ponedeljek, 26. februar 2018

Društva upokojencev prijavite se na razpis za delitev denarja za šport in kulturo


Ljubljana, 26.2.2018 - Na seji Sveta ZPIZ  so člani sveta sprejeli tudi besedilo javnega razpisa za delitev denarja za rekreativno, športno in kulturno dejavnost, ki jo organizirajo organizacije upokojencev in delovnih invalidov v letu 2018. Višina razpisanih sredstev tudi letos, tako kot lani, znaša 193.000 evrov. Od tega je 164.050 evrov oziroma 85 odstotkov namenjenih rekreativni, športni in kulturni dejavnosti upokojencev, 28.950 evrov oziroma 15 odstotkov pa rekreativni, športni in kulturni dejavnosti delovnih invalidov. Razpisana sredstva so namenjena izključno organiziranju rekreativne, športne in kulturne dejavnosti upokojencev in delovnih invalidov, razpis pa bo objavljen v Uradnem listu RS. 

Pokojnine se bodo aprila povečale še za 1,1 odstotka

Pokojnine bodo od 1. aprila višje še za 1,1 odstotka, je sklenil svet pokojninskega zavoda, ki je minuli teden že izpeljal februarsko uskladitev v višini 2,2 odstotka. Višji zneski bodo izplačani z aprilskimi pokojninami, ki bodo nakazane konec aprila. Člani sveta zavoda so na seji sprejeli tudi Letno poročilo za leto 2017.
 



Svet zavoda je že na ustanovni seji minuli ponedeljek izvedel redno februarsko uskladitev v višini 2,2 odstotka. Današnje usklajevanje pa je bilo v skladu s proračunskimi dokumenti. Pokojnina 600 evrov bo tako višja za 6,6 evra. Torej 606,6 evrov. Zavod bo za tokratno uskladitev na letni ravni namenil 40 milijonov evrov.

Povprečna starostna pokojnina je januarja znašala 621 evrov, najnižja pa 207 evrov. Za tiste s polno pokojninsko dobo brez dokupa pa v skladu s pokojninsko novelo iz aprila lani 500 evrov. Najvišja izplačana pokojnina je znašala 2700 evrov.

Prispevki za socialno varnost so bili zaradi rasti zaposlenosti in povprečne plače 6,5 odstotka višji od leta prej. Po poročanju STA je državni proračun za pokrivanje razlike med prihodki in odhodki ZPIZ nakazal 915,6 milijona evrov, kar je v zadnjih petih letih najmanj.

Prejemnikov pokojnin iz obveznega zavarovanja je bilo lani približno 615.700, kar je v primerjavi z letom prej 0,2 odstotka več. To je najmanjše povečanje v zadnjih 27 letih. Samo starostnih upokojencev pa je bilo približno 440.200, kar je v primerjavi z letom 2016 odstotek več. To je druga najnižja rast v zadnjih 21 letih.

sobota, 24. februar 2018

Lea Sirk ni pričakovala zmage na izboru EMA 2018

Lea Sirk, ki zmage ni pričakovala, bo maja odpotovala na 63. tekmovanje za pesem Evrovizije v Lizbono. Slovenijo bo v drugem predizboru, 10. maja, zastopala s skladbo Hvala, ne! ki so jo ustvarili Lea Sirk, Tomy DeClerque / Lea Sirk, Anej Sirk / Tomy DeClerque, Lea Sirk.



Zaključil se je finalni izbor EMA 2018, ki sta ga gostila Raiven in Vid Valič, zakulisje pa Nejc Šmit. Večer je otvoril lanski zmagovalec Omar Naber, nadaljevali pa so finalisti: Lea Sirk (Hvala, ne!), Indigo (Vesna), INA SHAI (Glow), BQL (Promise), Marina Martensson (Blizu), Lara Kadis (Zdaj sem tu), Proper (Ukraden cvet) in Nuška Drašček (Ne zapusti me zdaj).

V finalnem izboru je o predstavniku na Evroviziji poleg poslušalcev in gledalcev odločalo še šest žirij, ki jih je sestavljalo po pet članov. Telefonsko glasovanje je prispevalo 50 odstotkov glasov, žirije pa preostalih 50.

VIDEO - Zmagovalna skladba HVALA, NE! ki jo je zapela Lea Sirk


Žirija slovenskega uradnega kluba oboževalcev OGAE Slovenija je največ točk (12) namenila Lei Sirk, enako so se odločile tudi žirije glasbenih ustvarjalcev ter radijska žirija in televizijska žirija, pa tudi žirija glasbenih izvajalcev, ki so jo sestavljali nekdanji slovenski predstavniki na Evroviziji. Mednarodna žirija pa se je odločila za Ino Shai.

Gledalci in poslušalci so 12 točk namenili Ini Shai, 24 točk skupini Proper, 36 točk Lari Kadis, 48 točk Lei Sirk, 60 točk Nuši Drašček, največ - 72 točk - pa sta dobila BQL. Končni vrstni red Eme 2018 je takle: Lea Sirk (116 točk), BQL (106), Nuška Drašček (88), Lara Kadis (74), Proper (54), Ina Shai (38) ter Indigo (18) in Marina Martensson 10 točk.

VIDEO - Navdušenje po končanem glasovanju.



V Lizboni so sicer že konec januarja z žrebom določili razvrstitev držav. V predizbora 63. tekmovanja za pesem Evrovizije, ki bosta 8. in 10., 12. maja pa bo nato na vrsti finale. Slovenija se bo predstavila v drugi polovici drugega predizbora.

Sveža zmagovalka Eme je na vprašanje, ali jo je bilo strah, da ljudi "basi" v njeni pesmi ne bodo prepričali, odgovorila: "Upam, da se zatrese še cela Portugalska. Zmage nisem pričakovala, v svojo pesem verjamem, točno vem, kaj sem z njo želela povedati in napisala sem jo tako, da jo lahko odpojem tudi ob treh zjutraj," je dodala za MMC.


BESEDILO PESMI, KI JO JE NAPISALA LEA SIRK


Hvala, ne!

  
Moje ime je Lea in
Za vas imam nov lik
Veliko smeha in svobode
Kot najbolj virtualen trik

Je korak do zmage
Je korak do luči
Je korak do popolnosti
Popolnosti

Borim se z nasmehom do sonca
Borim se za ljudi
Pot do resnice
Me zaslepi

Ljubezen tista prva
Pride, da preslepi
Jaz pa si vzamem
Kar telo osvobodi

Ne verjemi vse
Kar ponujeno ti je
Misli na glas
In upaj

Da skrivnost je v tem
Ne prodajaj se vsem
To je najbolj pasè
Hvala ne, ne

Hvala ne
Hvala ne, ne
Hvala, hvala ne

Milijon ljudi je že reklo
Da nas preveč živi
Tisti, ki so nesrečni
In brez luči

Je nasmeh za srečo
Je nasmeh za ljudi
Za tiste polne skrbi
Woo

Svoje duše ne dam nikomur
Držim jo zase
Pravo umetnost
Brez besede

Vsak odgovor je v meni
Na ka-ka-kadar zaspim
Kot dovolj sproščeno
Na bran za vse

Ne verjemi vse,
Kar ponujeno ti je
Misli na glas
In upaj

Da skrivnost je v tem
Ne prodajaj se vsem
To je najbolj pasè
Oh, ooh

Ne verjemi vse,
Kar ponujeno ti je
Misli na glas
In upaj

Da skrivnost je v tem
Ne prodajaj se vsem
To je najbolj pasè
Hvala ne, ne

Hvala ne
Hvala ne, ne
Hvala, hvala ne

Lutka sem ljudi
Ki se skrivajo za maskami
Enaki, popolni, a ne zadovoljni
Hvala ne, ne

Ne verjemi vse,
Kar ponujeno ti je
Misli na glas
In upaj

Da skrivnost je v tem
Ne prodajaj se vsem
To je najbolj pasè
Hvala ne, ne

Hvala ne
Hvala ne, ne
Hvala, hvala ne
Ne, ne, ne, ne

Med glasovanjem je Amaya gledalce navdušila s svežim singlom Concrete, Raiven s kompilacijo treh skladb: Črno bel, Zažarim in Povej ter Omar z novim singlom I still believe in you.

petek, 23. februar 2018

BineVolčič z navdušenjem kuhal v LifeClass Termah Sveti Martin

Za chefa Bineta Volčiča se je leto začelo v polnem zamahu. Poleg vodenja svoje restavracije v Ljubljani in sodelovanja na različnih kulinaričnih dogodkih, se bo letos predstavil tudi v vlogi sodnika v priljubljenem kuharskem šovu Masterchef. Prostega časa nima veliko, zato za oddih rad izbere destinacije, kjer lahko z aktivnostmi nabere novo energijo, seveda pa nikjer ne sme manjkati pristna kulinarična ponudba. Za kratek vikend pobeg iz napornega vsakdana je zato tokrat izbral LifeClass Terme Sveti Martin, ki ležijo v osrčju čudovite medžimurske narave. 



Poleg čudovite narave, bogate kulturne, zgodovinske in tradicionalne dediščine pa Medžimurje razvaja tudi z raznovrstnimi avtohtonimi okusi, ki jih ponujajo rodovitni okoliški hribi. V okusih Medžimurja lahko obiskovalci uživajo v restavraciji LeBatat, ki je ime dobila po zdravilnem sladkem krompirju, ki ga tradicionalno vzrejajo na tem območju. Jedi restavracije temeljijo na prepletanju okusov tradicije in inovativne sodobne zdrave kuhinje, k čemur pri svojih kreacijah sledi tudi Volčič. Koncept restavracije in sveže lokalne sestavine so ga na oddihu navdušili, zato je iz najznačilnejših sestavin sestavil tudi svojo jed in jo v kratkem prikazu v Termah tudi predstavil. 



Pripravil je raviole z domačo skuto in orehi, ki jim je dodal še čemaževo kremo z belim sladkim krompirjem in poširano jajce. Sam je pristaš kuhanja s sezonskimi in lokalnimi proizvodi, zato je v kuhanju s sestavinami z okoliških kmetij preprosto užival, nad okusi pa so bili navdušeni tisti izbranci, ki so lahko Binetove raviole tudi poskusili. Ob obisku LifeClass Term Sveti Martin je Bine Volčič razložil: »V mojem norem bioritmu in nabitem urniku, ki ga imam že kar nekaj časa, je oddih v naravi in odličnih termah tisto, kar mi da energijo za nove izzive in mi osveži kreativnost. Če k temu dodam še inovativno, a iskreno kuhinjo, je to res zadetek v polno«. 



Za vse tiste, ki bi želeli Binetovo mojstrovino pripraviti doma, nam je zaupal recept za vedno odlično rezančevo testo, ki ga lahko popestrimo s poljubnimi nadevi in oblikujemo po svojem okusu. 

Recept za 2 osebi:

REZANČEVO TESTO
100 g ostre moke
4 rumenjaki

Moko in rumenjake pregnetemo, da dobimo gladko in kompaktno testo. Zavijemo ga v plastično folijo za živila in pustimo počivati vsaj pol ure v hladilniku. Nato testo enakomerno razvaljamo s pomočjo stroja za valjanje testenin in ga razrežemo v poljubne oblike glede na izbrano obliko polnjenih testenin.

NADEV
100 g domače skute
30 g praženih orehovih jedrc
1 žlica orehovega olja
1 žlica belega balzamičnega kisa
sol
sveže mleti beli poper

Pražena orehova jedrca na grobo sesekljamo in jih primešamo k skuti. Dodamo preostale sestavine ter solimo in popramo po okusu. Nadev prestavimo v dresirno vrečko in z njim nabrizgamo enako velike kupčke na razvaljano testo. Oblikujemo poljubne oblike raviolov in jih približno 5 minut kuhamo v vrelem slanem kropu.

ČEMAŽEVA KREMA S SLADKIM KROMPIRJEM
1 srednje velik bel sladki krompir
30 g masla
1 žlica čemaževega pesta
sol
sveže mleti beli poper

Olupljen sladki krompir narežemo na kocke in skuhamo v osoljeni vodi do mehkega. Po želji ga lahko nadomestimo tudi z navadnim krompirjem. Nato ga pretlačimo skozi fino cedilo oziroma zmiksamo v gladko kremo. Dodamo maslo in čemažev pesto ter začinimo po okusu. Čemažev pesto preprosto konzerviramo sami: očiščene liste čemaža zmiksamo in jih zmešamo z žlico soli, naložimo v kozarce za vlaganje in do vrha napolnimo s sončničnim oljem.

SERVIRANJE
2 jajci
50 ml alkoholnega kisa
solni cvet
šopek svežega čemaža (po želji)

Čim bolj sveže jajce ubijemo v večjo količino vode, ki je tik pod vreliščem. Pred tem v vodo dodamo kis in jo s penovko zavrtimo, da se beljak lepše oprime rumenjaka. Ko beljak zakrkne, poširano jajce previdno vzamemo iz vode in postrežemo s ščepcem solnega cveta

Bine Volčič: "Krožniku za svežino lahko dodamo tudi listke čemaža, ki je izredno zdravo sezonsko divje zelišče. Pri nabiranju vas bo z vonjem po česnu prepričal, da ste nabrali pravo rastlino."

Contessa je nov izdelek Skazine oblikovalke Ivane Potočnik

V podjetju Skaza so dali na trg nov izdelek. To je Contessa nova omejena serija izdelčne linije, ki jo je oblikovala Ivana Potočnik. Linijo Contessa sestavljajo kozarci, skodelice in sklede, ki združujejo lepoto in uporabnost.

V Skazi so obliko združili z odličnim materialom, ki spominja na steklo. Barve je mogoče med seboj poljubno kombinirati. Kozarci in sklede imajo premišljeno velikost in prijetno lahkost. Material je odporen na poškodbe.

Contessa je elegantne oblike z igrivimi odtenki barv, privlačna transparenca (prosojnost) pa spremeni pogled na pijače, koktajle, sladice, prigrizke in druge dobrote. Zato je praktična in prijetna pri druženju na prostem, zabavah na vrtu, ob bazenu in drugje.

Več o Contessi pa lahko preberete na www.skaza.si

Izjemna priložnost za mlade iz Trebnjega in drugje

Občina Trebnje, nosilka certifikata Mladim prijazna občina, vabi vse mlade, ki želijo preživeti dan z izbrano uspešno osebo iz različnih sfer življenja, na primer z županom, direktorjem podjetja, športnikom, umetnikom ali celo evropsko komisarko, da se prijavijo k sodelovanju v projektu Sejanje optimizma. V prijavi naj povedo, s kom bi radi preživeli dan in zakaj, Občina Trebnje pa bo enkrat mesečno omogočila enemu od prijavljenih takšno srečanje.

Župan Občine Trebnje Alojzij Kastelic je predstavil nov projekt Sejanje optimizma. Poleg njega višja svetovalka za prostorsko načrtovanje in urbanizem Vida Šušterčič. Foto:Tina Ramujkić.


Namen projekta je predvsem, da mladi spoznajo, kakšni so drugi poklici, vidijo prakso v svetu, način dela, kar jim bo pomagalo, da se odločijo, kaj želijo postati in kako želijo delovati. Župan Občine Trebnje Alojzij Kastelic je poudaril: »Naš cilj je povezati mladino z uspešnimi posamezniki, da preživijo en dan z njimi in jim pomagajo na poti ustvarjalnosti, na poti iskanja. To ni spodbujanje bega možganov, ampak priložnost za mlade. Želimo jih opogumiti, da razmišljajo bolj široko in drzno, saj se nam kot državljanom Evrope odpira širši, 500-milijonski trg, ki ponuja osupljive možnosti. To naj bo ena od vzpodbud, ne le v Občini Trebnje, ampak tudi širše. Upam, da bomo sprožili val optimizma po vsej Sloveniji.«

S projektom Sejanje optimizma želi Občina Trebnje spodbuditi tudi mlade iz vseh drugih občin in jim pokazati več možnosti za lažjo izbiro kreiranja svoje prihodnosti. Vabljeni so mladi med 15. in 29. letom iz vse Slovenije. Enemu na mesec bodo omogočili srečanje, prijave s kratko obrazložitvijo svoje izbire pa sprejemajo na e-naslov info@trebnje.si.

Občina Trebnje je ponosna, da projekt Sejanje optimizma pelje v okviru dveh evropskih projektov, Europe goes local in S.P.A.C.E. ali Street participation for active citizenship in Europe. Cilj je vzpostavitev več možnosti za mlade in za izražanje mnenja prebivalcev o lokalnih, pa tudi državnih in evropskih temah.

sreda, 21. februar 2018

Splošnim in družinskim zdravnikom je potrebno zaupati napotovanja

Državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje dr. Ana Medved in izr. prof. dr. Matija Tomšič, predstojnik kliničnega oddelka za revmatologijo sta na skupni izjavi pojasnila kako bi optimizirali oziroma uredili sistem napotovanja.


Državna sekretarka je poudarila, da določba 24. člen iz Splošnega dogovora ni namenjena nikakršnemu "kaznovanju" zdravnikov ampak optimizaciji napotovanja: "v primeru neupravičene izdane stopnje nujnosti se bo zdravstvena storitev zaračunala primarnemu nivoju oz. zavodu, kazni za zdravnike ni." Državna sekretarka je pojasnila, da bomo pilotno naprej uvedli kriteriji in merila za področje revmatologije, morebiti kasneje tudi za ostala področja specialnosti, če jih bodo potrdili pristojni Razširjeni strokovni kolegiji (RSK) in nato še RSK za družinsko medicino. Če se bosta oba RSKja strinjala (za revmatologinjo in družinsko medincsko) bi morda lahko te kriterije uvedli v drugi polovici leta."



"Vsem zdravstvenim zavodom smo izdali dopis, v katerem jim pojasnjujemo nadaljnje korake glede postopnega in kontroliranega uveljavljanja tega člena. V prihodnjih dneh se bomo dogovorili z revmatologi, na kakšen način pričeti s preverjanjem ustreznosti napotitev v njihovo urgentno ambulanto. Nato bomo predstavili kriterije za napotovanje v urgentne revmatološke ambulante strokovni javnosti, potem ko se bomo o njih uskladili z RSK za družinsko medicino," je dejala državna sekretarka.

Izr. prof. dr. Matija Tomšič, predstojnik Kliničnega oddelka za revmatologijo v UKCKL je pojasnil, zakaj je nujno potrebno urediti sistem. "Jezi nas, da pride v ambulanto z nujno napotnico bolnik, ki ga tri leta boli desni kolk in peti levi kolk. Prav tako nas jezi, ko pride v revmatološko ambulanto bolnik, ki ga dva dni bolijo sklepi.""Kriterije za našo specialnost imamo že napisane, določili bomo jasna merila, kakšen bolnik sodi v urgentno ambulanto.



Naš namen je, da ne bomo imeli več toliko stopenj nujno, ampak več zelo hitro. Poleg tega se nam zdaj dogaja, da noben zdravnik praktično ne predpiše več stopnjo nujnosti redno. Zgodi se nam lahko, da se nam bo zaradi tega porušil sistem, ki trenutno dobro deluje. Vse napotnice tudi triažiramo. Tudi od tega kako dobro je izpolnjena napotnica je odvisno kako hitro bo pregledan bolnik." Dr. Tomšič je tudi opozoril, da lahko lahkotnost predpisovanja privede v kolaps sistema.

Državna sekretarka je navedla nekaj aktualnih podatkov, ki dokazujejo, da je neustrezno napotovanje eden od vzrokov za nastanek predolgih čakalnih vrst. Po neuradnih podatkih naj bi bilo neustreznih napotitev za okoli 6-7%. V mesecu decembru bi to pomenilo, da je dnevno izdanih 1105 napotnicz neustrezno stopnjo nujnosti, mesečno pa kar 16.363. Državna sekretarka Ana Medved je še navedla, da je bilo samo v mesecu decembru izdanih 251.740 enapotnic, hkrati pa je v čakalni vrsti v tem času na zdravstveno storitev čakalo 233.475, kar je mesečna kvota izdanih eNapotnic.



Četrtina vseh, to je 58.887 pacientov, jih čaka nedopustno dolgo. To je toliko, kolikor napotnic je izdanih v 3,5 dneva napotovanja. Državna sekretarka je opozorila še na možnost ePosveta, ki ga uvajamo v Splošnem dogovoru 2018. Gre za možnost konzultacije družinskega zdravnika s specialistom o pacientu, še preden ga dejansko preusmeri na višje ravni zdravstvenega varstva.

Dr. Tomšič je opozoril, da je od 2500 bolnikov, kolikor jih je k njim napotenih s stopnjo nujno, nujnih primerov le 35. Vir: MZ

sobota, 17. februar 2018

EMA 2018: finalisti in voditelja sta znana

Ljubljana, 17.2.2018 - Proper, Lara Kadis, BQL, Lea Sirk, Indigo, Ina Shai, Marina Martensson in Nuška Drašček so finalisti izbora EMA 2018. Prihodnjo soboto, 24. februarja, se bodo potegovali za vozovnico na 63. tekmovanje za Pesem Evrovizije 2018, ki bo 8., 10., in 12. maja v Lizboni.




Poleg izjemnih finalistov pa se v finalu obeta še nekaj presenečenj. Vidu Valiču se bo v vlogi sovoditeljice pridružila Raiven.

petek, 16. februar 2018

Podelili so Bloudkova priznanja za leto 2017

Na Brdu pri Kranju je bila slavnostna podelitev Bloudkovih priznanj za leto 2017. Gre za najvišja državna priznanja, ki se podeljujejo za delo in dosežke na področju športa. Bloudkove nagrade so za vrhunske mednarodne dosežke prejeli: slovenska moška članska košarkarska reprezentanca, slovenska moška članska rokometna reprezentanca, kanuist Benjamin Savšek in smučarka Ilka Štuhec.



Prejemniki Bloudkovih plaket pa so: Darko Butinar (za življenjsko delo v športu), selektor slovenske reprezentance v športnem plezanju Gorazd Hren (za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa), kajakašici na mirnih vodah Anja Osterman in Špela Ponomarenko Janić (za pomemben tekmovalni dosežek v športu), smučarska skakalka Ema Klinec (za pomemben tekmovalni dosežek v športu), Rafko Križman (za življenjsko delov športu), Matija Krnc (za življenjsko delo v športu), Ljubljanski maraton (za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa), Nogometno društvo Gorica (za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa), slovenska ženska reprezentanca do 23 let v odbojki (za pomemben tekmovalni dosežek v športu), kolesar Primož Roglič (za pomemben tekmovalni dosežek v športu) in ledni plezalec Janez Svoljšak (za pomemben tekmovalni dosežek v športu).

VIDEO - nagovor ministrice za izobraževanje, znanost in šport dr. Maje Makovec Brenčič


Kot je v nagovoru ob podelitvi Bloudkovih priznanj poudarila ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič, je bila letina športnih dosežkov v letu 2017 res neverjetna. Doživeli smo mnogo športnih pravljic. Zapisale so se v naša srca in duha, predstavljajo nam navdih in izjemno veselje. In poseben izziv je, kako med obilico vrhunskih dosežkov izbrati tiste najodličnejše. Tiste, ki niso odlični zgolj po dosežkih, ampak so izjemne osebnosti tudi izven športnih objektov in terenov ter so vzor številnim mladim, ki množično vstopajo v svet športa.

»Slovenke in Slovenci smo eden najbolj športnih narodov. Glede na število prebivalcev in prebivalk ter osvojene medalje, pokale in najvišja mesta v najrazličnejših športnih disciplinah in tekmovanjih po vsem svetu, smo že vrsto let na svetovnem zmagovalnem odru. “Če je včasih veljalo, da smo odlični v individualnih športih, se danes lahko ponašamo tudi z zmagami v ekipnih športih,” je dejala ministrica. Po njenih besedah slovenski glas v športu šteje širom po svetu, saj slovenske športnice in športniki zmagujejo kot veliki in nad velikimi.

Iskrene čestitke vsem nagrajenkam in nagrajencem

Podrobno o nagrajencih v letu 2017

Vir MIZŠ

Bolniški stalež bi radi omejili

V​ četrtek, 15. februarja 2018 je bila na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)​ novinarska konferenca​ na kateri so se novinarji seznanili z najnovejšo analizo vzrokov za bolniške odsotnosti z dela ter z drugimi aktualnimi temami s seje upravnega odbora. Vodil jo je Damjan Kos, vodja - direktor sektorja za informiranje in odnose z javnostmi. 





Sodelovali so: Marjan Sušelj,​ ​generalni direktor ZZZS​,​ Tatjana Čerin, predsednica Upravnega odbora ZZZS​, Nina Pirnat, ​direktorica področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke ZZZS in​ ​ Ticijana Prijon, ​v​odja oddelka zdravstvene komisije ZZZS​.​ 

VIDEO posnetek celotne tiskovne konference



Z​e​​lo pomembna se mi zdi naslednja ugotovitev, ki jo Nina Pirnat​ omeni proti koncu predstavitve analize. Pove, da drugo poročilo o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Miroljub Ignatović, Aleksandra Kanjuo Merčela, 2017), v katerem so predstavljeni podatki o delovnih pogojih v Sloveniji, psihohocialnih tveganjih in nevarnostih na delovnem mestu, zdravju na delovnem mestu, ter psihičnem in fizičnem nasilju, kaže, da v Sloveniji na navedenih področjih marsikje odstopamo od EU 28 in Finske.



Delež zaposlenih, ki dela več kot 70 ur na teden, ob upoštevanju indeksa plačanega in neplačanega dela, je v Sloveniji najvišji med državami EU 28. Po podatkih raziskave se v primerjavi z delavci v EU 28 in na Finskem manj slovenskih delavcev čuti sposobnih, da bi bili sposobni opravljati trenutno delo do 60 leta. V primerjavi z delavci EU-28 in Finci bi se Slovenci/ Slovenke želeli tudi prej upokojiti.

Tatjana Čerin, predsednica upravnega odbora ZZZS iz vrst delodajalcev pravi, da je Slovenija edina država poleg Bolgarije v Evropski uniji, ki nima časovno omejene bolniške odsotnosti in da bi jo bilo potrebno omejiti na eno leto. " Po njenem prepričanju in po prepričanju delodajalcev, je bolniško nadomestilo relativno visoko in do neke mere stimulira odsotnost." Ošvrkne tudi primarno zdravstvo in pravi, da v polovici primerov zaradi slabe diagnostike po nepotrebnem pošiljajo bolnike, v polovici primerov, na specialistične preglede.



Čerinova pravi, da je veliko bolniških zaradi prometnih nesreč, alkoholizma, starosti in slabe zdravstvene kondicije Slovencev. Nič pa ne omeni, da je veliko bolniških staležev zaradi slabih delovnih pogojev, prekomernega delovnega časa, slabih odnosov med delodajalcev in delavcem, ki je v večini primerov samo slabo plačana 'delovna sila'. Nič ne omeni kako naj se delodajalci zgledujejo po Finski in drugih razvitih EU držav kjer se zavedajo, da je zadovoljen in dobro plačan delavec (ne delavna sila) ustvarjalno delaven in zdrav.

Prav tako Čerinova nič ne omeni, da naši delodajalci, razen nekaterih izjem kjer nimajo problema zaradi bolniškega staleža, najmanj vlagajo in investirajo v delovna mesta in predlagal naj jim država pomaga. Ošvrknila je tudi medicino dela, da slabo ker je privatizirana in ima svoje interese (svoj čas se je zavzemala za privatizacijo zdravstva). Prav tako meni, da nad bolniškimi ni pravega nadzora.

"Sedanji način s pooblaščenimi izvajalci medicina dela pri delodajalcu nikakor ne deluje pri spremljanju stanja delavca, prilagajanju delovnih mest. Imamo krasno zakonodajo, pa slabo izvedbo" pravi Nina Pirnat.



Marjan Šušelj, generalni direktor ZZZS poudarja, da se Slovenci po bolniških odsotnostih z deležem 4,26 izgubljenih dni na zaposlenega uvrščamo v sredino evropskih držav. Slabše so Belgija, Švedska, Češka, boljše od nas pa so naši severni sosedje, Avstrijci, Nemci, VB in Francija. Po strokovnih priporočilih naj bi delež bolniškega staleža znašal 3,2 do 3,5 izgubljenih dni na zaposlenega, kar bi bilo manj, bi šlo v škodo pacientov in presentizem (prisotnost na delu kljub bolezni, obolenju ali slabemu počutju). "Več ko gre denarja za bolniške odsotnosti manj ga je za zdravstvene storitve in tudi za zmanjšanje čakalnih dob," poudari Šušelj.

četrtek, 15. februar 2018

Občina Trebnje hoče priti med deset najbolj razvitih v Sloveniji

»Občina Trebnje je imela v preteklem letu eno najuspešnejših let v zadnjem desetletju. Predvsem na gospodarskem področju, kjer smo skupaj investirali verjetno največ na prebivalca v celi Sloveniji. Gre za naložbe v vrednosti približno 18 milijonov evrov v gospodarstvu. To zagotavlja prek 250 novih delovnih mest,« je poudaril župan Občine Trebnje Alojzij Kastelic. 

Z leve: Alen Štritof, Alojzij Kastelic, Vida Šušterčič in Žiga Zaplotnik.

Občina Trebnje je veliko investicijo namenila razvoju industrijske cone, ki pomeni zagon za lokalna podjetja, kot sta Trimo in Rem, ki sta pri financiranju tudi sodelovala. Tudi na področju otroškega varstva je opazen napredek, odprli so nove oddelke in pridobivali nove kapacitete. Župan Alojzij Kastelic ocenjuje, da tovrstni optimizem, ki preveva Trebnje, sega tudi širše po Sloveniji: »Verjamem, da je zdaj ugoden čas, da ta optimizem prenesemo tudi na mlajšo generacijo. Na tiste, ki bodo za nami prišli v ta prostor in nadgradili naše delo. Zdaj snujemo nove projekte, želim, da se čim več mladih vključi, da naredimo razvojni preboj, ki bo pomenil, da Občina Trebnje pride med deset najbolj razvitih občin v Sloveniji.« Letos bodo nadaljevali z drugo fazo v industrijski coni, zgradili vrtec v Šentlovrencu in nadaljevali projektiranje kulturnega centra, ki je trenutno v zaključni fazi s prostorskim načrtom.

»Življenje je pokazalo, da potrebujemo tudi projekte, ki vzpodbujajo ljudi, jih družijo in dajejo možnost vključevanja. Tako smo z Medobčinskim razvojnim centrom razvili projekt Sejanje optimizma,« je napovedal župan Alojzij Kastelic. V Občini Trebnje se namreč vse bolj skozi različne projekte in spodbude aktivirajo na področju dela z mladimi, kar jim je že prineslo certifikat Mladim prijazna občina. V svoji zasnovi tudi projekt Sejanje optimizma pomeni predvsem omogočanje mladim, da izkusijo neslutene možnosti, ki jih ponuja naš življenjski prostor, tako Trebnje, celotna Slovenija kot tudi Evropa. S projektom želijo vsejati miselnost, da so njihove možnosti širše kot dvomilijonski slovenski trg. S tem želijo mlade opogumiti, da razmišljajo bolj široko in drzno, saj se jim kot državljanom Evrope odpira širši, 500 milijonski trg, ki ponuja osupljive možnosti.

K sodelovanju vabijo vse mlade iz celotne države, da jim na elektronski naslov info@trebnje.si sporočijo svoj interes za sodelovanje v projektih Europe goes local, S.P.A.C.E. in FATE. V projektu Sejanje optimizma bodo vsak mesec eni mladi osebi (med dopolnjenim 15. in 29. letom) omogočili srečanje in enodnevno druženje z izbrano uspešno osebo iz različnih sfer življenja, kot na primer politične sfere, gospodarstva, športa, kulture in umetnosti itd. po njihovi izbiri, ki bo mladi osebi v enodnevnem druženju omogočila vpogled v svoje delo in delila izkušnje uspeha »iz prve roke«. Sodelovanje v projektih je prostovoljno, vse stroške prehrane, nočitev in potovanj pa krije Občina Trebnje. 

Župan Občine Trebnje Alojzij Kastelic je predstavil nov projekt Sejanje optimizma. Poleg njega višja svetovalka za prostorsko načrtovanje in urbanizem Vida Šušterčič.
 Višja svetovalka za prostorsko načrtovanje in urbanizem Vida Šušterčič je pojasnila, da se je od sprejetja Občinskega prostorskega načrta (OPN) nabralo več kot 1000 pobud občanov in poslovnih subjektov za spremembo namembnosti zemljišč. Zaradi plačevanja nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča so imeli prvič pobude za vračanje stavbnih zemljišč v kmetijsko rabo, kar predstavlja približno polovico vseh pobud.

Vida Šušteršič je izrazila zadovoljstvo, da je v spremembah in dopolnitvah OPN ugodeno pobudam večine pobudnikov: »Mlade družine bodo s pridobitvijo novih stavbnih zemljišč lahko gradile v domačem okolju, tako tudi ne bomo beležili odliva mladine iz naše občine. Poleg tega se širijo določena stavbna zemljišča, namenjena poslovnim dejavnostim – naša občina je glede na trende v zadnjih letih izjemno zanimiva za gradnjo trgovskih, poslovnih in industrijskih objektov. To posledično pomeni, da ustvarjamo nova delovna mesta in je brezposelnost pod republiškim povprečjem.«

Vodja Oddelka za družbene in gospodarske dejavnosti Žiga Zaplotnik je predstavil evropska projekta FATE (Fighting for equal access to sports and exercise) in S.P.A.C.E. (Street participation for active citizenship in Europe), odobrena v okviru programov Erasmus+ in Evropa za državljane, ki hkrati pomenita predpriprave in začetne aktivnosti novega projekta Sejanje optimizma. Za občino je najbolj pomemben projekt Europe goes local, v sklopu katerega bodo pripravili in realizirali dvoletni načrt za razvoj in krepitev kakovostnega mladinskega dela. Tako bodo začeli izmenjavo dobrih praks iz tujine.

Mlade v lokalnem okolju želijo aktivirati in spodbuditi njihovo podjetniško miselnost. V okviru projekta S.P.A.C.E. bodo spodbujali participacijo občanov, jih vključili v debate in jim odkrili možnosti, ki se odpirajo v sodelovanju z EU. Skozi projekt bo debata o Evropski uniji dosegla ulice, in sicer bo v projektu usposobljenih 22 uličnih posrednikov oziroma glasnikov »evropske besede«, ki bodo v uličnih debatah ljudi izobraževali o načinih in možnostih aktivne participacije. »Letos je v Občini Trebnje leto gibanja in športa. Mlade in starejše želimo spodbuditi h gibanju, da se zviša kakovost življenja. Občina bo sodelovala finančno in promocijsko, podporno, da na dolgi rok doseže pozitivne učinke,« je dejal Žiga Zaplotnik.

Alen Štritof, osebni trener in lastnik športnega centra Top Gym v Trebnjem, je povedal, da je bila občina uspešna pri prijavi projekta FATE (Fighting for equal access to sports and exercise) na razpis programa Erasmus+ Sport in tako pridobila sofinanciranje v višini 60.000 evrov. Glavni cilj projekta FATE je s tekmovalnim športom, v tem primeru kickboxingom, doseči socialno vključevanje ljudi s posebnimi potrebami. V ta namen bodo v Trebnjem, Trenčinu, Novem Sadu in Trstu organizirani mednarodni dogodki, imenovani »Fate Fight Night«, sredstva od vstopnine pa bodo namenili za ustrezne dodatne športne programe varovancem varstveno-delovnih centrov. Prvi od štirih dogodkov »Fate Fight Night« bo v Trebnjem, in sicer 10. marca.

sreda, 14. februar 2018

DeSUS vložil zakon, ki bo zvišal vdovske pokojnine

Ljubljana, 12. 2. 2018 - Poslanka DeSUS Marinka Levičar, pobudnica novele, je na tiskovni konferenci povedala, da je po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) do dela vdovske pokojnine upravičenih približno 58 tisoč oseb. Med njimi je več kot 80 odstotkov žensk, ki v povprečju prejemajo 66 evrov, vdovci pa 58 evrov. "V stranki DeSUS menimo, da so ti zneski prenizki, zato predlagamo, da se del vdovske pokojnine zviša z 15 na 25 odstotkov" je poudarila. 



Sedaj znaša najnižja pokojninska osnova 797,16 evra, del vdovske pokojnine pa največ 93,27 evra. S predlaganim zvišanjem zgornje meje z 11,7 na 18 odstotkov pa bi znašala 143,49 evra. V DeSUS predlagajo tudi ponovno uvedbo odmere vdovske pokojnine v zagotovljeni višini, ki naj bi ob uveljavitvi zakona znašala 500 evrov. Pravica je bila ukinjena konec leta 2011, ko se je prenehal uporabljati zakon o varstvenem dodatku, ki jo je določal.

Levičarjeva je na današnji novinarskih konferenci povedala, da so med starejšimi najbolj ogrožene starejše ženske v enočlanskih gospodinjstvih. Po poročanju STA je ocenila, da bi skupne finančne posledice predloga novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju letno znašale 36 milijonov evrov. "Od tega bi dvig dela vdovske pokojnine znašal 30 milijonov, šest milijonov evrov pa dvig zneska zajamčene pokojnine," je pojasnila. 

VIDEO s tiskovne konference


Vsem, ki že imajo priznano pravico do dela vdovske pokojnine bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) po uradni dolžnosti odmeril višje zneske v skladu s spremembami, ki jih predlagajo. Prav tako bo izplačal vdovsko pokojnino v zagotovljeni višini 500 evrov upravičencem, ki so pridobili pravico do take odmere po predpisih, veljavnih do konca leta 2011, in prejemnikom dela vdovske pokojnine, za katere bo ugotovil, da je tako odmerjena vdovska pokojnina ugodnejša od lastne pokojnine in dela vdovske pokojnine.

Predlagane spremembe in dopolnitve 61. člene pokojninskega zakona pa ne rešujejo vprašanja vseh vdovskih pokojnin, je poudaril strokovnjak za pokojninska vprašanja Jože Kuhelj. Po njegovih navedbah gre za popravke, ki se nahajajo na vdove in vdovce, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev lastne pokojnine in pogoje za vdovsko pokojnino.



Levičarjeva je povedala, da so k podpisu pod predlog zakona pozvali tudi druge poslanske skupine, a nobena podpisa ni prispevala, zato poslanci DeSUS zakon vlagajo samostojno. S stranke NSi pa so odgovorili, da podpirajo rešitve. Je pa izrazila bojazen, da predlog zakona v tem mandatu še ne bo šel skozi parlamentarni postopek, saj so ga vložili v obravnavo po rednem postopku.

torek, 13. februar 2018

Perutnina Ptuj je z večjim izvozom povečala prihodke in plače

Perutnina Ptuj je lani povečala prodajo in ustvarila za okoli 257 milijonov evrov prihodkov, je na novinarski konferenci povedal Tibor Šimonka, predsednik uprave družbe, ki je dve leti del skupine Sij, kateri gredo zasluge za povečanje prihodkov, predvsem nadaljnji šestodstotni rasti izvoza.

Z leve: Boštjan Napotnik, David Visenjak, Tibor Šimonka, in Aleš Kuhar.


Po poročanju STA je Ptujska skupina na vseh štirih proizvodnih lokacijah v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji ter Bosni in Hercegovini lani izdelala več kot 88.000 ton blaga, od tega je bilo za 40 odstotkov predelanih proizvodov. Še vedno pa več kot 90 odstotkov njihovega proizvodnega programa izhaja iz proizvodnje ter predelave piščančjega in puranjega mesa.

"Izboljšujemo tudi kazalce dobičkonosnosti. Lani smo imeli sicer v nekaterih pogledih nekaj slabše rezultate kot leto prej, a to je predvsem na prvi pogled. Sicer pa izboljšujemo standard zaposlenih in med drugim smo povečali njihove plače, tudi v vseh hčerinskih družbah," je poudaril Šimonka, ki tokrat o ustvarjenem dobičku največjega perutninarskega podjetja v jugovzhodni Evropi, ki v sedmih državah zaposluje 3700 ljudi, še ni mogel govoriti.

Tibor Šimonka, predsednik uprave Perutnine Ptuj.


Prvi mož Perutnine je omenil, da sami na 4000 hektarjih zemljišč, ki so pretežno v lasti Sklada kmetijskih zemljišč RS, proizvajajo tudi pšenico in koruzo, iz katere pripravijo hrano za vse svoje rejce perjadi, kjer pridobijo večino surovine. Teh je okoli 240 v Sloveniji ter še dvakrat toliko v ostalih treh državah, kjer imajo proizvodnjo.

Perutnina je sicer prisotna na trgih več kot 20 držav EU. Pred dvema letoma so začeli z aktivnostmi na Bližnjem vzhodu, kjer vidijo precejšnje možnosti, enako tudi v Rusiji, kjer pa so zaradi trenutnega embarga aktivnosti za zdaj nekoliko zamrle. Kot je dejal Šimonka, računajo, da bo njihova hčerinska družba v Srbiji že letos okrepila aktivnosti na ruskem trgu.

Poslovna stavba Perutnine Ptuj.


Bolj povečujejo proizvodnjo in prodajo na evropska tržišča, je dejal in dodal, da so samo v Avstriji in Švici lani ustvarili za več kot 30 milijonov evrov prihodkov. Tudi sicer krepijo izvoz, medtem ko je njihov tržni delež v Sloveniji že zdaj razmeroma visok, zato ni veliko prostora za rast. Na domačem trgu si zato prizadevajo predvsem za strukturne spremembe, s katerimi računajo na prodajo večjih količin proizvodov z višjo dodano vrednostjo.

Šimonka je izpostavil tudi njihovo piščancem prijazno rejo, s katero so začeli prvi v Sloveniji in je za živali bistveno drugačna, saj poteka tudi na prostem, še vedno pa je zaščitena pred zunanjimi vplivi. Za zdaj tovrstna reja dosega približno petino njihove proizvodnje, v sodelovanju z rejci pa ta delež iz leta v leto povečujejo. V treh letih želijo priti vsaj do polovičnega deleža.

Obloženi kruhki z okusnimi mesninami Perutnine Ptuj.


V naslednjem obdobju bodo v družbi veliko poudarka namenili tudi naložbam, ki so v zadnjem obdobju nekoliko zastale. "Srečujemo se s specifično težavo, da imamo proizvodnjo na več lokacijah v različnih državah, zato imamo precejšnje pomisleke, kako močno in na kateri lokaciji razviti katere zmogljivosti," je dejal prvi mož Perutnine Ptuj.

Letos nameravajo samo na Ptuju v posodobitev proizvodnje vložiti več kot sedem milijonov evrov, zlasti za nove pakirne zmogljivosti, s katerimi bodo povečali kakovost in podaljšali obstojnost živil. Vlagali bodo tudi v posodobitev izkoščičevanja, ki jim bo prinesla višjo kakovost zaradi manjše možnosti kalcinacije.

petek, 9. februar 2018

Vzorčno mesto Velenje uradno odprlo vrata modernega izobraževanja

Velenje, Slovenija in Evropa so bogatejši za prostor razvoja inovacij, iskanja pametnih rešitev in približevanja najsodobnejših tehnologij širši javnosti. »Velenje je z Vzorčnim mestom postalo eno od štirih mest v Evropi, ki samo razvija rešitve za prihodnost. Namen Vzorčnega mesta ni le spodbujanje digitalne pismenosti, sodelovanja ter učinkovite komunikacije. Cilj je tudi razvijanje funkcionalnih veščin in kreativnosti, ozaveščanje obiskovalcev o digitalni varnosti, izboljšanje kulturnega in družbenega razumevanja ter kritičnega vrednotenja.

Dr. Uroš Kuzman, Brigita Kropušek Ranzinger, Bojan Kontič in Franjo Bobinac na predstavitvi Vzorčnega mesta



V vzorčnem mestu se bodo obiskovalci vseh starosti lahko pobliže spoznali s sodobno tehnologijo,« je ob odprtju Vzorčnega mesta dejala direktorica Andragoškega zavoda Ljudska univerza Velenje Brigita Kropušek Ranzinger. »V zadnjem času je veliko slišati o pametnih telefonih in televizorjih, ni pa še tako razširjeno znanje o pametnih mestih. Še posebej ne takih, ki bi se razvijala od spodaj navzgor. Torej od tam, kjer ljudje na nekem prostoru živijo, pa do same realizacije zamisli, ki bo izboljšala njihova življenja.«

Župan mestne občine Velenje Bojan Kontič je pozdravil namen Vzorčnega mesta in izpostavil, da pametnega mesta brez pametnih ljudi ne more biti. »Januarja je ta prostor obiskalo že tisoč mladih. Prepričan sem, da bo odziv le še boljši. Velenje je bilo napredno mesto in upam, da bo tako tudi ostalo. V našem okolju so podjetja, ki veliko pozornosti posvečajo razvoju, ker je to edina pot naprej. Vesel sem, da je Vzorčno mesto primer dobre prakse in da se znamo povezati,« je še dodal župan, ki verjame, da je digitalizacija prihodnost.

Franjo Bobinac s promotorjema Vzorčnega mesta Tanjo Skaza in dr. Urošem Kuzmanom.


Predsednik uprave družbe Gorenje in predsednik Kluba podjetnikov SAŠA regije Franjo Bobinac je povedal, da je družba Gorenje del zrele panoge. To pomeni, da ponudba dohaja povpraševanje in je konkurence veliko. Njihov cilj, s produkti vstopiti v domove po vsem svetu, je možen le na dva načina: »Ali si poceni in konkuriraš z nizkimi stroški ali pa si drugačen. Za nas je za diferenciacijo ključnega pomena znanje. V Sloveniji imamo ogromno znanja, tako na univerzi kot tudi v industriji, celo v osnovnih in srednjih šolah.« Po oceni Bobinca, ki zase pravi, da je podpornik razvoja in inovacij, bo Vzorčno mesto kot platforma pomagala prepoznati talente in pospešiti kroženje znanja. »Mladi bodo lahko ob zabavi začeli svojo poklicno pot. Vzorčno mesto je korak naprej. Ta projekt je osnova, da bomo delali še bolje: če bodo podjetja uspešna, bodo uspešna tudi mesta, drži pa, da brez pametnih ljudi to ne more obstajati.«

Promotorji projekta Vzorčno mesto so stand-up komik dr. Uroš Kuzman, direktorica podjetja Skaza Tanja Skaza in svetovna prvakinja v plezanju Janja Garnbret. Dr. Uroš Kuzman je navdušen nad napredno tehnologijo, ki jo lahko posameznik izkusi v Vzorčnem mestu. Tanja Skaza je pohvalila pomen projekta za lokalno skupnost in spodbujanje kreativnosti, kar je naravnanost, ki je nujna tudi v podjetjih.

Erik Kapfer in Miha Cojhter, idejna očeta Vzorčnega mesta.


Obiskovalce sta na ogled prostora pospremila idejna očeta Vzorčnega mesta Erik Kapfer in Miha Cojhter, ki sta skupaj z Robom Ewbankom in njegovo platformo Liveblox zaslužna za razvoj in izvedbo interaktivnih učnih postavitev, prikaza virtualne resničnosti, delovanja digitalnega laboratorija in vsega drugega, kar nudi Vzorčno mesto. Erik Kapfer je tehnološki entuziast, kreativec vizualizacij in interaktivnih pametnih tehnologij. Pet let je živel v Amsterdamu, kjer se je ukvarjal z razvojem pametnega mesta, koncepta, ki se vse bolj približuje tudi Sloveniji. Sodeloval je pri produkciji Siddhartinih videospotov, znanih po naprednih grafičnih tehnikah in visoki produkcijski ravni. Raziskuje človeške odnose in načine sodelovanja ter zagovarja razvoj družbe v sožitju s tehnologijo.

VIDEO


Miha Cojhter je magister virtualnih komunikacij in novih metod izobraževanja, ki je s svojim delom na interaktivne postavitve v Linzu pritegnil šolarje iz vse Avstrije. Odtlej išče nove načine, kako otroke pritegniti v proces učenja, razvija nove učne sisteme, doživljajska učenja in predvsem ustvarja zabavo za učenje. Je vizionar in umetnik, ki živi v tujini in dela na zanimivih projektih po vsem svetu.

Samo 1. dan nas loči do koncerta glasbenega virtuoza Nigela Kennedyja

Ljubljana, 9.2.2018 - Nigela Kennedyja bomo v Ljubljani gostili prvič. V Guinnessovo knjigo slavnih se je Nigel vpisal s posnetkom Vivaldijevih Štirih letnih časov. Album, ki so ga prodali v več kot treh milijonih izvodov, velja za enega najbolje prodajanih albumov klasične glasbe vseh časov.



Z virtuozno tehniko in unikatnim talentom Kennedy navdihuje številne poslušalce tudi na ulicah New Yorka, kjer kot sam pravi, zasluži več denarja kot z recitali v Angliji. Glede na odziv poslušalcev pa lahko celo oceni, katera skladba bo dobro sprejeta in katera ne.

Video posnetek v katerem je zbrano nekaj zanimivosti iz pestrega življenja Nigela Kennedyja.