sreda, 30. november 2011

Dva obraza našega sveta – koledar Arneta Hodaliča

Arne Hodalič in Društvo za Kakovostno Rehabilitacijo Otrok Slovenije – KROS, sta letos, že drugič, izdala stenski koledar z naslovom 'DVA OBRAZA NAŠEGA SVETA'. Denar, ki ga bodo zbrali s prodajo koledarja, ki je opremljen z odličnimi fotografijami Arneta Hodaliča, risbami z izraženimi občutji otrok, ter mladostnikov iz URI - Soča bodo namenili pacientom in rehabilitantom na URI - Soča, za kulturno in športno izmenjavo v Bruslju, 20. bolnišnične športne igre in nakup pripomočkov za nadomestno in dopolnilno komunikacijo pri otrokih in mladostnikih, ki so vključeni v celostno rehabilitacijo.

Pod pokroviteljstvom Repro – MS 03 bo uradna predstavitev koledarja 1. 12. 2011 ob 13.00 uri v Koloseju Ljubljana, Šmartinska cesta 152, Ljubljana.

Naslovna stran koledarja.
















V kulturnem sporedu bodo sodelovali Severa Gjurin, Trkaj, Dejan Lapajna, Bojan Cvetežnik in Miha Hawlina s prijatelji ter Aleksander Zadel. Svojo življenjsko zgodbo pa bo predstavil rehabilitant URI – Soče Tomaž Glavač. Sodelovali bodo tudi vsi, ki so aktivno sodelovali pri izvedbi projekta.

Na prireditvi bo koledar možno tudi kupiti. Kasneje se ga bo lahko kupilo na Društvu KROS, Linhartova 51, 1000 Ljubljana, e-naslov: tanja.babnik@gmail.com ali na telefonski številki 040 471 784, kjer boste dobili tudi dodatne informacije.
.

petek, 25. november 2011

Blazinice z ovsom, ki pomagajo ob prehladih

Blazina je popolnoma naravni izdelek polnjena z ovsenimi zrni, ki izvrstno akumulirajo toploto, in ker sprostijo svoje eterično olje, je kot topli obkladek namenjena pogrevanju vseh delov telesa. Zaradi suhe toplote uspešno lajša prehladna obolenja. Učinek blagodejnosti pa se še poveča ob sočasni uporabi eteričnega olja ali kreme.


Zdravilna ovsena blazina.


Kadar je otrok prehlajen je blazina zelo primerna tudi za gretje otroških prsi. Pazite le da blazina ni pretopla. Blazina je namenjena tudi odraslim. Polagamo jo na križ, vrat, ramena, trebuh, mehur,ušesa… Blazina se lahko pogrejte kar na radiatorju, v pečici, (ali v mikrovalovki). Če toplo blazino zavijemo v bombažno plenico, zadržimo toploto v njej dalj časa.


Zdravilna ovsena blazina MEDVEDEK.

Izdelek je polnjen z zrni ovsa, pridelanih s spoštovanjem do matere narave, z veliko skrbjo, vero in dobro voljo, z namenom, na čim bolj naraven način pomaga lajšati zdravstvene težave. Blazina je za večkratno uporabo, pazite le, da ne pride v stik z vlago.

Sestavine: blazina: 100% naravni bombaž (inlet) - zelo gosto tkana tkanina,
polnilo: 100% domača zrna ovsa

Blazinica z ovsom 23 x 15 cm stane 8 evrov, blazinica z ovsom Medvedek 23 x 15 pa 10 evrov.

Blazinico, ki jo boste, po povzetju prejeli v nekaj dneh, lahko naročite pri Tatjani Ladinek, nosilki dopolnilne dejavnosti, Breznica 8, 2391 Prevalje.
Telefon: 031 24 80 75, e-pošta: tanaladinek@gmail.com
.

sreda, 23. november 2011

Knjižni sejem - pogovor z alpinistom Tonetom Škarja

Na Forumu 27. slovenskega knjižnega sejma bo danes v drugem preddverju Cankarjevega doma, ob 18.15 uri, pogovor z znanim in legendarnim alpinistom Tonetom Škarja. Pogovor, ki ga bo spremljala video projekcija, bo namenjen njegovi najnovejši knjigi Po svoji sledi v kateri se avtor ozre na svojo dolgo in zanimivo alpinistično pot. Vodil ga bo urednik France Malešič.

Foto utrinki s foruma v Cankarjevem domu v Ljubljani.



.

Pokojnine ostanejo nespremenjene

»Ni pogojev za uskladitev pokojnin. Porast povprečne mesečne najnižje pokojninske osnove je namreč že s februarsko uskladitvijo pokojnin presegla mejo, določeno v interventnem zakonu«, je obrazložil Jože Kuhelj iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ). Na povišanje torej lahko računamo februarja 2012. Decembrske pokojnine bodo izplačane 29. decembra, so še sklenili na seji.




Člani Sveta Zavoda so se na 22. seji seznanili tudi s pregledom števila in ravni pokojnin v obdobju od januarja do oktobra, z izvajanjem invalidskega zavarovanja v letih 2009 in 2010 ter z letnim poročilom Sklada RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov za leto 2010. Janez Zidar, novi direktor omenjenega sklada je v predstavitvi letnega poročila izpostavil podatek, da je sklad v letu 2010 za prilagoditev delovnega mesta izplačal le 2564 evrov. Med načrtovanimi ukrepi do konca tega leta pa je omenil izdajo odločb o odmeri plačila zamudnikom.


















Na seji je bilo tudi povedano, da je Državna revizijska komisija zavrnila zahtevek podjetja Cetis v zvezi s kartico upokojencev in potrdila ZPIZ-ovo izbiro izvajalca. Po besedah Brankota Kokota predstavnika za stike z javnostjo pri ZPIZ, bo kartice za upokojence izdelalo podjetje Identics z Brezovice pri Ljubljani. Pričetek izdaje kartic lahko pričakujemo februarja 2012. S kartico bodo upokojenci lahko dokazovali svoj status, z njo pa bodo lahko uveljavljali tudi morebitne ugodnosti, ki jih imajo zaradi tega statusa npr. v trgovinah in javnem prometu.
.

ponedeljek, 21. november 2011

Redna zbirka Mohorjeve družbe za leto 2012

Lično urejena redna zbirka Mohorjeve družbe za leto 2012 sestavlja pet knjig in stenski koledar z lepimi fotografijami slovenskih domačij Toma Štefeta. Vodstvo si prizadeva z Mohorjevskim adventnim knjižnim darom obuditi izročilo in poskrbeti, da sleherna družina sprejme medse knjižni dar Mohorjeve. V njem je knjiga za vsak rod, od dedka do vnuka, tudi za starše in za vse skupaj. Redna zbirka postaja tudi knjižni dar za družino; zato, da jo v razvedrilu poveže, da jo s priročniki vzgaja in poučuje, da jo s povestjo obogati. Skratka je darilo za vse generacije. V zbirki je:




STENSKI KOLEDAR 2012, s čudovitimi fotografijami slovenskih domačij Toma Štefeta
MOHORJEV KOLEDAR 2012, kot vedno, aktualen pregled vseh pomembnih dogodkov v letu, ki je minilo.
OVADBA OPOLNOČI, roman Janeza Kajzerja o usodi podeželskega zdravnika v času med obema vojnama in takoj po njej.
NAJDI SVOJO ŽIVLJENJSKO SMER, avtor Anselm Grün. Knjiga nas poduči kako lahko ozdravimo rane iz otroštva in kako lahko izkoristimo svoje psihološke in duhovne vire. Prevedla Alenka Novak.
NA DUCAT CENEJE, avtor F. B. Gilbreth, sam oče dvanajstih otrok, na zabaven način popisuje zgode in nezgode svoje družine. Zabavno branje za vso družino. Prevedel Avgust Petrišič, ilustriral Uro Horvat.
OHRANIMO KOZOLEC! Najzanimivejša slovenska značilnost, ki izgublja svojo vlogo. Knjiga želi spodbuditi, da bi to dragocenost ohranili tudi zanamcem.

V pogovoru je pisec knjige Ohranimo kozolec!, Edvard Svetek povedal:



Pet knjig in stenski koledar stane 62 evrov. Vsak kupec prejme tudi posebno darilo, življenjepis o Slomšku, ki ga je napisala Berta Golob in ga bodo otroci brali za Slomškovo bralno priznanje.
.

nedelja, 20. november 2011

Na Bledu že 12. leto družabna srečanja za starejše

Na Bledu, se v restavraciji Panorama Hotela Toplice vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu srečujejo upokojenci in starejši iz Gorenjske in drugih krajev Slovenije. "Na teh priljubljenih srečanjih, kjer se nas zbere do 200 obiskovalcev, nas druži glasba, ples, dobra družba, prijatelji in prijeten klepet. Prostora pa je še dovolj, zato prijazno povabljeni." je poudarila organizatorica srečanj Anica Svetina.




Kljub temu, da so srečanja brezplačna so na visokem nivoju. Značilno za srečanja je, da imajo obiskovalci stalna omizja, ki jih čakajo iz leta v leto, tudi takrat ko so odsotni. Ob njih se ob vsakem srečanju razvijejo pravi prijateljski pogovori.



















Na vsako srečanje povabijo pomembnega gosta oziroma gostjo. Tokrat je je bila to Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizem Bled, zavod za pospeševanje turizma, ki je v svojem nagovoru predstavila kaj vse se je v letošnjem letu dogajalo na Bledu in kaj se še bo. Med drugim je omenila tudi Blejsko simfonijo (gre za glasbeni spektakel s pomočjo vodne zavese in laserja), ki je novost v okviru prireditve Krog prijateljstva,ki bo 30. decembra v Veliki Zaki.




Obljubila je tudi, da se bo zavzela, da bodo upokojenci in starejši obiskovalci Bleda imeli ugodnosti pri turistični ponudbi Bleda, kot npr. pri plavanju v letnem kopališču in bazenih in pri raznih vstopninah na prireditvah v Festivalni in Ledeni dvorani.




Organizatorica srečanj je že dvanajsto leto Anica Svetina. Povedala je: "Srečanja so postala zelo priljubljena, zato se jih upokojenci in starejši zelo radi udeležujejo. Poudarila je, da so omizja postala med seboj tako povezana, da komaj čakajo ponovnega srečanja."

Srečanja bodo letos še 4. in 18. decembra. V letu 2012 pa 8. in 22. januarja, 5. in 19. februarja, 4. in 18. marca ter 1. in 15. aprila.
.

četrtek, 17. november 2011

Na Viču odprli nov Dnevni center za starejše

Ljubljana, 16.11.2011 – Na Viču sta Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana in Marjan Sedmak, predsednik Mestne zveze upokojencev Ljubljana (MZU), ki je tudi predsednik AGE, največjega evropskega združenja starejših, odprla nov Dnevni center aktivnosti za starejše. To je že četrti od osmih, ki je v upravljanju MZU Ljubljana.



















V Ljubljani je od leta 2005, ob podpori Mestne občine Ljubljana, svoja vrata odprlo že osem Dnevnih centrov aktivnosti za starejše (DCA). Štirje izmed njih, med njimi tudi Dnevni center aktivnosti za starejše na Viču,Tržaška 37 (nasproti Ilirije) delujejo pod okriljem Mestne zveze upokojencev Ljubljana. Prvi DCA je bil odprt pred sedmimi leti na Povšetovi, drugi, pred petimi leti na Puhovi in na Gosposvetski pred dvema letoma.




Dnevne centre aktivnosti za starejše v Ljubljani dnevno obišče od 30 do 80 ljudi. Njihovi programi so zelo pestri in prispevajo k ustvarjanju ugodnih pogojev za kvalitetnejše bivanje starejših. Starejši meščani in meščanke se lahko udeležujejo raznovrstnih aktivnosti za vzdrževanje psihofizične kondicije, družabništva in medgeneracijskega povezovanja, ter drugih prostočasnih aktivnosti kot so umetniško ustvarjanje, vodena telesna vadba, joga in tečaji tujih jezikov.



















V kulturnem sporedu so nastopili otroci iz Mladinskega doma Malči Belčeve, KUD Židan parazol in pevski zbor 60+ iz DCA Gosposvetska. Nove prostore DCA na Viču pa je s svojimi umetniškimi deli okrasila Vesna Aljančič iz DCA Povšetova.







.

ponedeljek, 14. november 2011

S sporočilom SMS lahko takoj preverimo če smo zdravstveno zavarovani

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je uvedel nov način preverjanja zdravstvenega zavarovanja. Če smo zavarovani oziroma, če imamo plačano obvezno in prostovoljno zavarovanje lahko sedaj, v nekaj sekundah preverimo, kar z SMS-om tako, da z mobilnem telefonom pošljemo, na telefonsko številko 031 771 009 SMS sporočilo, v katerem je potrebno napisati ZZ in devetmestno številko (brez presledka), ki je na prvi strani naše zdravstvene kartice.

















V odgovoru, ki je brezplačen, in bo prispel v nekaj sekundah bosta napisni začetnici vašega imena in priimka z vašo devetmestno številko, ter npr. OBVEZNO ZAVAROVANJE JE UREJENO. DOPOLNILNO ZAVAROVANJE JE UREJENO PRI VZAJEMNI., če sta obe zavarovanji plačani. Ta storitev je posebno pomembna za vse tiste, ki sumijo, da jim delodajalec ali kdo drug ne plačuje redno obvezno zdravstveno zavarovanje, je bilo poudarjeno na tiskovni konferenci ZZZS.


.

petek, 11. november 2011

Trbovljske rudarske kolonije

Kaj so bile rudarske delavske kolonije? V dobesednem pomenu - večja skupina po enotnem načrtu zgrajenih hiš. V prenesenem smislu - v etnično tujem okolju živeča skupina pripadnikov kake narodnosti (po SSKJ). Sredi povsem kmečkega okolja Zasavja v 19. stoletju so bile delavske kolonije natanko to.

Kolonije so bila najemniška (režijska ali podjetniška) stanovanja, ki so jih gradili podjetniki za svoje delavce v bližini tovarn in rudnikov, torej v glavnem za nižje sloje prebivalcev.

Pojavile so se kot veja utilitaristične, na korist preračunane, ekonomske teorije.Temeljna zakonitost gradnje kolonij, grajenih po načelu – čim hitreje in čim ceneje - je bila, da se morajo vložena sredstva povrniti in zagotoviti profit.

Graditi so jih začeli po sklepu drugega kongresa montanistov v Ljubljani 1869. H gradnji stanovanj za delavceje lastnike večjih podjetij proti koncu 19. stoletja silila tudi stanovanjska zakonodaja.

Gradnjo primernejših bivališč pa je spodbujal še zakon o delavskih stanovanjih. Pojav kolonij pomeni prelom s tradicionalnim stavbarstvom, saj so zgrajene po enotnih načrtih, uveljavljenih povsod tam, kjer je bila koncentracija delavstva velika. Likovne komponente so zanemarjene oz. obrobne, kakršen je bil tudi socialni položajstanovalcev.

Po gradbeni plati so bile kolonije v času nastanka moderne naselbine. Urejena infrastruktura in higienski nadzor, dvig bivalnega standarda z odpravo črnih kuhinj, napeljava elektrike po prvi svetovni vojni,… prenaseljenost pa tako ali tako ni bila le posebnost delavskih naselij, pač pa so jo do obisti poznali tudi v ruralnem okolju. Danes urbanistično degradirana območja so bila v času nastajanja začetnice urbanizma, če ga pojmujemo kot celovito načrtovanje in oblikovanje naselij s funkcijskega, tehniškega in z likovnega vidika.




Kolonijo poleg arhitekture same najbolj definirata še neizogibna komunikacija ter socialna in profesionalna izenačenost stanovalcev, saj so bile namenjene različnim družbenim slojem: delavcem, nadzornikom in poduradnikom ter uradnikom.

V Zasavju lahko sistematični gradnji kolonij sledimo od 70. let 19. stoletja naprej, ko je Trboveljska premogokopna družba - TPD prevzela drugega za drugim vse zasavske rudnike.






















Do leta 1870 so bila za proletariat običajna enoprostorska stanovanja s sobo in kuhinja v enem prostoru, ki si ga je včasih delilo celo več družin. Po letu 1870 se uveljavijo kolonije s skupnimi kuhinjami: od dve do štiri družine so si delile le kuhinjo, sobo, in s tem vsaj minimalno zasebnost, pa je imela vsaka družina svojo (Kolonija za cesto, Kurja vas, Polaj....). Po letu 1890 obsegajo kolonijska stanovanja že sobo in kuhinjo za vsako družino.



Rudniška stanovanja so se dodeljevala po posebnih kriterijih. Prvi pogoj je bil vsaj pet let službe pri rudniku in družina, če je kandidat prosil za stanovanje s kuhinjo. Če je imetnik stanovanjske pravice službo izgubil ali če je umrl, se je morala družina v 30 dneh izseliti. Nad rudniškimi stanovanji je bdel tehnični uradnik TPD, v njegovem imenu so nadzor izvajali hišnik, njegov namestnik in en pomočnik. Najbolj moteče »elemente« (zanemarjene, pijance in prepirljivce) so lahko tudi izselili iz kolonijskih stanovanj. Tak sistem nadzora in represivni ukrepi, ki so iz njega izhajali, so bili regulativ, ki je zagotavljal določeno stopnjo higiene in redno vzdrževanje prostorov.

Razlogi za gradnjo kolonij.
Velikemu prilivu nove delovne sile z nerešenim stanovanjskim vprašanjem je bilo potrebno ponuditi najosnovnejše bivalne pogoje. Zagotoviti je bilo potrebno pogoje za izvajanje 12-urnega delavnika, zato so morala biti delavska stanovanja v neposredni bližini zaposlitve.

Zajeziti je bilo potrebno ekonomsko migracijo in s stanovanji pridobiti nove delavce. Zaslužek na eni in zagotovljeno stanovanje na drugi strani sta neustavljivo privabljala trume ljudi, ki razen pridnih rok niso imeli ničesar. Da kupčija le ni bila tako ugodna, je bilo skrito v »drobnem tisku.« Stanovanja so se uporabljala kot sredstvo pritiska na delojemalce, ki jim je ob stavkah grozila najprej izguba doma. Tudi mezde so bile lahko nižje na račun obračunane stanarine.

Tukaj si oglejte fotogalerijo na FB.
.