sreda, 26. maj 2010

Srečanje zagrebške in ljubljanske univerze za tretje življenjsko obdobje

V Ljubljani so se ob koncu študijskega leta srečali slušatelji zagrebške in ljubljanske Univerze za tretje življenjsko obdobje. To je bilo že 16. srečanje, ki izmenoma potekajo v Zagrebu in Ljubljani. Ljubljanska Univerza je zagrebške slušatelje povabila v Prirodoslovni muzej Slovenije, na otvoritev razstave »Poglej, kaj vse živi okoli tebe«, ki so jo pripravili slušatelji študijskega krožka Narava-znana neznanka. Odlično pripravljeno razstavo so si gostje z zanimanjem ogledali, ter izrekli številne pohvale. Po otvoritvi in prijateljskem druženju so si pod vodstvom kulturne mediatorke Anamarije Rančič ogledali še Ljubljanski grad.



Ko so pripravljali razstavo so izhajali iz izkušnje, da človek v mestih in mestnih parkih deli prostor z mnogimi živimi bitji. Nekatera neguje, druga preganja kot škodljivce, za mnoga pa sploh ne ve. A prav ta bitja tvorijo biotsko raznolikost urbanih območij, nič manj pomembno in zanimivo kot je biotska raznolikost drugod. Tudi v mestih, tako kot v naravi velja, da je raznolikost živalstva in rastlinstva večja, čim bolj raznoliko je okolje.



Razstavo so pod mentorstvom dr. Staše Tome iz Prirodoslovnega muzeja Sloveniji pripravili Martine Amacher Komel, Ljudmila Bivic, Tina Brdajs, Marija Debevc, Alenka Fink Arčon, Tatjana Gederer, Jožica Hercog, Aleš Krnec, Katja Kužner, Mojca Lavrič, Zlata Logar, Milena Majzelj, Marjeta Oblak, Franc Peternel, Nataša Petrič, Jelka Ponebšek, Ana Saksida, Janka Sterle, Staša Tome in Bojana Zdešar. Razstava četrtletja bo na ogled do 31. oktobra 2010.


Diaprojekcija fotografij s srečanja.

Univerzi si že vrsto let izmenjujeta izkušnje zato je bila tudi tokrat izmenjava izkušenj zelo plodna. Zagrebčani so tokrat ljubljanskim slušateljem predstavili program spoznavanja narave, ki poteka po metodi »učenja drug od drugega«, ter zadnjo revijo Tretja mladost (Treča mladost), ki jo izdaja Pučko otvoreno učilišče Zagreb in je glasilo Sveučilišta za treču životnu dob. V pogovoru so Zagrebčani povedali, da radi pridejo v Ljubljano, ker je lepo in prijazno mesto.
.

sreda, 19. maj 2010

ZPIZ - Pokojninska reforma le s soglasjem socialnih partnerjev.

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je na zadnjem zasedanju sprejel sklep, da so za pokojninsko reformo vendar le s soglasjem socialnih partnerjev. Svet je potrdil tudi predlog razdelitev sredstev za rekreativno, športno in kulturno dejavnost upokojencev za leto 2010.

Marijan Papež je poudaril, da Zavod posluje stabilno in, da je preliv denarja v okviru načrtovanega. Prav tako država iz proračuna zagotavlja denar, da se pokojnine nemoteno izplačujejo.



Peter Pogačar, direktor Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo pa je izpostavil, da učinki reforme iz leta 2000 ne zadostujejo za dolgoročno vzdržnost pokojninske blagajne in dostojne pokojnine v prihodnje. Lučka Böhm pa je bila proti temu, da bi v pokojninskem sistemu odpravili načelo solidarnosti. V mislih je imela varstveni dodatek za tiste, ki dobivajo najnižjo pokojnino. Predlog ni bil sprejet, ker nov zakon to rešuje z določitvijo zneska najnižje pokojnine.

Janko Deželak, predstavnik Zveze društev upokojencev Slovenija pa je dejal, da so pokojnine ekonomska kategorija in izhajajo iz plač. Zato naj se pokojnine usklajujejo s plačami. Tatjana Čerin, predstavnica delodajalcev, pa je izpostavila, da pokojninska reforma ni dovolj. Spremeniti je potrebno tudi delovnopravno in davčno zakonodajo.

Komisija za odpiranje, pregledovanje in ocenjevanje vlog, ki jo je imenoval Svet ZPIZ-a je Svetu Zavoda predlagala, da sprejme sklep o razdelitvi denarja za rekreativno, športno in kulturno dejavnost upokojencev. Svet ZPIZ je predlog podprl s pripombo, da je potrebno do naslednjega razpisa nekatere določila pravilnika spremeniti, ker je nelogičen in neživljenjski.

Zveza klubov upokojenih delavcev MNZ je prejela 1.393,47 evrov, Sindikat upokojencev Slovenije 9,718,70 evrov, Zveza društev upokojencev Slovenije 143.315,14 evrov, Sindikat upokojencev KS Ljubljana 90 873,91 evrov in Društvo za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje Ljubljana 1.985,33 evrov.

Od invalidskih organizacij je Zveza paraplegikov Slovenije prejela 480,00 evrov, Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije 856,15 evrov, Zveza delovnih invalidov Slovenije 26,398,73 evrov in Društvo Vita Ljubljana 21,41 evrov.
.

ponedeljek, 10. maj 2010

4. Mednarodni festival gorniškega filma

V Cankarjev domu je od 10. do 14. maja 2010 potekal 4. Mednarodni gorniški festival. Namen Festivala, ki postaja že tradicionalen je promocija gorske kulture in filmov, povezanih gorami. Organizator festivala je Društvo za gorsko kulturo iz Domžal.


Foto utrinek iz filma Tista lepa leta, scenaristke Mojce Volkar Trobevšek in režiserja Matevža Lenarčiča.

Festival nam je ponudil 46 filmov s 33 urami filmskega programa. V njem smo se lahko sprehodili skozi široko geografsko območje sveta: od Mongolije, Rusije, Peruja, Severne Amerike do strmih sten Baffinovih otokov, Chamoniških igel in gladkih granitnih sten Yosemitov. Seniorje in seniorke, ter ostali pa so bili navdušeni nad filmom Tista lepa leta, scenaristke-debitantke Mojce Volkar Trobevšek in režiserja Boštjana Mašera.

Skozi predavanja smo lahko spoznali največje alpiniste današnjega časa, kot so Luka Lindič, Lea Houlding in Roland Baribotti. V retrospektivi pa je bilo razkrito pozabljeno delo naše bogate filmske in fotografske gorniške zapuščine. Obfestivalsko vzdušje pa je krasila prodajna fotografska razstava Pogled na Alpe skozi »ptičje oko« Matevža Lenarčiča.

Podeljene nagrade Festivala
Glavno nagrado mesta Domžale je letos prejel film Asgard, ki ga je režiral britanski režiser Alastairu Leevu. V zelo težkih pogojih mu je uspelo posneti izviren, svež in očarljiv film o prvem prostem vzponu na Severni stolp Mount Asarda na Baffinovih otokih.

Nagrado za najboljši alpinistični film so podelili filmu Berhault, za najboljši plezalni film je bil razglašen film Jamming na Asgardu, najboljši film o gorah, športu in avanturi pa je bil po mnenju žirije film Deset - Zgodba snemalca.

Podelili so tudi nagrado za najboljši film o gorski naravi in kulturi. Prejel jo je film Konj izpod Everesta, nagrade za najboljši kratki gorniški film pa žirija ni podelila.

Žirijo so sestavljali Maja Weiss in Miha Lampreht iz Slovenije, Mireille Chiocca iz Francije, Elisabeth Schur iz Avstrije in Rolando Garibotti iz Argentine.

Podelili so še nagrado Planinske zveze Slovenije za najboljši alpinistično-plezalni dosežek. Nagrado je prejel film "Single-Handed". Izbrala ga je posebna žirija v sestavi Tone Škarja, Karlo Završnik in Maja Apat.

Film "Beyond the Summits" pa je prejel nagrado Televizije Slovenija. Film je izbrala posebna žirija v sestavi Maje Weissove, Miha Lamprehta in direktorja festivala Silva Kara.

Nagrado je podelilo tudi občinstvo, ki se je odločilo za film Asgard Jamming, so sporočili organizatorji festivala.

Spletno stran 4. Festivala gorniškega filma si oglejte tukaj
.

nedelja, 9. maj 2010

Množičen obisk Športnega parka Stožice

Odprta vrata gradbišča Športnega parka Stožice so privabile množico obiskovalcev iz Ljubljane in drugih krajev Slovenije. Med zadovoljnimi obiskovalci smo lahko slišali pohvale. Posebno so hvalili nogometni stadion, kar je razumljivo, saj je športna dvorana še v precej grobi gradbeni fazi. Obiskovalce so po gradbišču vodili vodiči. Dobro je je bilo poskrbljeno tudi za varnost obiskovalcev.



Športni park Stožice v središču Ljubljane je projekt javno zasebnega partnerstva med Mestno občino Ljubljana in zasebnim partnerjem družbo GREP d.o.o. - skupni nastop družbe Energoplan d.d. ter Gradis skupina G d.d. Celoten kompleks zajemna nogometni stadion, večnamensko športno dvorano, zunanja igrišča, zunanja parkirišča in parkirno hišo ter trgovski center partnerja Supernova Holding. Projekt je zasnovan sodobno, z veliko mero povezanosti med programi športne in komercialne dejavnosti, z namenom, da v čim večji meri prispeva k boljšemu zdravju in dobremu počutju prebivalcev mesta Ljubljana in drugih obiskovalcev Športnega parka Stožice.
.

ponedeljek, 3. maj 2010

Barbara Miklič Türk gostila prostovoljce Finske

Soproga predsednika Republike Slovenije in častna pokroviteljica slovenskih prostovoljcev Barbara Miklič Türk, je gostila predstavnike prostovoljskih organizacij s področja zdravstva in socialnega varstva z Republike Finske, ki so se na posvetu, skupaj z našimi predstavniki posvetovali o prostovoljstvu, humanitarni dejavnosti, razvoju socialnega podjetništva, ter o organizacij institucij, ki delujejo na področju zdravstvenega in socialnega varstva. Fince so predvsem zanimale spremembe v reguliranju pravic in delovanju institucij s področja zdravstva in socialnega varstva, ter vpliv članstva v Evropski uniji.



Barbara Miklič Türk je v uvodu dejala, da je Finska primer države, ki pogosto služi kot zgled ureditve na področju zdravstva in socialnega varstva. V Sloveniji je po njenih besedah zelo dobro razvita mreža družinske in neformalne pomoči. Država pa ima tradicionalno močno vlogo na področju, zdravstva in socialnega varstva. V nadaljevanju je poudarila, da je prispevek nevladnih organizacij prav v obdobju recesije vedno bolj pomemben in dragocen. Zato je izrazila upanje, da bo tudi današnji posvet z izmenjavo izkušenj, prispeval k izboljšanju kakovosti življenja ljudi v obeh državah.



Poslanka Državnega zbora Republike Slovenije dr. Andreja Černak Meglič je povedla, da je s skupino poslancev sprožila pobudo za sprejem zakona o socialnem podjetništvu, ki bo odprtega tipa, kar pomeni, da bo urejal status vseh društev, podjetij in drugih organizacij, ki bodo opravljala dejavnost v javnem interesu, oziroma se bodo usmerjala v zaposlovanje težje zaposljivih ljudi.



Anita Ogulin, predsednica socialne komisije pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) pa je Finskim gostom predstavila delo in vlogo te neprofitne organizacije in izpostavila, da je njen temeljni cilj dvig kakovosti življenja otrok, mladostnikov in družin z zastopanjem njihovih interesov in potreb, ter zaščito njihovih pravic. Kot izjemno posebnost je izpostavila organiziran prosti čas in letovanje otrok.



Mag. Martina Trbanc, vodja za analize in razvoj pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, je predstavila slovenske izkušnje s tranzicijo in poudarila, da so socialne pravice v tem obdobju ostale na enaki ravni. Država se je posvečala predvsem ukrepom aktivne politike zaposlovanja in opredelitvi pogojev za upravičenost do finančne socialne pomoči.



Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske Filantropije in predstavnica Socialnega foruma je med drugim dejala, da je njihovo delo usmerjeno v razvoj in promocijo prostovoljstva in drugih različnih oblik humanitarnega delovanja v Sloveniji in v tujini. Izpostavila je potrebo po sprejemu zakona o prostovoljstvu.



Aimo Strömberg, generalni sekretar finskega Združenja prostovoljskih organizacij za zdravstveno in socialno varnost (YTY - Association of Voluntary Health, Social and Welfare Organisations) pa je govoril o finskih nevladnih organizacijah kot delu socialnih in zdravstvenih storitev na Finskem. Poudaril je, da je na Finskem 8.000 registriranih organizacij, ki združujejo 2 milijona članov in zaposlujejo 30.000 ljudi. Na Finskem se v prostovoljno delo vključuje kar 35 odstotkov prebivalstva, na področju zdravstva in socialnega varstva pa deluje 250.000 prostovoljcev.



Podrobneje je predstavil tudi delovanje finskih nevladnih organizacij, ki zagotavljajo 20 odstotkov storitev na področju socialnega varstva in 5 odstotkov na področju zdravstva, njihove glavne cilje in sistem financiranja preko Finskega združenja igralnih avtomatov (RAY), ki v letu 2010 financira delovanje 806 nevladnih organizacij v skupnem znesku 278,2 milijona evrov.
.

sobota, 1. maj 2010

Semolič: Denar je, samo pravično ni porazdeljen.

Na Rožniku se je na tradicionalnem prvomajskem kresovanju, ki ga je organizirala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) tudi letos zbralo veliko ljudi. Slavnostni govornik je bil Dušan Semolič, predsednik ZSSS.




»Pred 120 leti je na Rožniku potekalo prvo prvomajsko kresovanje in že takrat je delavstvo zahtevalo tri osmice, osem ur dela, osem ur za potrebe družine in osem ur za spanje. Ti ideali so živi tudi danes Glavna naloga vlade je, da reši standard delavcev in upokojencev, saj denar je, samo pravično ni porazdeljen. Z vsemi sredstvi se bomo uprli predlaganim spremembam zakona o delovnih razmerjih in spremembam pokojninske zakonodaje, ki je krivična, saj je večina delavcev zgaranih in komaj dosegajo sedanje pogoje za upokojitev. Ne priganjate starejše ljudi, da bi delali do onemoglosti. Politiki in delodajalci rajši poskrbite delo za brezposelne in mlade.« je med drugim, na prvomajskem kresovanju na Rožniku dejal Dušan Semolič.


.