ponedeljek, 29. februar 2016

Svet ZPIZ sprejel sklep za izredno uskladitev pokojnin

Ljubljana, 29. 2.2016 - Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je na 15. seji, na predlog Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS), izglasoval predlog vladi, naj se pokojnine v letošnjem letu izredno uskladijo. Po izračunu pokojninskega zavoda bi takšna uskladitev, če bo vlada dala soglasje zanjo, znašala 0,4 odstotka.



nedelja, 28. februar 2016

FOTO - Na EMI 2016 je zmagala Manuella s pesmijo Blue and red

Ljubljana, 27.2.2016 - Velika zmagovalka izbora EMA 2016, zaključnega festivala prvih Dnevov slovenske zabavne glasbe, je ManuElla. S pesmijo Blue and red nas bo zastopal na tekmovanju za Pesem Evrovizije 2016, in sicer v drugi polovici drugega predizbora, ki bo 12. maja v Stockholmu na Švedskem.



Za letošnjo evrovizijsko vozovnico se je potegovalo 10 izvajalcev v naslednjem vrstnem redu: Anja Baš –What If, Žan Serčič – Summer Story, Anja Kotar –Too Cool, San Di EGO – Brez tebe, D Base – Spet živ,Regina – Alive in every way, ManuElla – Blue and Red, Raiven – Črno bel, Nuša Derenda – Tip Top inSebastijan Lukovnjak – Tales of Tomorrow.



V prvem krogu je tričlanska strokovna žirija, ki so jo sestavljali Darja Švajger, Raay in Tomaž Mihelič - Marlenna, izmed vseh tekmovalnih skladb izbrala dve najboljši pesmi. V superfinale sta se uvrstili ManuElla s pesmijo Blue and red in Raiven s skladbo Črno bel. Med njima so gledalci in poslušalci v drugem krogu prek telefonskega glasovanja odločili, da nas na Pesmi Evrovizije 2016 zastopa ManuElla s pesmijo Blue and red. Avtor besedila je Leon Oblak, avtorja glasbe Manuella Brechko in Marjan Hvala, ki je tudi avtor aranžmaja.



Način glasovanja je bil enak kot na izboru EMA 2011, na katerem je slavila Maja Keuc in nato v velikem finalu Pesmi Evrovizije osvojila 13. mesto, kar je najvišja uvrstitev Slovenije v zadnjih dvanajstih letih. Enak izbor je bil tudi lani, ko sta Maraaya po odlični predstavitvi osvojila 14. mesto v velikem evrovizijskem finalu.



Skozi slovenski evrovizijski predizbor je gledalce in poslušalce popeljal voditelj in igralec Klemen Slakonja, ki je pripravil večer, poln presenečenj. V šov programu sta z novim singlom Nothing left for menastopila Maraaya, lanskoletna predstavnika na Pesmi Evrovizije, skupaj s skupino Cubismo pa sta predstavila tudi novo različico Here for you. Spremljevalni program je bil evrovizijsko obarvan.



Z gostiteljem večera so nastopile Sestre, ki so leta 2002 nastopile na Pesmi Evrovizije, in mlada "evrovizijka"Lina Kuduzović, ki je na otroški različici Pesmi Evrovizije lani osvojila odlično tretje mesto. Klemen Slakonja je navdušil z imitacijo ruskega predsednika Putina. Voditelj prenosa iz zelene sobe je bil Nejc Šmit. Urednik izbora je bil Aleksander Radić, režiser Nejc Levstik, scenografinja pa Greta Godnič.

FOTOGALERIJA FLICKR


DSZG je zastavljen je kot dolgoročni glasbeni projekt festivalskih večerov, s katerim bo RTV Slovenija ponudila prostor glasbenim ustvarjalcem in izvajalcem različnih glasbenih žanrov. S projektom želi spodbuditi razvoj slovenske popularne glasbe, večno žlahtnost popevk pa nadgraditi z novimi glasbenimi smernicami in zajeti širok krog ustvarjalcev različnih glasbenih žanrov. Ob zaključku projekta je Mario Galunič, odgovorni urednik Razvedrilnega programa Televizije Slovenija, pod katerim je DSZG zaživel, povedal: »Dnevi slovenske zabavne glasbe, DSZG 2016, so dokazali, da je slovenska zabavnoglasbena ustvarjalnost na visokem nivoju in glasbeniki potrjujejo, da potrebujejo tako velike dogodke. Vse to nam daje pogum, da bomo DSZG v letu 2017 oblikovali še bolj pogumno in ambiciozno, glasbenike pa vabimo, da začnejo pisati skladbe že zdaj, saj je leto hitro naokoli.«

Besedilo: Janez Platiše
Foto: Janez Platiše, Katja Štok, Jani Ogrin
Vir: RTVSLO

Na EMI 2016 je zmagala ManuElla s pesmijo Blue and red

Ljubljana, 27.2.2016 - Velika zmagovalka izbora EMA 2016, zaključnega festivala prvih Dnevov slovenske zabavne glasbe, je ManuElla. S pesmijo Blue and red nas bo zastopala na tekmovanju za Pesem Evrovizije 2016, in sicer v drugi polovici drugega predizbora, ki bo 12. maja v Stockholmu na Švedskem.



Skozi slovenski evrovizijski predizbor je gledalce in poslušalce popeljal voditelj in igralec Klemen Slakonja.


četrtek, 25. februar 2016

Počitnice in zimska oblačila za družine v stiski

Ljubljana, 24.2.2016 - Savi Turizmu predstavlja dobrodelnost pomemben del podpore družbeni skupnosti. S finančnimi sredstvi podjetje podpira različne humanitarne projekte in dobrodelne organizacije, v obliki storitev, ki jih nudijo, namenjajo podporo številnim društvom in projektom v lokalnih okoljih, kjer delujejo turistična središča Sava Hotels & Resorts.



Sava Turizem že vrsto let podpira Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje. Družinam v stiski omogočajo počitnice v njihovih destinacijah in organizirajo kopalne izlete v njihove priljubljene vodne parke. V lanskem letu so omogočili družinske počitnice 11 družinam in dva avtobusa otrok peljali na kopalni izlet. K sodelovanju so lani povabili tudi člane njihovega programa zvestobe Ambasador Sava Hotels & Resorts.

Ob srečanju so prostovoljce in sodelavce ZPM Moste-Polje iz Ljubljane pogostili z dobrotami, tudi Originalno blejsko kremno rezino, Sava Hoteli Bled.

Odziv na akcijo »Podarimo kapljice« je bil nad pričakovanji, člani programa so podarili skupno več kot 641.000 kapljic oz. 128 nočitev za slovenske družine v stiski. Ob pomoči Sava Turizma je Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje to zimo družinam razdelila 300 kompletov kap, rokavic in šalov, 40 bund in 60 copat v skupni vrednosti 6.600 evrov.

V nadaljevanju zahvalno pismo gospe Anite Ogulin, predsednice ZPM Ljubljana Moste-Polje:
Iskreno smo hvaležni vsem gostom in družbi Sava Turizem, ki so zadnjih dveh letih več kot 40 družinam v stiski omogočili gostovanja v termah in hotelih. Mnoge družine so tako šele prvič dobile priložnost, da so nekaj dni preživele skupaj na oddihu. Vrnili ste jim dostojanstvo, jim izkazali spoštovanje ter jih gostili in krepili zdravje. Omogočili ste jim izkušnjo, o kateri niso upali niti sanjati. Topla zimska oblačila pa so številnim otrokom pričarala nasmeh na obraz, saj brez njih ne bi mogli uživati v snežnih radostih. Hvala vsem in vsakomur, ki je prispeval k lepšemu jutri.

Video in foto: Janez Platiše

torek, 23. februar 2016

V Cankarjevem domu opera Macbeth po afriško

Ljubljana, 23.2.2016 – V Gallusovi dvorani Cankarjevem domu v Ljubljani si bomo lahko, v okviru abonmaja Veličastnih 7 in Festivala Shakespeare za vedno, ogledali opero Macbeth Bretta Baileya, Giuseppeja Verdija in Williama Shakespeareja. Po besedah Marijana Zlobca, ki je gledal generalko, je projekt uspel in nadaljeval: Predstava temelji na Skakespearovi tragediji in še bolj Verdijevi operi, ki pa jo je avtor zasnove, režiser in scenograf Brett Bailey skrajšal in adaptiral; iz nje poudaril večnost teme s ñ poanto, da je želja po oblasti in materialnem bogastvu večna in da pot za dosego teh ciljev s pomočjo zločinov ni nikakršna ovira. Predstavo podpisuje južnoafriška gledališka skupina Third World Bunfight.



Opero Macbeth je zasnoval, oblikoval in režiral južnoafriški režiser svetovnega slovesa Brett Bailey (www.thirdworldbunfight.co.za), ki se je na evropskih odrih proslavil s predstavami, kot so Exhibit B, Orfeus in Big Dada. Njegove predstave so gostovale po skoraj vseh celinah. »Naš afriški Rimbaud«, kot ga je imenoval eden od kritikov, stare evropske zgodbe cepi na afriška tla. Po ogledu njegovih predstav Medeja, Orfej ali Macbeth se evropski gledalec vpraša, ali ni bilo nemara nasprotno, ali se niso te zgodbe priselile v Evropo iz Afrike?



Opera Macbeth je prirejena za deset temnopoltih južnoafriških opernih pevcev in dvanajst glasbenikov (pet godal, pet pihal, dve tolkali) Fabrizia Cassola (www.fabriziocassol.com), ki je sodeloval že z umetniki, kot so Anne Teresa De Keersmaeker, Alain Platel, Faustin Linyekula, Luc Bondy in Philippe Boesmans.



Premil Petrovic (www.premilpetrovic.com/vita.php) je večkrat nagrajen in mednarodno proslavljen srbski dirigent, ki deluje v Berlinu. Najraje se predaja nenavadnim projektom ter obsežno ustvarja na Hrvaškem, Srbiji, Nemčiji, Avstriji in Portugalski. V Macbethu bo vodil lastno zasedbo – z nagradami ovenčani No Borders Orchestra (http://www.nobordersorchestra.org/), ki je razburkal evropske kroge klasične glasbe.



Shakespeare je tragedijo o Macbethu, škotskem kralju, zaslepljenem z voljo do moči in njegovi oblastiželjni Lady Macbeth, napisal med davnimi leti 1599 in 1606 v času vladanja angleškega kralja Jamesa I., ki je bil pred tem škotski kralj James VI.

Prvič je bila verjetno uprizorjena leta 1611 v Globe Theatru v Londonu.

Škotski general Macbeth na poti domov iz boja s svojim sobojevnikom Banquom sreča čarovnice, ki mu prerokujejo, da bo postal škotski kralj. V domačem gradu s soprogo Lady Macbeth, skujeta zaroto proti dobremu kralju Duncanu. Krvavemu umoru kralja sledi brezkončno prerivanje krvi, da bi se novo ustoličena kralj in kraljica, katerih spletke so ostale neodkrite, obdržala na oblasti. Pokoplje ju lastni pohlep po oblasti, ki ju potegne v blaznost in povzroči njun propad.



V gledaliških krogih velja vraža, da gre za prekleto igro in da izgovarjanje njenega imena prinaša nesrečo, zato jo imenujejo kar z imenom 'škotska igra' ali pa MacB., glavna lika pa označujejo kot gospod in gospa M.. Če nesrečno ime komu le zleti iz ust, pa obstaja cela vrsta proti urokov, kot recimo vrtenje okrog svoje osi, pljuvanje čez levo ramo in podobno.



Verdi je opero Macbeth po Shakespearejevi tragediji napisal leta 1847, v navalu romantične mode shakespearjanskih tem in velja za eno največjih Verdijevih del, ki slovi po celi vrsti spektakularnih arij Lady Macbeth in je izjemno pomembno za razvoj njegovih skladateljskih konceptih. Od svojega nastanka je Verdijeva opera že v 19. stoletju doživela številne predelave.

Shakespearejeva tragedija je skozi stoletja navdihnila tudi številne druge umetnike od filmskih režiserjev od Orsona Wellesa do Akire Kurosawe ali skladateljev od Richarda Straussa do Duka Ellingtona ter slikarje od Füselija do Williama Blaka in Johna Singerja Sargenta.



Južnoafriški gledališki režiser Brett Bailey je Macbetha postavil po svoje. Priredbo Verdijeve glasbe je naročil izurjenemu belgijskemu skladatelju Fabriziu Cassolu, ki ohranja vso specifiko Verdijeve partiture s poudarkom na velikih arijah protagonistov, na kožo pisanim izvrstnim temnopoltim pevkam in pevcem, ki so tudi odlični igralci. Tragedijo o Macbethu pa si je zamislil kot zgodbo v zgodbi gledališke skupine beguncev iz demokratične republike Kongo v begunskem taboru. 

Amaterska skupina naleti na zaboje, polne kostumov, rekvizitov, librettov in starih posnetkov opere Macbeth. Ob brskanju med temi predmeti se jim porodi misel, da bi sami lahko uprozorili Macbetha, saj v njem odkrijejo številne povezave s položajem v svoji domovini, ki jo uničujejo okrutni klanski boji za oblast in prevlado nad z rudniki zlata bogatim ozemljem.

Besedilo in foto: Janez Platiše
Vir: Cankarjev dom Ljubljana

četrtek, 18. februar 2016

Pogledi z gora, Oskarja Karla Dolenca

Ljubljana, februar 2016 – V Galeriji Šolt, Študentsko naselje v Rožni dolini, blok VII, Ljubljana bodo 23. februarja ob 18.30 uri odprli razstavo mojstra fotografije Oskarja Karla Dolenca Pogledi z gora, ki bo odprta do 12. aprila 2016.

Tatjana Pregl Kobe pravi, da gre pri Dolenčevi fotografski razstavi za monumentalne, likovno izčiščene kadre narave in nadaljuje:

Znotraj fotografske umetnosti, oziroma umetnosti na sploh, so se skozi čas izoblikovale določene zaznave, ki favorizirajo določene podobe v odnosu do nekaterih drugih. V tej tradiciji iščejo fotografi smisel in bistvo svojega ustvarjanja tako, da se posvetijo subjektom in prostorom, ki so sami po sebi morda na videz preveč vsakdanji in nepomembni, da bi jih posebej opazili ali pa se nanje celo osredotočali, a ravno v tem iščejo izziv. Lasten, drugačen pogled. Lastno vizualno pripoved. V tem kontekstu se Oskar Karel Dolenc tokrat predstavlja s fotografijami, s katerimi je med ponovno intenzivnimi pohodi v hribe pričel veliko romantično zgodbo.



V teh njegovih fotografijah motivi narave in ljudi v njej, torej objekti vsakdanjega življenja v okolju neokrnjene narave ponovno prehajajo v umetnost in na posnetkih prikazana umetnost sočasno postaja življenje. Sicer fotograf predstavi motiv takšen kot v resnici obstaja, hkrati pa mu dejstvo, da je bil motiv izbran kot umetniški subjekt, doda neko konceptualno dimenzijo, preko katere tak motiv doseže transformacijo, ki ga iz polja vsakdanjosti premakne v polje umetnosti. Seveda lahko tudi danes vsak motiv postane umetniška predstava, vendar so bolj kot kdaj zabrisane razlike med vsebinami in različnimi umetniškimi zvrstmi. Tudi v fotografiji so se pojavile nove oblike ustvarjanja in razstavljanja umetnosti, a se pri prepoznavanju umetnosti tudi v tem vizualnem mediju brišejo meje med čutnim in razumskim. Najnovejše fotografije Oskarja Karla Dolenca, ki se je fotografiji vedno posvečal profesionalno tudi v prostem času, so iz serije njegovih poti po hribih. Prikazano fotografovo videnje in iskanje najlepšega v prečiščenih kadrih, ki jih ponuja neokrnjena narava, izluščeni so tisti motivi, ki so ga vsebinsko najbolj intimno vznemirili. 

Pri tej Dolenčevi seriji fotografij je pomemben pristop, ki znotraj sodobne umetniške fotografije kaže na intimnost, na njegov notranji pogled. Kjer ni važna le barva neba in kompozicijska usklajenost s krivinami poti, temveč umirjen, ljubeč pogled na svet: cerkvica sv. Primož, cerkvica sv. Uršula, cerkvica Sveta trojica ali cerkvica na Veliki planini. Prekrasna temno nevihtna Zasavska pokrajina. Velika planina. Kamniško sedlo. Samotno, nostalgično atraktivno drevo na Planini. Pohodnik. Le tu in tam silhueta. Atraktivna pohodnica v megli. Na Lipanci. Dekle, ki na Golici opazuje polet barvitega padala. Gre za fotografovo iskanje pomenov v stvareh, ki jih same po sebi sprejemamo kot nekaj povsem običajnega, za podoben princip torej, ki velja za »ready-made« umetnost.


Nekaj postane pomembno in umetniško predvsem zato, ker se ga kot takega, preko umetniške ideje in strategije, predstavi na umetniški način preko tehničnega, likovnega in estetskega znanja. Tako Oskar Karel Dolenc preproste motive predstavlja kot monumentalne, likovno izčiščene kadre narave, ki mu – in s tem tudi nam gledalcem – služijo kot nekakšna primarna, čista in osvežujoča terapija v tem shizofrenem, zapletenem novem svetu, ko se včasih težko spopadamo z realnostjo bivanja, občutka nemoči in izgubljenosti, trpljenja soljudi in globalnega moralnega stanja človeštva.


Besedilo: Janez Platiše
Fotografije: Oskar Karel Dolenc

sreda, 17. februar 2016

Mesec ljubezni v Rimskih Termah

Vsi vemo, da je 14. februar posvečen zaljubljencem. A Valentinovo lahko traja tudi dlje kot en dan. V Rimskih Termah so se odločili, da bodo ljubezni in zaljubljencem namenili kar cel mesec. Njihovi gostje bodo lahko uživali v kopelih ob harfi in romantičnih rimskih menijih, masaže in kopeli pa bodo prav tako dobile pridih dodatne romantičnosti.








Ljubezensko obarvane bodo tudi njihove različne namestitve. »Ljubezen si izkazujemo vsak dan, ne samo enkrat letno. Pomeni razvajanje in skrb, in to smo zajeli v mesecu ljubezni,« pravijo v Rimskih Termah ko so februar poimenovali MESEC LJUBEZNI.






V Cityparku poteka festival LEGO kock

Ljubljana, 17.2.2016 - V Cityparku, največjem nakupovalnem središče pri nas v času zimskih počitnic poteka veliki LEGO festival, z njim pa več kot tona LEGO kock v različnih barvah in velikostih.



Potekal bo do nedelje, 28. februarja, ko bodo obiskovalci Cityparka lahko občudovali številne skulpture iz LEGO kock: babuško, ki so jo sestavljali kar 151 ur, 110 kilogramsko medvedko, kamelo in krokodila, na ogled pa bodo tudi skulpture junakov iz filmov Svet igrač in Vojna zvezd. Ravno skulptura kapitana Rexa je najtežja izmed vseh, saj je zgrajena iz kar 140 kilogramov LEGO zidakov.



»Na LEGO festivalu je zbranih največ LEGO kock na enem mestu. K občudovanju resnično izjemnih skulptur ter razigranem druženju in ustvarjanju z najbolj prepoznavno kreativno igračo na svetu vabimo vse, male in velike otroke ter starše, ki želijo sprostiti svojo domišljijo,« je povedal direktor Cityparka Toni Pugelj.



LEGO skulpture so postavljene skozi celotno nakupovalno središče, vsak dan pa so otrokom na voljo tudi igralnice s kupi LEGO kock, za najmlajše še LEGO DUPLO kocke. Ob sobotah, ob 10., 11., 17. in 18. uri, ter nedeljah, ob 10. in 11. uri, bodo potekala različna tekmovanja in igre. Obiskovalci se bodo podali v iskanje zlate LEGO kocke, ki je na ogled samo na posebnih festivalih, po predloženih načrtih bodo sestavljali mini LEGO skulpture, pomerili se bodo lahko tudi v sestavljanju najvišjega stolpa in najdaljšega mostu ter poskusili srečo v LEGO ribarjenju.

Unikatne skulpture so sestavili tovarni LEGO na Češkem. Razstava sedaj potuje po različnih evropskih državah. Pri nas so jo postavili na ogled v celjskem Citycentru, mariborskem Europarku, zdaj pa je v Ljubljani – v Cityparku in Centru Interspar Vič.


Besedilo: Janez Platiše
Foto: Robert Krumpak

Krstna uprizoritev Tarzana v Mali drami

Ljubljana. 17.2. 2016 - Na odru Male drame bo v petek, 19. februarja, ob 20.00 premierno izvedena krstna uprizoritev Tarzan slovenskega dramatika in vsestranskega ustvarjalca Roka Vilčnika, ki se podpisuje s psevdonimom rokgre. Režiserka komedije o živalskih in človeških nraveh s podnaslovom Eksotična drama, ki je bila na 45. Tednu slovenske drame nominirana za nagrado Slavka Gruma, je Eva Nina Lampič.



Boj Tarzana za njegovo domovino – džunglo postavlja vprašanje o odgovornosti za korporativno prilaščanje in plenjenje našega planeta ter izpostavlja pohlep kot lastnost, ki je značilna le za človeka. Kot je zapisano v igri: »Žival se naje, človek pa nagrabi. In tega mu ni nikoli dovolj.« Igralsko zasedbo Tarzana sestavljajo člani ansambla Drame: Marko Mandić (Tarzan), Maša Derganc (Jane) in Uroš Fürst (Mike).



Po besedah ravnatelja SNG Drama Ljubljana Igorja Samoborja je besedilo, ki je na 45. tednu slovenske drame nominirano za Grumovo nagrado, pritegnilo tudi zaradi hitrosti, s katero se igra dogaja. Ta se začne z ljubezenskim trikotnikom, drugo plast predstavlja ukvarjanje z naravo - razmislek o tem, kaj počnemo s samim seboj in naravo, tretjo razmislek o tem, koliko je v ljudeh živalskega in v živali človeškega. Igra se zaključi s podobo raja za dva, obdanega z bodečo žico, ki se v tem trenutku izkaže kot zelo aktualna.



Avtorja Roka Vilčnika pa že dalj časa navdušujejo superheroji. Začelo se je ravno s Tarzanom. Tarzan je arhetipski lik, človek iz džungle, ki je tudi izraz naše želje po vračanju k naravi. Zanimal pa ga je tudi odnos med Tarzanom in Jane in kaj se zgodi po 15 letih življenja v džungli, "ko te to, kar te je v začetku navdihovalo, začne motiti". To pa je tudi arhetip za ljubezen, ko nas stvari, ki so nas na začetku fascinirale, pozneje začnejo motiti.



Režiserko Evo Nino Lampič je pri Vilčnikovem Tarzanu navdušil tudi razvoj zgodbe. Najbolj jo je pritegnil človekov odnos do narave in njegove želje po preseganju in obvladovanju vsega živega saj meni, da je o tem (še posebej danes) vredno govoriti.



Dramaturginja Simona Hamer pa pojasnjuje, da moramo prilaščanje dobrin v dramskem delu razumeti »v kontekstu današnje neokapitalistične logike, ki si – poleg naših dreves, vode in drugih naravnih virov – prilašča tudi pravico do prihodnosti. / … / Novodobna kolonizacija oziroma t. i. kapitalski kolonializem se zažira v države skozi korporacije, mednarodne združbe, svetovne organizacije, posojilne sklade, diplomacijo, vojaška sodelovanja itn., in to ne samo v tretjem svetu, čeprav je destruktivnost sistema najbolj vidna prav na primeru Afrike.



Džungelski goloseki povzročajo (globalne!) naravne in podnebne katastrofe, na rob izumrtja pa so potisnili mnoge živalske vrste ...« Možnost rešitve v svoji drami ponudi tudi avtor Vilčnik, in sicer gre za nekakšen »novi raj«, ki temelji na skupnosti in medsebojni pomoči.



Pri nastanku uprizoritve so sodelovali tudi scenografinja Jasna Vastl, kostumografinja Gordana Bobojević, skladatelj Boštjan Narat, oblikovalec luči Vlado Glavan, lektor Arko in asistentka scenografinje (študijsko) Tina Bonča.

Besedilo: Janez Platiše
Foto: Janez Platiše, Peter Uhan

torek, 16. februar 2016

Fotografska razstava članov Foto kluba TNP

Na Bledu bodo člani Foto kluba TNP (triglavski narodni park) Bled v sodelovanju s hotelom Astoria Bled pripravili redno pregledno fotografsko razstavo. Odprli jo bodo v četrtek 18. februarja ob 19 uri v avli hotela Astoria Bled. Sodelujejo: Aleš Mezek,Beno Bregant,Bogy Urevc,Drago Vogrinec,Franc Ferjan Bled, Franc Ferjan Gorje, Franci Pogačar, Janez Kramar, Marjan Burgar, Miro Zalokar, Natalija Kos,Peter Cvenkelj in Vili Vogelnik. Ob odprtju bo tudi projekcija fotografij, po končanem ogledu bo druženje s klepetom ob kozarčku vina. Vljudno vabljeni na otvoritev razstave, ki bo na ogled en mesec.



Hotel Astoria v katerem bo otvoritev fotografske razstave se nahaja v osrčju zgodovinskega mesteca Bled, obdanega s čudovito jezersko obalo, neokrnjeno naravo ter pogledom na edinstveni Blejski grad. Njihov cilj je postati prepoznavno hotelsko središče, zazrto v znanje, z učnim centrom za študente ter s konstruktivno odgovornim in spoštljivim odnosom do naravnega, družbenega in kulturnega okolja.



Ko boste prišli na otvoritev ali ogled razstave pa si ne pozabite privoščiti originalnih Blejskih kremšnit in si ogledati 'Pokal v zimskem plavanju', ki bo 20. februarja ko se bodo tekmovalci pomerili na 25 ter 50 m prosto in prsno.

Natalija Kos

sobota, 13. februar 2016

Zmagovalec prvega Poprocka je Alex Volasko

Ljubljana, 13.2.2016 - Poprock je odprl Dneve slovenske zabavne glasbe – DSZG 2016. Predstavilo se je 10 poprock pesmi, gledalci in poslušalci pa so prek telefonskega glasovanja izbrali zmagovalno skladbo Pesem in poljub v izvedbi Alexa Volaska, ki je tudi avtor glasbe in besedila. Za superfinaliste je strokovna komisija pred tem izbrala Anjo Kotar, Voranca Boha in Alexa Volaska.

foto platise-2193

Volasko je nagrado - stekleni krožnik Steklarne Rogaška in 1.500 evrov, ki jih je podarilo združenje Sazas, prejel iz rok direktorice Televizije Slovenija Ljerke Bizilj in ob tem dejal, da si močno želi, da bi festival Poprock postal tradicionalen, saj je odlična priložnost za mlade glasbenike, da se predstavijo ter navdušeno dodal: "Ne morem verjeti. Izjemna čast je prvič zmagati na takšnem festivalu. Upam, da bo šlo veliko mladih po mojih stopinjah. Čas je zdaj."

alex volasko-foto jani ugrin (2)

Na festivalu so nove poprock pesmi predstavili ADAM – Sredi Ljubljane, Anja Kotar – Čas je zdaj, Voranc Boh – Jutro v Tivoliju, Josip Brass – Mina, Kristina Oberžan in Matevž Šalehar-Hamo – Zato živim, Orlek – Sončen dan, Clemens – Jst bi te mel, E.V.A. – Otrok, Alex Volasko – Pesem in poljub ter Društvo mrtvih pesnikov – Balet. Vsi izvajalci so nastopili v živo ob spremljavi svojega ali hišnega benda.

foto platise-2114

Skozi poprockerski glasbeni večer nas je popeljala vsestransko nadarjena in energična voditeljica, igralka in improvizatorka Ana Maria Mitić.
Tekmovalni del festivala je popestril bogat spremljevalni program, na katerem so med drugim nastopili Jan Plestenjak, Lara Baruca, Tina Marinšek in Zlatko.

FOTOGALERIJA - kliknite za samodejno predvajanje

Kot del DSZG boste v ponedeljek, 15. februarja, ob 20.55 v neposrednem prenosu na TV SLO 2 lahko spremljali še koncert Siddharte – »Ultra Infra live«. Že v soboto, 20. februarja, pa sledi festival Popevka.

foto platise-2145

Festivalu Poprock prihodnjo soboto sledi Popevka, konec meseca pa še EMA.

Besedilo: Janez Platiše
Foto: Janez Platiše, Jani Ugrin
Vir: RTV SLO

četrtek, 11. februar 2016

Slovenske orhideje iz Prekmurja so lepo darilo za Valentinovo

Dobrovnik – Slovenska orhideja iz Dobrovnika v Prekmurju, kjer vsak dan zacveti več kot 4000 orhidej, je lahko lepo darilo ljubljeni osebi za Valentinovo ali kak drug praznik. V tropskem vrtu pa lahko poleg številnih botaničnih vrst orhidej občudujete zanimive tropske in subtropske rastline iz celega sveta. Gre za Ocean Orchids, deset let staro podjetje s štiridesetimi zaposlenimi Slovenije, tik ob tromeji Madžarske in Hrvaške, ki ga vodita ustanovitelja Roman Ferenčak in Tomaž Jevšnik


V desetih letih obstoja in rasti proizvodnje tropskih orhidej iz rodu falenopsis (Phalaenopsis), je podjetje Ocean Orchids postalo eden največjih proizvajalcev teh cvetočih lončnic v Srednji in JV Evropi. V enem letu vzgojijo okrog 2 milijonov orhidej. Od tega približno 75 odstotkov orhidej izvozijo v 10 držav srednje in JV Evrope. Največji na Slovaško. Ostalo prodajo na domačem trgu.


Ko vstopimo nas objamejo različne barve tropskih orhidej iz rodu falenopsis. Nato nas sprejme prijazna Brigita Kelenc, ki nas iz lepo urejenega prodajnega prostora popelje skozi tropski vrt do rastlinjaka kjer dnevno zacveti okrog 4000 orhidej v 70 različnih barvah.


Tako tako veliko število orhidej ali kakih drugih rož, na enem, mestu še nisem videl. To ni vrtnarija, to je zelo, zelo velik sodobno opremljen rastlinjak (hoče se mi zapisati proizvodnja hala) za vzgojo slovenskih orhidej. Že sam vhod v tropski vrt je veličasten.


Vstopimo v šest metrov visok rastlinjak, ki so ga Nizozemci sprojektirali namensko za naše podnebje. Ima vso opremo za namakanja, osvetljevanje, navlaževanje, hlajenja, ogrevanja, senčilne zavese, in premični notranji transportni sistema s katerim se rastline vozijo. 'Vsa oprema je računalniško vodena' pove strokovno razgledana Brigita.


Orhideje Falenopsisi prihajajo iz tropov in imajo radi vlago. Takoj ko senzorji zaznajo, da je premalo vlage šobe pod stekleno streho takoj poskrbijo za dodatno vlago. Za ogrevanje poskrbi mati Zemlja, saj se rastlinjaki ogrevajo z geotermalno energijo. Energijo za ogrevanje prispeva termalna voda, zato je proizvodnja bolj ekološka od konkurentov, ki rastlinjake ogrevajo s fosilnimi gorivi, saj ni emisij toplogrednih plinov v okolje.


Orhideje, ki so včasih veljale za cvetje premožnih si jih danes lahko privošči vsakdo. Zato skoraj ni doma, kjer ne bi cvetele orhideje. Šele pred približno dvajsetimi leti smo v naših cvetličarnah odpravili prepričanje, da se teh rastlin ne da gojiti v običajnih blokovskih stanovanjih ali stanovanjskih hišah.Za prodajo je potrebno orhideje pregledat in lepo zapakirati. V rastlinjaku jih vsak teden pripravijo za prodajo blizu 25 tisoč.


Tropski vrt je zasnovan kot krožna pot. Med rastlinami so tudi take, ki jih bolj ali manj poznamo iz vsakdanjega življenja, a bolj po plodovih kot po tem, na kakšnih steblih zrastejo, kot recimo ananas in banane, ki jih letno natrgajo preko 60kg.


Zanimivo pa je videti tudi, kako rasteta avokado in vanilija, kakšna palma rodi papajo, kakšno je mangovo drevo in vsem znani ingver. Lahko pa vidimo tudi rast popra in kave. V vrtu nas navduši obsežna zbirka pisanih flamingovcev, velika izbira vzpenjalk, največja zelena stena v Evropi in številni ribniki z vodnim rastlinjem in pisanimi živalmi. Skratka prava džungla. Vidimo pa tudi, kot pravijo, največjo zeleno steno v Evropi.


Prav zato se splača ogledati Tropski vrt v Dobrovniku in ga združiti še z nakupom orhideje. Od 1. novembra do konca februarja je odpiralni čas od ponedeljek do sobote od 9. - 16. ure ob nedeljah pa od 10. - 16.00 ure. Od 1. marca naprej je Tropski vrt od ponedeljka do sobote odprt od 9. - 18. ure ob nedeljah pa od 10.-16. ure. Na velikonočni ponedeljek, 27. april, 1. in 2. maj in 31. oktober pa od 10. – 16. ure.

sreda, 10. februar 2016

V prodajalni Sens modna revija moških modnih oblačil

Ljubljana, februar 2016 – Pred nekaj dnevi je Sens, slovenska blagovna znamka, ki se ukvarja izključno z moško modo v Diamantu v BTC City odprl prenovljeno prodajalno v kateri imajo več kot 1200 različnih moških oblek in prav toliko srajc, pa tudi hlače, telovnike, kravate, obutev in druge dodatke. Za to priložnost so pripravili tudi zelo dobro modno revijo moških oblačil, ki se jo je ogledalo več žensk kot pa moških.


Po besedah direktorice in lastnice Zlata Zavašnik Sens lahko obleče moškega za različne priložnosti, prav tako poskrbi za različne postave. Na modni predstavitvi, ki jo je vodil Jurij Zrnec, so to dokazali z znanimi Slovenci, kot so Andrej Šifrer, Bojan Emeršič, Rok Ferengja & Rok"n"Band, Matjaž Kumelj, Tin Vodopivec, Luka Mulec idr.



Moški lahko izbirajo tudi med modnimi in svečanimi čevlji, ki jih že od leta 1945 izdeluje italijansko družinsko podjetje. Zlata Zavašnik se je v želji, da bi moškim zagotovila še večjo izbiro, tudi klasičnih moških oblek, odločila za sodelovanje z nemško blagovno znamko Baumler. Njihove obleke so izdelane iz tkanin znanih italijanskih proizvajalcev, kot sta Reda in Cerutti, iz vrhunske volne do 150s. Prav tako ponujajo ročno izdelane obleke in možnost kombiniranja različnih velikosti suknjiča in hlač, kar je sicer mogoče tudi pri Sensovih oblekah.


Zlata Zavašnik, ki je v 22 letih oblikovala že več kot 2000 kosov oblačil, napoveduje, da bo za novo kolekcijo uporabila tudi ekološko tkanino. »Gre za mešanico eko volne in recikliranega poliestra (iz prozornih plastenk z mehansko, ne kemično obdelavo). V novi kolekciji bomo torej imeli tudi ekološke obleke,« je še dejala Zavašnikova.



Na prireditvi je bilo veliko znanih obrazov, denimo modna poznavalka Eva Ana Kazič, modna oblikovalka Maja Štamol, oblikovalka čevljev Alja Novak, postojnski župan Igor Marentič in kar nekaj poslovnežev, med drugim Ivo Boscarol, ki prisega na slovenske blagovne znamke in je bil oblečen v Sensovo obleko, direktorica Kadrovskih storitev Zvezdana Lubej in Sebastijan Lorger, direktor Comshopa. Za glasbo je skrbela skupina Pliš z Muratom.

Besedilo in video: Janez Platiše
Foto: Ana Gregorič in Marko Vavpotič

nedelja, 07. februar 2016

Podelitev Prešernovih nagrad za leto 2016

Ljubljana, 7.2.2016 – V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani je potekala državna proslava ob slovenskem kulturnem prazniku na kateri so podelili Prešernovi nagradi, ki sta jo prejela pisatelj in komediograf Tone Partljič ter skladatelj in umetniški vodja Ivo Petrić in nagrade Prešernovega sklada, ki so jih prejeli zborovodja Ambrož Čopi, režiser Janusz Kica, slikar Aleksij Kobal, pesnica Cvetka Lipuš, kiparka Mojca Smerduter igralka, plesalka in performerka Katarina Stegnar.

Z leve: Aleksij Kobal, Tone Partljič, Cvetka Lipuš, Katarina Stegnar, Mojca Smerdu, Janusz Kica, Ambrož Čopi in Ivo Petrić. Foto: Janez Platiše

Slavnostni govornik je bil predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada Janez Bogataj, ki je med drugim dejal, da je Prešernov dan, ki je hkrati državni praznik, v časih odprtih vprašanj, vsesplošne krize, nezadovoljstva in dvomov, še posebej nujen. Prešernove nagrade po Bogatajevem mnenju slavijo posameznika, ki je stopil iz povprečja in postavil pod vprašaj umetniško polje, v katerem deluje. Tudi to je v časih uniformiranosti mišljenja redko, čeprav za svobodo mišljenja nujno.

Z leve: Janez Bogataj in Tone Partljič. Foto: Janez Platiše
 Tone Partljič je poudaril, da je zelo vesel, ker je dobil nagrado za vse tiste komediografe, ki smo jih prehitro pozabili, in tiste kolege okoli njega, ki pišejo. "Ampak jaz sem prvi in se mi zdi, kot da sem nas spravil v prvo literarno ligo." V nadaljevanju je bil kritičen do dojemanja komedije, ki nima mesta v treh slovenskih narodnih gledališčih, hkrati pa pod komedijo razumemo vse - od stand upa do cenenih televizijskih serij.

Borut Pahor in Miro Cerar sta po podelitvi čestitala nagrajencem. Na fotografiji: Miro Cerar čestita Katarini Stegnar. Foto: Janez Platiše


Simbolna povezava proslave je bila vsebina sedme kitice Prešernove Zdravljice z mednarodnimi izvajalci in v več jezikih. Nastopili so Ireda Preda, Ali R Taha, Chris Eckman, Nagisa Moritoki, Katinka Dimkaroska, Damir Avdić, Pia Zemljič, Nadežda Tokareva in Natalija Morozova. Slišali smo kako zveni Prešeren, predvsem v glasbeni obdelavi v več jezikih, tudi v japonščini, arabščini, makedonščini, bosanščini in angleščini. Himno v slovenščini je zapela operna pevka Irena Preda.

Nastopajoči. Foto: Janez Platiše.


Scenarij za proslavo je napisal Mare Bulc, ki je proslavo tudi režiral in oblikoval scenografijo Videoportrete nagrajencev je režiral Tomaž Gorkič, kostumografka pa je bila Sanja Grcić.

PREDVAJANJE FOTOGALERIJE