materialno snovnost, s katero likovno vizualizira slikovni zapis, ampak z njimi opisuje, se izpoveduje, izraža, razkriva svojo notranjo atmosfero, vzpostavlja življenje narave, odslikava njen časovni krogotok in lovi magične, neponovljive svetlobne trenutke. Barve zaigrajo z vsem svojim temperamentom, ustvarjajoč dinamično dogajanje. Barva kot likovna prvina pa objektivizira tudi svetlobo, ki se naseli v svetle, tople in sevne partije. Kot linijski žarek prebije gosto, večplastno slikovno tkivo ali pa se razprši po neskončnem prostoru ozadja.



Slike Skenderja Bajrovića so dokaz popolnega vživetja tako v motiv kot v njegovo slikarsko predstavo. Skrivnostne asonance, izhajajoče iz nenehne interakcije med umetnikom in krajinsko stvarnostjo, med vizualnim izkustvom in duhovnostjo, so slikarju omogočile, da je v svojih delih ustvaril harmonijo v sozvočju z izvirnim izrazom narave. V povsem intimnem in pomenljivem pristopu mu je uspelo delček naravnega ambienta, v katerem dominira motiv vode, preoblikovati v prefinjeno slikarsko snov, ki prekipeva v življenju in energiji izbranih vsebinskih izhodiš, kot tudi likovnega zapisa. S svojim načinom ustvarjanja prinaša občutenje motiva kot vzgon likovne substance in njeno energično, a uglašeno likovno manifestiranje. Skender Bajrović s tem daje novo vzgonsko moč slikovitemu ekspresivnemu slikarstvu.

sobota, 05. avgust 2017

Srečanje upokojencev Dolenjske in Bele krajine 2017

Na Jasi v Dolenjskih Toplicah se je na 15. srečanju upokojencev Dolenjske in Bele krajine zbralo okrog 1000 upokojencev, ki so prišli iz 36 društev. Glavna govornica je bila Jožica Maučec Zakotnik, državna sekretarka Ministrstva za zdravje. V nagovoru je poudarila pomen javnega in vsem dostopnega zdravstva in poudarila. "Javno, dostopno in kakovostno zdravstvo mora biti naša skupna prioriteta." Prvim trem športno rekreativnim ekipam pa so podelili pokale v moški, ženski in skupni uvrstitvi.

Jožica Maučec Zakotnik je v nadaljevanju še dejala: "Na ministrstvu pripravljamo cel sveženj nove in prenovo stare zakonodaje, ki bo pomembno vplivala tudi na položaj starejše generacije. Predlog novega Zakona za dolgotrajno oskrbo je že pripravljen. Intenzivno ga usklajujemo z glavnimi deležniki, preden ga bomo v septembru predstavili koaliciji in nato poslali v javno razpravo. Z njim želimo spodbujati večjo samostojnost uporabnikov in pravico do izbire, okrepiti oskrbo na domu in zagotoviti večjo podporo uporabnikom, ki se bodo odločili za neformalno oskrbo, kot tudi njihovim oskrbovalcem. Vzpostavili bomo enovit in povezan sistem storitev, združili obstoječe finančne vire, zagotovili nove vire in seveda njihovo učinkovito porabo.



Jeseni bomo v parlamentu nadaljevali z obravnavo novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bo pomembno prispevala k ohranitvi socialne države. Temeljni cilj je ohranitev javnega, vsem dostopnega zdravstva, ne glede na višino dohodka. Zakon bo tudi jasno določil mejo med zasebnim in javnim zdravstvom." Celoten govor lahko preberete na koncu članka.



"Letos je udeležba zaradi vročine malo manjša" je povedal Jože Jazbec, predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine (PZDU DBK). Pohvalil se je, da se je v društvih športno rekreativna dejavnost v preteklih letih zelo razširila. Prav tako dobro teče projekt medsebojne pomoči 'Starejši za starejše' ki ga vodi Rožca Šonc, ki je predsednica DU Novo mesto. Za ta uspešen vseslovenski projekt je ZDUS prejel priznanje Državljan Evrope za leto 2017.


Vera Pečnik, podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije, pa je dejala, da se je materialno stanje upokojencev letos malo izboljšalo saj sedaj kar 125 tisoč upokojencev dobiva 500 evrov pokojnine. Prej so prejemali manj. Poudarila je: "Uspeli in dosegli smo, da je z zakonom določeno, da tisti, ki imajo polno pokojninsko dobo, ne morejo imeti manj kot 500 evrov pokojnine. To je bil največji absurd, da je človek delal 40 let in imel 420 evrov pokojnine. Zavzemamo se, da bi bil odstotek obračuna oziroma začetek izračuna pokojninske osnove nekoliko višji. Želimo si, da bil 65 odstotkov, oziroma najmanj 60 odstotkov od osnove, a težava je še vedno pri upokojencih, ki nimajo polne pokojninske dobe, ali so bili predčasno invalidsko upokojeni."


Srečanja so se kot gosteje udeležili tudi Jože Muhvič, župan Občine Dolenjske Toplice, Andrej Božič, Jani Kramar Terme Dolenjske Toplice in Nina Golob, direktorica Hotela Delfin Izola.



V kulturno zabavnem sporedu je sodelovala znana in priljubljena pevka ljudskih pesmi Marjetka Popovski, folklorna skupina DU Črnomelj, Mažoretke iz Novega mesta in trio Hit.


Podelili pa so tudi pokale prvim trem ekipam v ženski in moški konkurenci ter skupni uvrstitvi na 42. ŠIU Dolenjske in Bele krajine.

ŽENSKE
1. mesto članice DU Kočevje
2. mesto članice DU Novo mesto
3. mesto so zasedle članice DU Črnomelj

MOŠKI
1. mesto člani DU Novo mesto
2. mesto člani DU Mirna
3. mesto osvojili člani DU Kočevje


SKUPNA UVRSTITEV
1. mesto DU Novo mesto
2. mesto DU Mirna
3. mesto je zasedlo DU Kočevje

-------------------------------------------------------------------------

Spoštovani

gospod Jože Jazbec, Predsednik PZDU Dolenjske in Bele krajine,
Vera Pečnik, podpredsednica ZDUS,
gospod Jože Muhič, župan dolenjskih Toplic,
spoštovane dame, cenjeni gospodje,

Vesela sem, da sem danes z vami na 15. srečanju upokojencev Pokrajinske zveze društev Dolenjske in Bele krajine. Naj vam najprej čestitam za organizacijo dogodka in uresničevanje programov, ki so namenjeni izboljšanju položaja upokojencev.

Zdravje je pomemben dejavnik razvoja družbe in močno vpliva na položaj posameznika v družbi. Podaljševanje zdravih let življenja vpliva na izboljšanje blaginje vseh generacij in hkrati zmanjšuje izdatke za zdravstvo.

Zato smo na Ministrstvu za zdravje pripravili Nacionalni plan zdravstvenega varstva 2016 -2025 z geslom Skupaj za družbo zdravja, ki jo je Državni zbor potrdil lani. V njej smo začrtali skupne usmeritve, ki jih je dolžna uveljavljati prav vsaka politika in ki krepijo javno, dostopno in kakovostno zdravstvo. To so: krepitev zdravja čez celotno življenjsko obdobje in zmanjševanje neenakosti v zdravju, čim bolj kakovostna zdravstvena oskrba, pravično in vzdržno financiranje ter povečanje uspešnosti zdravstvenega sistema. V planu oziroma resoluciji smo se zavezali, da bomo bolj povezali zdravstvene in socialne storitve, preoblikovali dopolnilno zdravstveno zavarovanje in zagotovili dodatne finančne vire tako za zdravstvo kot tudi za dolgotrajno oskrbo.

Na ministrstvu pripravljamo cel sveženj nove in prenovo stare zakonodaje, ki bo pomembno vplivala tudi na položaj starejše generacije. Predlog novega Zakona za dolgotrajno oskrbo je že pripravljen. Intenzivno ga usklajujemo z glavnimi deležniki, preden ga bomo v septembru predstavili koaliciji in nato poslali v javno razpravo. Z njim želimo spodbujati večjo samostojnost uporabnikov in pravico do izbire, okrepiti oskrbo na domu in zagotoviti večjo podporo uporabnikom, ki se bodo odločili za neformalno oskrbo, kot tudi njihovim oskrbovalcem. Vzpostavili bomo enovit in povezan sistem storitev, združili obstoječe finančne vire, zagotovili nove vire in seveda njihovo učinkovito porabo.

Jeseni bomo v parlamentu nadaljevali z obravnavo novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bo pomembno prispevala k ohranitvi socialne države. Temeljni cilj je ohranitev javnega, vsem dostopnega zdravstva, ne glede na višino dohodka. Zakon bo tudi jasno določil mejo med zasebnim in javnim zdravstvom.

Prav tako bo jeseni v drugem branju v Državnem zboru tudi predlog novele Zakona o pacientovih pravicah. Novela prinaša bolj pregledno in pravično vodenje čakalnih dob, kar bo onemogočilo preskakovanje, hkrati pa tudi več obveznosti za paciente. S tem ukrepom bo v zdravstvenih zavodih manj odpadlih terminov, kar se dogaja, ker se pacienti pravočasno ne odjavijo na preglede, če se jih ne morejo udeležit.

Julija je Državni zbor že sprejel novelo Zakona o zdravniški službi. S to novelo po več letih financiranje izobraževanja zdravstvenih delavcev prenašamo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja nazaj na državni proračun. Sredstva v zdravstveni blagajni bodo znova namenjena samo zdravstvenim storitvam in s tem skrajševanju čakalnih dob. Letos imamo tako na voljo dodatnih 23 milijonov evrov, v letu 2018 40 milijonov evrov, leta 2019 60 milijonov evrov in leta 2020 80 milijonov evrov.

Da bom še bolj razumljiva, samo letošnjih dodatnih 23 milijonov pomeni: 4532 endoprotez kolka ali 6534 operacij Hrbtenice ali 5757 perkutnih posegov na srcu, srčnih zaklopkah ali 6008 operacij raka prostate. Za skrajševanje čakalnih dob je vlada namenila v posebnem programu še dodatnih 36 milijonov evrov za letos in prihodnje leto.

Na koncu pa moram poudariti, da smo pripravili tudi nov predlog Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Zdaj ga usklajujemo s finančnim ministrstvom. Mnogim je najbrž znano, da s tem zakonom preoblikujemo sedanje dopolnilno zavarovanje, ki ga vsi plačujemo v enakem znesku, ne glede na višino dohodka. Po novem bodo vsi prispevki za zdravje odvisni od finančnega stanja zavarovanca, kar pomeni nižji znesek za večino upokojencev. Spreminjamo tudi organizacijo in vodenje zdravstvene blagajne, pri čemer bomo zagotovili ustrezno zastopanost upokojencev v svetu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki bo nadomestil dosedanje skupščino.

Za sprejem in uvajanje zakonskih sprememb potrebujemo vaše spremembe. Javno, dostopno in kakovostno zdravstvo mora biti naša skupna prioriteta.
Ministrstvo za zdravje pa omogoča za starejšo populacijo tudi kvalitetne preventivne programe, ki pomembno vplivajo na kvaliteto življenja in zdravje ljudi, vendar le, če se ljudje vključujejo v preventivne programe. Eden najpomembnejših je Program Svit, ki je namenjen moškim in ženskam v starosti od 50 do 74 let za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. V programu smo v preteklih 8 letih odkrili okrog 30 000 predrakavih sprememb in več kot 2700 rakov debelega črevesa in danke. Predrakave spremembe gastroenterologi med kolonoskopijo odstranijo, kar je vplivalo na manjše število novih rakov. V Svitu se odkrivajo v 70% raki v zgodnji fazi razvoja, ko onkološko zdravljenje ni potrebno. S Programom Svit lahko ohranimo 200 življenj na leto in zmanjšamo število novih primerov za 300 primerov.

Odzivnost v Program Svit še ni zadovoljiva, saj se testira le 60% tistih, ki jim je program namenjen. Moški se odzivajo v Program Svit v manjšem deležu kot ženske, čeprav je rak debelega črevesa in danke pri moških večji problem. Pozivamo vse, ki prejmejo vabilo v Program Svit, da opravijo testiranje in če je potrebno, tudi kolonoskopijo. Program Svit vam lahko reši življenje.

Hvala.

Maučec Zakotnik, Državna sekretarka

petek, 04. avgust 2017

Novi pametni telefon Moto G5S in Moto G5S Plus

Pred nekaj dnevi je Lenovo, oziroma njegova podružnica Motorola Mobility, predstavila posebno izdajo pametnih telefonov Moto G5S in Moto G5S Plus. Nova telefona Moto G5S in Moto G5S Plus prinašata vrsto pomenljivih nadgradenj v primerjavi s predhodnikoma Moto G5 in Moto G5 Plus.

Moto G5S je hiter pametni telefon. Odet je v kovinsko ohišje, izdelano iz enega kosa aluminija, zato ni le lep, temveč tudi trpežen. Nadgrajena baterija v modelu Moto G5S ima kapaciteto 3000 mAh, zato zlahka ponudi celodnevno avtonomijo delovanja*. Tehnologija hitrega polnjenja TurboPower™ pa v samo 15 minutah polnjenja doda do 5 ur uporabe.*

Posebna izdaja Moto G5S ima vgrajeno kamero ločljivosti 16 Mpik in sistem faznega samodejnega ostrenja (PDAF). Tehnologija hitrega ostrenja poskrbi, da ne boste zamudili idealnega posnetka. Za skupinske selfije pa skrbi širokokotna prednja kamera ločljivosti 5 Mpik, ki je opremljena z LED-bliskavico – za kakovostne posnetke tudi v nočnem času.

Moto G5S ima vgrajen 5,2-palčni zaslon polne visoke ločljivosti (1080p), ki prikazuje živobarvno sliko. Telefon ima vgrajen osemjedrni procesor (takta 1,4 GHz)**, ki zagotavlja tekoče delovanje aplikacij, brskanje po spletu in ogled videa brez zatikanja. V mobilnih omrežjih 4G omogoča visoke hitrosti prenosa podatkov***. Vgrajen bralnik prstnih odtisov lahko uporabite za odklep telefona, navigacijo po zaslonu ali pa drug namenski gumb, denimo mobilna plačila****. Moto G5S vsebuje tudi najnovejše rešitve Moto Experiences, kot sta funkciji Night Display ter Quick Reply.



Najboljši telefon v družini Moto G je posebna izdaja Moto G5S Plus. Vgrajeno ima dvojno kamero, ki je bila do sedaj rezervirana le za premijske modele. Dve hrbtni kameri z ločljivostjo 13 Mpik in programsko opremo za izboljšavo fotografij omogočata večjo svobodo fotografiranja, ustvarjanje profesionalnih portretov, dodajanje učinka zamegljenega ozadja itd. Svojim fotografijam lahko s črno-belo zamenjavo ozadja dodate povsem nov videz*****. Prednja kamera ločljivosti 8 Mpik pa poleg LED-bliskavice premore še nov panoramski način zajema fotografije.

Moto G5S Plus po velikosti in obliki spominja na premijske naprave. V celoti kovinsko ohišje ima vgrajen 5,5-palčni zaslon polne visoke ločljivosti, pod njim pa se nahaja bliskovito hiter osemjedrni procesor Qualcomm® Snapdragon™ s taktom 2,0 GHz in zmogljivo grafiko. Tudi ta telefon se povezuje v mobilna omrežja 4G LTE in dosega visoke hitrosti prenosa podatkov***.

3000 mAh baterija* nudi cel dan užitkov, s tehnologijo TurboPower™ pa se hitro napolni. Za dodatnih 6 ur avtonomije zadostuje že 15 minut polnjenja.* Bralnik prstnih odtisov tudi v telefonu Moto G5S Plus omogoča vse – od odklepanja telefona do mobilnih plačil.**** Seveda ne manjkajo niti nove rešitve Moto Experiences in druge namenske aplikacije.

Nova Moto G5S in Moto G5s Plus bosta v regiji EMEA naprodaj konec poletja, njuni priporočeni prodajni ceni pa se bosta od 249 do 299 evrov.

* Baterija mora biti znatno izpraznjena, hitrost polnjenja se ob višji stopnji napolnjenosti baterije upočasni. Trajanje baterije je informativne narave in temelji na mešanem profilu rabe. Mešani profil predvideva rabo Motorola naprav v omrežju 4G LTE z odlično pokritostjo, vsebuje pa tako aktivno rabo naprave kot čakanje v pripravljenosti. Privzete nastavitve telefona so prilagojene mešanemu profilu rabe. Dejanske zmogljivosti baterije so odvisne od večih dejavnikov, kot so moč signala, nastavitve omrežje, delovna temperatura, raba govornih in podatkovnih komunikacij, raba aplikacij ipd.

** Hitrosti delovanja jeder se lahko razlikujejo, procesor ne deluje stalno s polno zmogljivostjo.

*** Nekatere funkcije in lastnosti izdelka so odvisne od mobilnega omrežja in mobilnega paketa ter so del pogodbenih obveznosti in lahko ustvarijo dodatne stroške. Motorola in mobilni operaterji si pridržujejo pravico do sprememb.

**** Za delovanje potrebuje tehnologijo NFC in ustrezno aplikacijo. Prsti odtis služi kot avtorizacija/potrditev nakupa.

***** Izbrani črno-beli načini in funkcija zamenjave ozadja so še v preizkusni fazi.

četrtek, 03. avgust 2017

V Cityparku za starejše in invalide brezplačna uporaba skuterja

 »Resnično želimo vsakemu obiskovalcu polepšati dan in veseli smo, da lahko od zdaj naprej še bolj pomagamo ljudem z omejenimi možnostmi gibanja. Prilagojenim vhodom, parkirnim prostorom in izposoji vozička dodajamo še možnost brezplačne uporabe električnega skuterja za invalide,« navdušeno pove Toni Pugelj, direktor Cityparka. 

Z novim električnim skuterjem bodo invalidnim in starejšim ljudem močno olajšali nakupovanje. »Z njim bodo lahko ljudje lažje dostopali do trgovin, njihovo nakupovanje bo veliko bolj brezskrbno, predvsem pa bodo lahko z našim novim prevoznim sredstvom prihranili ogromno svojega časa,« poudari Pugelj, ki skupaj s sodelavci nenehno išče možnosti za razvoj in ob tem želi ustrezno poskrbeti prav za vse ciljne skupine obiskovalcev.

Izposoja novega električnega skuterja bo brezplačna. V mestu ugodnih nakupov, druženja in zabave bodo po hodnikih, ki med seboj povezujejo več kot 125 trgovin in lokalov, gibalno ovirane osebe lahko hitreje prišle do želenega cilja. Štirikolesni skuter srebrne barve jih bo čakal na hodniku pri Intersparovi informacijski točki, kjer je možno prevzeti tudi njegov ključ. »Napravo odlikuje tih motor. Skuter, ki je primeren tako za levičarje kot tudi desničarje, ima držalo za bergle in kar dve nakupovalni košarici. Prepričan sem, da bo naše novo prevozno sredstvo, ki je udobno, varno in vzdržljivo, marsikomu olajšalo nakupe,« še zaključi Pugelj.