nedelja, 31. december 2017

Novoletna poslanica predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja



Obstaja država, ki je na vsem svetu najboljša za otroke. In, kot prva na svetu, razglašena za zeleno državo.

Ali res sploh je taka država?

Je, in to sploh še ni vse.

Skupina njenih znanstvenikov je prva v raziskovanju virusa zika. Ta država ima najboljši program za zdravje zob v šolah na svetu.

V športu ima največ svetovnih in olimpijskih prvakov na število prebivalcev. Ima najboljšo vrhunsko kuharico na svetu. Ima absolutnega zmagovalca znanstvene olimpijade. Najboljši dekliški zbor v Evropi. V tej državi opravijo največ presaditev srca na milijon prebivalcev.

V zadnjih petih letih je zmanjšala stopnjo brezposelnosti mladih več kot za polovico.

Ali res sploh je taka država?

Je. Ta država je Slovenija. Naša domovina. Seveda ni vse samo dobro. Toda dobro je začelo končno spet zmagovati. Seveda ne smemo niti za hip spregledati številnih stisk in težav naših ljudi. Toda, da jih bomo rešili, potrebujemo spodbudo. Navdih. Samozavest, da skupaj zmoremo. Optimizem. Ponos.

Hočem reči, da imamo razloge, da smo eden na drugega in na našo domovino tudi ponosni. Vsem nam želim, da bi v prihodnjem letu storili nekaj takega, na kar bi bili ponosni.

Srečno Slovenija.

Aja, pa še najlepša je."

Borut Pahor
Predsednik Republike Slovenije

Novoletna poslanica predsednika vlade dr. Mira Cerarja





"Spoštovane državljanke in državljani,

drage Slovenke in Slovenci,

ko sem vas leta 2014 za novo leto prvič nagovoril kot predsednik vlade, sem vam iskreno priznal, da večletna kriza, s katero smo bili takrat soočeni, ne bo minila sama od sebe. Opozoril sem, da nas čaka težka pot, a vam hkrati obljubil, da bom naredil vse, kar zmorem in znam, da Slovenijo z vami popeljem na novo pot svetle skupne prihodnosti.

Danes vidimo, da Slovenija – ne naključno, ampak zaradi trdega dela, odrekanja in vizije - piše nova prva poglavja v svoji knjigi uspeha. Leto, ki se izteka je bilo za Slovenijo zelo uspešno. Napovedana nam je visoka, skoraj 5% gospodarska rast, stopnja brezposelnosti je vsak dan nižja in kar me najbolj veseli: od leta 2014 je službo v Sloveniji našlo 73.300 mladih. Slovenija je vnovič dom novih, tudi tujih, investicij. Leto 2017 si bomo zapomnili tudi po dejstvu, da je arbitražno sodišče dokončno in v celoti določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško.

A čas, v katerem živimo je nepotrpežljiv in od nas terja nenehne odgovore na vedno nove preizkušnje.

Leto 2018 bo pomembno leto preizkušenj za politiko in za vas, drage državljanke in državljani. A ob soočanju z novimi izzivi se moramo učiti iz naukov, ki jih ponuja preteklost in ohraniti trdo prigarane sadove sedanjega gospodarskega uspeha. S pridelanimi sadovi moramo gospodariti odgovorno, preudarno in na prvo mesto postaviti skupno dobrobit države.

A ob tem ne smemo nikoli pozabiti na človeka. Prepogosto hitimo mimo tistih, ki našo solidarnost najbolj potrebujejo. Zato vas v teh prazničnih časih pozivam: bodimo drug drugemu v prvi vrsti človek. Spoštujmo se in gradimo skupaj mostove sodelovanja. Zlahka se da zrušiti, kar je nekdo stežka in mukoma zgradil. Naj bo novo prihajajočo leto 2018 priložnost, da skupaj dokončamo začeto in zgradimo družbo prihodnosti, ki pozna nauke svoje zgodovine, a svoj pogled pogumno upira v jutrišnji dan.

Spoštovani,

želim vam, da praznične dni izkoristite za tiste, ki jih imate najraje. Hkrati vas pozivam, da še posebej v teh prazničnih časih ne pozabite na tiste, ki so osamljeni, bolni in vse ostale, ki potrebujejo našo pomoč. Z dobrimi željami se obračam tudi k Slovenkam in Slovencem zunaj meja Slovenije ter k slovenskim vojakom in policistom na misijah v tujini.

Drage državljanke in državljani,

v novem letu vam želim predvsem obilo miru, zdravja in osebne sreče. Naj bo leto 2018 leto sodelovanja, spoštovanja in modrih odločitev."


Predsednik Vlade Republike Slovenije
dr. Miro Cerar

petek, 29. december 2017

V Delfinu božično-novoletni koncert z Marjetko Popovski

Izola, 24.12.2017 - V prekrasnem ambientu Hotela Delfin v Izoli je na predbožični večer odmevala praznična pesem. V slovesnem in svečanem objemu pesmi je bilo vzdušje še bolj toplo, prijetno, skoraj čarobno. Skupaj s pevkami 'Cvet v laseh' sem izbrala in zapela tiste zelo stare, že skoraj pozabljene slovenske ljudske pesmi in tako je marsikomu spomin segel daleč nazaj v mladost.


Marjetka Popovski.


V drugem delu so sledile stare božične pesmi. Sledile so zimske in nekaj svetovno znanih pesmi. Občinstvo je bilo navdušeno in zaprosilo za podaljšek programa. S pesmijo smo se podale po Sloveniji in sledil je 30 minutni "podaljšek", ki se je zaključil s toplimi pozdravi, voščili, stiski rok in objemi.

Marjetka Popovski s pevkami Cvet v laseh.
Skupaj z Nino Golob direktorico Hotela Delfin smo nazdravili letu, ki bo za nami in pozdravili prihajajoče. Vsem je zaželela lepe praznike in se zahvalila za množičen obisk koncerta, saj je bilo med poslušalci tudi veliko Izolanov.

Marjetka popovski z mamo in očetom.


SREČNO IN VESELO V NOVO LETO 2018 !

Marjetka Popovski

četrtek, 21. december 2017

Praznična Vestina za božično-novoletni okras

Nova praznična Vestina je idealna za darilo, adventne dekoracije ali pa za lastno uporabo. Lahko jo postavite praktično kamorkoli – na kamin, kuhinjsko mizo, v dnevno sobo, na okensko polico, v pisarno, na balkon ali vrt. Sveča je visokokakovostna, odporna na vse vremenske razmere in izdelana v Sloveniji.

Praznična Vestina ima ohišje iz čudovitega zelenega stekla in navdušuje z obliko novoletne smrekice. Krasijo jo številne okrasne zvezdice in pa nerjaveč pokrov. V notranjosti je elektronski vložek Vestina mini Deluxe, ki gori 60 dni in spreminja barve gorenja – barve plamena se prelivajo od rdeče, rumene, vijolične, roza, zelene in modre barve.


ponedeljek, 18. december 2017

Predsednik Pahor sprejel humanitarce

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes sprejel na pogovor predstavnike Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije in priredil sprejem za predstavnice in predstavnike humanitarnih organizacij.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je na pogovor sprejel predstavnike Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije. Foto: Tamino Petelinšek/STA




Po končanem pogovoru je predsednik RS Borut Pahor priredil sprejem za predstavnice in predstavnike humanitarnih organizacij in v nagovoru med drugim dejal: "Na globalni lestvici dobrodelnosti se Slovenija uvršča na 37. mesto, med evropskimi državami pa na 11. mesto. Same humanitarne organizacije opozarjate, da je trend ustanavljanja vedno novih organizacij na tem področju prisoten že nekaj časa, kar pomeni, da obstaja za to človekoljubno dejavnost zanimanje in potreba. Hkrati opozarjate, da se žal, finančna podpora države temu ustrezno ne povečuje pa tudi donatorska sredstva ne naraščajo sorazmerno z večjo gospodarsko močjo. Tu je torej še veliko priložnosti za razvoj. Ni pa dobro, da se posamezne organizacije, v težnji za izboljšanje vašega položaja in uresničevanje vaših plemenitih ciljev postavljate druga proti drugi, kar je zadnje čase opaziti med invalidskimi in humanitarnimi organizacijami. Potrebno je najti druge rešitve.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor priredil sprejem za predstavnice in predstavnike humanitarnih organizacij. Foto: Tamino Petelinšek/STA





Delovanje humanitarnih organizacij je že dolgo zelo pomembno pri ustvarjanju boljše, bolj solidarne in vse-vključujoče družbe. Humanitarne organizacije pomagate približno tretjini Slovencem, da se laže soočajo s svojim vsakdanom. To je izjemno in nenadomestljivo.

Vaša vloga je ključna pri zagovorništvu ogroženih posameznikov in družbenih skupin ter pri opozarjanju in izpodbujanju javnosti in države za načrtovanje in uresničevanje skupnih programov reševanja socialnih stisk prebivalcev. Postali ste nepogrešljiv deležnik pri izvajanju socialnih programov, ki jih državne institucije same ne zmorejo zagotoviti. Še zlasti ste humanitarne organizacije pomembne pri skrbi za bolj kvalitetno življenje in enakopravnejše vključevanje posameznikov s psihosocialnimi težavami ter bolnikov s kroničnimi boleznimi. Velik pa je tudi vaš prispevek pri reševanju in lajšanju socialnih stisk in težav prebivalstva, ki jih država ne doseže.

VIDEO s sprejema humanitarcev pri predsedniku Pahorju


Z izvajanjem dejavnosti po načelih nepridobitnosti in prostovoljnosti ter doseganjem plemenitih, človekoljubnih ciljev, našo družbo moralno in etično bogate. Zato se vam ob tej priložnosti zahvaljujem za vaše delo, ideje in pripravljenost pomagati sočloveku.

Čeprav Slovenci, glede na statistiko in veliko revščino po svetu, sodimo med najbogatejše na svetu, sem prepričan, da je nujno potrebno izboljšati stanje najbolj socialno najbolj ogroženih posameznikov. K temu smo poklicani vsi, tako država kot gospodarstvo, nevladne organizacije in posamezniki.

Statistike na področju revščine se počasi zopet obračajo v pozitivno smer. Trenutno živi pod pragom revščine skoraj 14 odstotkov oseb, dobrih 18 odstotkov pa je izpostavljena tveganju socialne izključenosti. Ocenjeno je, da bi stopnja tveganja revščine znašala kar 25 odstotkov, če v dohodek posameznikov in družin ne bi šteli socialnih prejemkov. Torej lahko zaključimo, da ukrepi socialne države, kljub pogostim kritikam, pomembno prispevajo k izboljšanju socialnega položaja prebivalstva. K reševanju stisk pa veliko pripomorete tudi humanitarne organizacije, ki nudite številne nefinančne pomoči najbolj ogroženim osebam bodisi v obliki hrane ali drugih oblik materialne pomoči.

Odprava vseh oblik revščine povsod po svetu je tudi prvi od sedemnajstih ciljev Agende 2030 za trajnostni razvoj, ki je bila sprejeta leta 2015 na Vrhu OZN o trajnostnem razvoju. Boj proti revščini pa ostaja tudi prioriteta v okviru osmih razvojnih ciljev tisočletja. Koliko bomo v prihodnje uspešni pri uresničevanju teh ciljev je odvisno od vseh nas."

Vir: UP

sobota, 16. december 2017

Ista hrana za enega človeka, je lahko strup za drugega

Običajni kruh, pšenično pivo, kolački, torte, kosmiči, pite, procesirani mesni izdelki, juhe in pomfri se ne smejo znajti na jedilniku celiakašev. Nabor hrane brez glutena je vseeno širok. 30 odstotkov bolnikov celiakije se ne odzove pravilno na brezglutensko dieto, zaradi zdravstvenih razlogov. Potencialnim pacientom s celiakijo prav tako odsvetujejo brezglutensko dieto, ker lahko naredi več škode kot koristi. Celiakija je pogosta sistemska bolezen, velikokrat spregledana, ki se pomika k dvem procentov slovenske populacije. 



Govorimo o klasični in neklasični obliki, je v sklopu predavanj in delavnic, ki jih organizira najstarejši zasebni Medicinski center Barsos, povedal doc. dr. Rado Janša, dr. med., specialist interne medicine in gastroenterologije. To je bilo prvo predavanje v sklopu organizacije Medicinskega centra Barsos, ki jih bomo mesečno organizirali z namenom osveščanja javnosti s simptomi celiakije, z glutensko preobčutljivosto, s prednostmi uravnotežene prehrane ter z načini, kako se soočati z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem teh bolezni.


»Še en dobro poznan razlog za odpovedovanje pšenici je alergija. Ta sicer ni neposredno povezana z glutenom, je pa seveda brezglutenska dieta precej dober približek dieti, iz katere so izločene vse pšenične sestavine. Alergijo na pšenico naj bi prav tako imel približno odstotek prebivalstva,« je še izpostavil dr. Janša. V zadnjih letih se zdravniki začenjajo zavedati, da uživanje glutena lahko povzroča tudi težave, ki niso povezane ne s celiakijo, ne s klasično alergijo na pšenico. Gre za tako imenovano neceliakalno preobčutljivost na gluten. »Želimo opozoriti tudi na druge bolezni, ki so pogojene z uživanjem glutena, beljakovin in žit,« je še poudaril doc. dr. Rado Janša.

Celiakija je z vidika današnjem medicine neozdravljiva avtoimunska bolezen. Kot v številnih evropskih državah tudi pri nas štejemo celiakijo za primarno obolenje tankega črevesja. Simptomi kažejo, da gre za bolezen s številnimi obrazi, tudi stopnja prizadetosti je zelo raznolika, zato lahko z gotovostjo trdimo, da je celiakija danes gotovo pod-diagnosticirana bolezen.

petek, 15. december 2017

ZDUS zahteva redno usklajevanje pokojnin

Izola, 15.12.2017 - Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, Janez Sušnik, je danes na novinarski konferenci predstavil program in usmeritve Zveze za leto 2018 ter se dotaknil aktualnih tem, ki se tičejo upokojencev. Na konferenci, ki so se jo udeležili tudi mag. Dejan Židan, Milojka Kolar Celarc, dr. Anja Kopač Mrak in Karl Erjavec je povedal:



Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) bo v letu 2018 svoje aktivnosti usmerila v naslednje najpomembnejše naloge: gmotni položaj upokojencev, pokojnine, zdravstveno varstvo in zavarovanje, socialne pravice in bivalni standard, stalni nadzor človekovih zakonsko in drugače določenih pravic starejših, Memorandum ZDUS za leto 2018, skrb za aktivno, zdravo in varno staranje članstva v skladu s smernicami Strategije dolgožive družbe, krepitev pomoči starejšim in organizacija prostovoljstva starejših, upravičiti je potrebno naše poslanstvo kot eno največjih civilnih neodvisnih družb v Republiki Sloveniji, okrepiti je potrebno aktivno državljanstvo s poslanskimi skupinami in resornimi ministrstvi in Vlado Republike Slovenije.

ZDUS bo tekoče spremljal vse naloge, ki bodo vzporedno delovale z načrtovalci razvoja v skrbi za starejše in posledično nad pripravo zakonodaje, ki posega v delo in življenje starejših. Obiski pri poslancih Državnega zbora Republike Slovenije, poslanskih skupinah, po potrebi tudi pri predsednikih strank, bodo stalnica našega dela skozi vse leto, še posebej v času priprave in sprejemanja zakonodaje, ki posega na področja dela in življenja starejših.

Na področju zaščite človekovih, zakonsko in drugače določenih pravic starejših, si bomo še bolj prizadevali za redno in izredno usklajevanje pokojnin, zagotavljanje letnega dodatka za vse upokojence, vrnitev pravice do pogrebnine za vse državljane, vrnitvi pravice do seniorske olajšave pri dohodnini ter redno zagotavljanje usklajevanja drugih upravičenih socialnih prejemkov, zato predlagamo:

  • da se zagotovi, da se od leta 2018 naprej pokojnine redno usklajujejo tako, kot to določa sistemski zakon;
  • da se v letu 2018 in naslednjih letih ob nadaljevanju gospodarske rasti, skupaj z uskladitvijo pokojnin, ki jo na tej podlagi omogoča sistemski zakon, izvedejo tudi uskladitve, s katerimi bi vsaj deloma nadomestili negativne učinke interventne zakonodaje, ki je od leta 2010 naprej po predhodnih ocenah vplivala na znižanje ravni pokojnin za 12,6% od tega 8 odstotkov neusklajenih oz. neizplačanih;
  • uveljavi naj se sprememba lestvice za odmero starostnih (s tem pa tudi predčasnih in invalidskih) pokojnin, določene v ZPIZ-2, tako da bi uživalcem zagotavljala za 40 let pokojninske dobe pokojnino najmanj v višini 65 odstotkov od pokojninske osnove (sedaj za moške 57,25 odstotkov, za ženske 63,5 odstotkov, nato od leta 2020 naprej 61,5 odstotkov do leta 2022, po izteku prehodnega obdobja pa 60,25 odstotkov);
  • ZDUS pričakuje in zahteva, da se tako v letu 2018, kot tudi v naslednjih letih, letni dodatek izplača vsem v sistemskem zakonu določenim upravičencem v rokih in pod pogoji, ki jih določa ta zakon;
  • da bodo do pogrebnine upravičeni družinski člani ali druge osebe zadolžene za pokop pokojnika in ne glede na njihov socialni položaj prejmejo 500,00 evrov za pogrebne stroške (velja za vse enako);
  • da se ohrani posmrtnina, do katere so upravičenci upravičeni do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka v višini 288,81 EUR v enkratnem znesku.
ZDUS si bo še naprej prizadeval, da se zdravstvena reforma izpelje še v tem mandatu Vlade Republike Slovenije, kar pomeni, da mora biti sprejeta v prvih treh mesecih leta 2018. Še posebej pozorno bomo spremljali dokončanje, oblikovanje in sprejetje Zakona o dolgotrajni oskrbi in osebni asistenci, vključno s finančnim vidikom podpore načrtovanih aktivnosti, ki bodo izhajale iz zakonskih določil in podzakonskih aktov. Na predlog zakona smo sicer v letu 2017 dali pripombe.

Osnutka avtonomnega rezervnega demografskega sklada nismo dočakali in smo prepričani, da v času delovanja te Vlade in Državnega zbora Republike Slovenije sklad ne bo imel zakonske podlage, kar je velika škoda, saj smo se v ZDUS zelo potrdili, da bi posebno pri reorganizaciji KAD-a in z dodatnimi viri posvetili posebno pozornost vzdržnosti sklada za bodoče rodove.

Ob dejstvu, da so upokojenci lastniki velikega števila nepremičnin, bo v letu 2018 po vsej verjetnosti zopet dan v razpravo Zakon o davku na nepremične, ki ne sme biti naravnan tako, da bo predstavljal dodatno breme upokojencem, predvsem tistim z najnižjimi prejemki ali da bodo, kot posledica tega zakona, upokojenci zaradi osebnih stisk in nizkih prejemkov svoje nepremičnine izgubili in posledično postali breme državi.

Še naprej bomo krepili sodelovanje z Državnim zborom in Državnim svetom Republike Slovenije, Ekonomsko socialnim svetom Republike Slovenije in sindikati. Potrebno je nadaljevati sodelovanje s sorodnimi organizacijami za starejše, kot tudi z Mladinskim svetom Slovenije, Študentsko organizacijo Slovenije, Dijaško organizacijo Slovenije in drugimi organizacijami v cilju medgeneracijske povezanosti in medsebojne solidarnosti. Na področju mednarodnega sodelovanja bomo nadaljevali z delom v mednarodnih povezavah (EURAG, AGE Platform in pridruženo v Eurocarers). Na področju zdravega, aktivnega in varnega staranja in v povezavi s Strategijo dolgožive družbe, bomo sodelovali in se usklajevali v programih in aktivnostih na teh področjih.

Podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejan Židan, je poudaril, da je socialna politika ključno vezivo te družbe in da ne smemo pozabiti, kaj vse smo skupaj že dosegli z zmanjševanjem razlik. Dodal je, da je bil pomemben korak narejen z uvedbo minimalne pokojnine, ki ob izpolnjenih polnih upokojitvenih pogojih znaša 500 evrov, kar so uspeli uresničiti ravno na pobudo Zveze društev upokojencev Slovenije.

Meni, da bo za blaginjo vseh generacij ključna politika, ki bo sprejeta s konsenzom in na podlagi medgeneracijskega sodelovanja ter solidarnosti med vsemi generacijami. Dejal je, da starejši ne smejo biti razumljeni kot breme družbe, temveč kot aktivni državljani, ki so s svojim preteklim delom kot davkoplačevalci in plačniki vseh prispevkov zagotavljali primerne pogoje za generacije pred nami, pa tudi šolanje sedanjih generacij, katere so glavni odločevalci o pravicah starejših.

Podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za zunanje zadeve, Karl Erjavec, je dejal, da sta programa stranke DeSUS in ZDUS-a programsko enakih vsebin ter da se oboji borimo in zavzemamo za pravice starejših, invalidov ter drugih ranljivih skupin. Poudaril je, da je prišel čas, da upokojenke in upokojenci dobijo povrnjeno, kar so prispevali državi v času finančne in gospodarske krize. Zato v DeSUS zahtevajo, da se v naslednjih letih prispevek upokojencev za krizo, vrne upokojencem. Hkrati morajo poskrbeti za dvig minimalne pokojnine, saj je nesprejemljivo, da upokojenke in upokojenci s polno delovno dobo, še vedno živijo pod pragom revščine.

Ministrica za zdravje, Milojka Kolar Celarc, se je zahvalila in izrekla priznanje vodstvu in članom za izjemno pomembno povezovalno vlogo, ki jo opravlja ZDUS v naši družbi, in v skrbi za izboljšanje položaja upokojencev. To pomeni za skoraj tretjino vsega prebivalstva Slovenije. Vključenost v skupnost in gotovost, da nekdo čvrsto in zaupanja vredno skrbi za nas, pomaga ohranjati vitalnost. Prav življenjska moč in zdravje omogočata polno in ne nazadnje tudi koristno življenje v obdobju po zaposlenosti. Zakaj koristno? Zato, ker povečanje zdravih let lahko vpliva na blaginjo vseh generacij in, kar je zanjo kot ministrico tudi pomembno, na zmanjšanje izdatkov za zdravstvo.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, dr. Anja Kopač Mrak, je poudarila, da je potrebno zagotoviti socialno varnost in vključenost vseh generacij in izrabiti priložnosti, ki jih na različnih področjih ponujata digitalizacija ter drugačne oblike delovne aktivnosti. Dodala je, da so prisluhnili ljudem ter ukinili zaznambe na nepremičninah in vračilo prejete pomoči za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči.

Prizadevala si bo, da bodo pri uresničevanju namenili več pozornosti tistim temam, ki so bile v preteklosti nekoliko v ozadju. Gre torej za vprašanja človekovih pravic starejših, dostojnega staranja, nasilja nad starejšimi, pa tudi različnih oblik starizmov (ageizmov). Dodala je, da so velikokrat glavni razlog za to napačne predstave o starosti. Ni namreč nujno, da s starostjo upadajo vse funkcije. Nekatere se lahko tudi okrepijo. Po nekaterih raziskavah so starejši srečnejši, kot je srednja generacija, cenijo tudi majhne radosti, bolj so povezani z naravo, marsikdo izžareva več notranjega zadovoljstva, kot v mladosti. 

Zaključno srečanje Erasmus+ in 20 let Zavoda MOVIT

Ljubljana, 15.12.2017 - Na Gospodarskem razstavišču potekalo zaključno srečanje Erasmus+: Mladi v akciji ter obeležitev 20. obletnice delovanja Zavoda MOVIT. Ministrica Maja Makovec Brenčič je priznanji Ključ podelila Mladinskemu Svetu Velenje za projekt Mladi za Veleje in Vila Čira Čara - Zavod Manipura za projekt Choose your way, choose your future.

20171215_180411

Zavod MOVIT se je v zadnjih 20 letih vzpostavil kot osrednja podporna institucija za mednarodno sodelovanje na področju mladine in spodbujanje mobilnosti mladih. Evropski programi mobilnosti so na področju mladine v Sloveniji že od leta 1999 in pomembno prispevajo k razvoju mladinskega dela in mladinskega sektorja v Sloveniji. V 18 letih je bilo v te programe vključenih več kot 40.000 mladih in mladinskih delavcev.

20171215_182750

Dogodka se je udeležila tudi ministrica 
Maja Makovec Brenčič, ki je v nagovoru med drugim dejala, da je potrebno mladinskemu sektorju nameniti še več pozornosti in si prizadevati, da se standardi znanja, ki so se vzpostavili na tem področju, v prihodnje preoblikujejo v stalne aktivnosti in ne le v obdobno projektno delo. Ministrica je tudi podelila priznanji Ključ do učinka za najbolj učinkovita mladinska projekta, ki sta z aktivnostmi imela velik učinek na različnih področjih. Prejemnika priznanj sta Mladinski Svet Velenje za projekt Mladi za Veleje in Vila Čira Čara - Zavod Manipura za projekt Choose your way, choose your future.

20171215_182850

torek, 12. december 2017

Nova knjiga - Pravljice nekdanje Sovjetske zveze

Ljubljana, 12. 12. 2017 - Vse pravljice tega sveta so namenjene najprej otrokom, nato staršem in vsem, ki v sebi nosijo kreativni otroški duh. Zato so ljubitelji pravljic lahko navdušeni. Izšla je namreč nova knjiga Pravljice nekdanje Sovjetske zveze v ruskem in slovenskem jeziku. Poleg branja pravljic, je knjiga namenjena tudi vsem, ki se učijo ruski jezik kot tuj jezik ali rusko govorečim bralcem, ki se želijo učiti slovenskega jezika.



Ustvarili so jo v Založbi Linguarus, ob pomoči prevajalske pisarne Linguarus. Pravljice je zbrala in uredila Maryna Bilash, jezikovna pedagoginja, ki je opravila tudi vlogo lektorice ruskega jezika, skupaj z Marijo Sotnikovo Štravs. Prevod je delo Mateja Tratnika, lektorica slovenskega jezika je bila Jelka J. Makoter.

Ustvarjalka Maryna Bilash je idejo oblikovala po pogovorih z učenci, posamezniki in slovensko mladino, v katerih je ugotovila, da ne poznajo dejstva, da je nekdanja Sovjetska Zveza (SZ) združevala 15 republik. Države v SZ so bile zelo različne, vsaka s svojo kulturo in svojim nacionalnim jezikom. Sporazumevali pa so se v enotnem, ruskem jeziku. Knjiga združuje pravljice vseh petnajstih držav in zelo nazorno ter enostavno predstavlja vsako od držav prek zgodbe, ki je lahko zgolj zabavna ali pa tudi poučna. V knjigi so zbrane najbolj prepoznavne pravljice, ki ponazarjajo nacionalne junake, Ruski federaciji, kot največji državi, pa sta namenjeni dve pravljici.



Znano je, da je učenje tujih jezikov s pomočjo branja tuje literature, ki jo spremlja tudi domači izvirnik, nadvse uspešna metoda pridobivanja znanja. Učenje je sproščeno in umirjeno, zato hkrati spodbuja domišljijo in odpira mislim prosto pot. Širi besedni zaklad, ob tem pa tudi celovito zakladnico našega znanja. Poleg tujega jezika si ob branju mnogo lažje predstavljamo svet in dogajanje, ki ga opisujejo besede. Z branjem literature v tujem jeziku krepimo tudi koncentracijo, zato je učenje učinkovitejše. Branje vedno prinaša znanje, ob tem pa je tudi sproščujoča zabava. Besedilo so ustvarjalci obogatili z označitvijo besednih naglasov in tako slovenski, kot ruski bralci lahko pravljice uporabijo kot zelo koristen učni pripomoček. 



V knjigi je predstvljen izbor najlepših pravljic držav nekdanje SZ, kar je zahtevalo temeljit pregled številnih pravljičnih virov iz 15 držav. Ilustracije k pravljicam je narisal Igor Ribič, s katerim so sodelovali tudi pri ilustriranju prejšnjih knjig Najlepše slovenske pravljice, Najlepše ruske pravljice, žepnega priročnika za potovanja Sprašujemo in odgovarjamo po rusko, po slovensko.

Svojevrsten izziv je za ustvarjalce predstavljal tudi vrstni red pravljic. Odločili so se, da bodo razporejene v zaporedju glede na število prebivalcev na dan nastanka. Ta seznam je bil zapisan v Ustavi ZSSR iz leta 1977.



Knjigo so oblikovali v podjetju Imprimo, d.o.o., natisnili so jo v tiskrani Belin Grafika, d.o.o. Knjiga prinaša bralcem 16 pravljic na 164 straneh, na voljo je v trdi in mehki vezavi.

torek, 05. december 2017

S Cityparkom pomagajte družinam v stiski

»Medtem ko nekatere družine nestrpno pričakujejo božični večer, pa (pre)mnoge s strahom odštevajo čas do božiča. Sprašujejo se, kako naj kupijo presenečenje za otroka, ko pa nimajo niti za hrano. Tem družinam želimo in že več let skušamo pomagati,« ob začetku akcije Lepo je dobiti, še lepše podariti poudarja Klavdija Miklavžin Javornik, vodja marketinga v Cityparku.

Klavdija Miklavžin Javornik je zadovoljna, da so tudi letos pripravili akcijo Lepo je dobiti, še lepše podariti. Foto Robert Krumpak

Naše največje nakupovalno središče tudi letos organizira dobrodelno akcijo zbiranja daril za otroke, ki jim starši ne morejo kupiti niti najbolj osnovnih stvari, kaj šele daril. Obiskovalci Cityparka, ki želijo izpolniti željo, jo iz smrečice vzamejo in izpolnijo. Nato darilo predajo na Info točki Cityparka, kjer ga Citypark ustrezno zavije in pred prazniki preda otrokom. Smrečico z željami so v Cityparku postavili v prvem nadstropju (pred Sportino). Vsa darila bo Božiček otrokom prinesel pred prazniki.

Božična želja enega izmed otrok, ki mu starši ne morejo kupiti Božično novoletnega darila. Foto Janez Platiše.


Klavdija Miklavžin Javornik ob tem dodaja: »Vemo, da je veliko otrok, ki jim starši ne morejo izpolniti želje, zato znova pristopamo k tej akciji in vabimo vse obiskovalce, da nam po svojih močeh pomagajo pričarati nasmeh na obraze otrok.«

Ko kupimo darilo, ki je napisano kot želja na Božičnem dreveščku vse skupaj odnesemo na Info Citypark. Citypark bo poskrbel, da bo otrok prejel darilo, ki si ga je želel. Foto Janez Platiše.

ponedeljek, 04. december 2017

V torek pride v Cityparku Miklavž, v sredo pa Božiček

Iz  Cityparka, največjega nakupovalnega središča v Ljubljani so nam sporočili, da bo jutri, 5. decembra, ob 18. uri v pritličju poleg trgovine Swarovski otroke in mladostnike obiskal in obdaril Miklavž. Spremljali ga bodo angeli in parklji.


VIDEO - Miklavž je ob 18. uri s spremstvom obiskal Citypark in obdaril otroke s pomarančami.


Dan pozneje v sredo, 6. decembra, od 17. do 20. ure pa bo obiskovalce razveselil Božiček, in sicer jih bo pričakal pred glavnim vhodom v Citypark nasproti parkirne hiše.

Bernarda Škrabar o nezakonitih nadzorih bolniških dopustov

Večja slovenska podjetja velikokrat izvajajo laične kontrole bolniških dopustov s "kontrolorji", ki niso detektivi, kar je protizakonito. Ta praksa se dogaja že leta in sedaj se je doseglo, da se je začelo o tem govoriti. »Vežemo se na Zakon o detektivski dejavnosti, ki nam v 26. členu dodeljuje to pravico, da opravljamo kontrole in nadzore bolniškega dopusta in zato smo detektivi edini, ki lahko to počnemo. Vsi ostali, ki to počnejo, počnejo protizakonito in tudi protiustavno, saj posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine,« predstavi detektivka Bernarda Škrabar, direktorica Detektivsko-varnostne agencije. Škrabarjeva namreč opozarja, da se na terenu pojavlja vse več oseb, ki se poimenujejo kot kontrolorji ali nadzorniki ter kontrolirajo bolniški dopust, čeprav za to nimajo ustreznih licenc.

V sezoni prehladov in črevesnih okužb so tudi bolniške odsotnosti z dela pogostejše. Delodajalci lahko opravljajo nadzore nad tistimi bolniškimi odsotnostmi, ki so krajše od 31 dni in jih sami plačujejo, in pa tudi nad daljšimi bolniškimi odsotnostmi. Ko se odločijo za takšen nadzor, pa hitro trčijo ob pravico do zasebnosti. Tako se delodajalci pogosto odločajo za najemanje detektivov, ki jim zakonodaja omogoča, da na podlagi pooblastila delodajalca opravijo kontrolo ali nadzor in od zdravnika pridobijo bolniški red. Vsi delavci v Sloveniji se morajo zavedati, da lahko le detektiv z ustrezno licenco in značko na podlagi prej omenjenega člena Zakona o detektivski dejavnosti pridobiva informacije in postavlja vprašanja, vezana na bolniško odsotnost. Zanimiva informacija je, da takoj, ko kontrolor pride na dom neke osebe in pri vratih vpraša, kje se oseba nahaja, je to že poseganje v njegove pravice in je protizakonito, dalje, takšni nadzorniki o zatečenem stanju z zapisniki obveščajo svojega naročnika.

Delodajalec ima namreč zakonsko možnost, da dobi podatke o času zdravljenja in navodilih za zdravljenje od osebnega zdravnika delavca, ne nazadnje pa je le-ta dolžan delodajalcu prinesti tudi bolniški list, na katerem piše čas zadržanosti. Prav tako lahko delodajalec ali pa pooblaščeni detektiv pisno dobi navodila o zdravljenju, v kolikor za nje zaprosi osebnega zdravnika, ki mu jih je dolžan dati. »Nobene potrebe torej ni, da bi za takšne podatke obiskovali delavca na domu, ampak gre v bistvu v tem primeru za kontrolo aktivnosti delavca v času bolniške odsotnosti iz dela, kar pa je vsekakor „poizvedovalna dejavnosti“, ki jo lahko opravljajo le licencirani detektivi,« poudari Škrabarjeva.

Ne nazadnje je treba izpostaviti, da razni preiskovalci, vročevalci, „laični kontrolorji“ in drugi, ki niso licencirani detektivi, niso osebe, za katere je bilo opravljeno varnostno preverjanje, nihče od njih ni zahteval dokazila o primerni izobrazbi, ne potrebujejo nobenih licenc za opravljanje dela, ne potrebujejo biti včlanjeni v nobeno društvo in nimajo urejenega poklicnega zavarovanja. »Zaradi vseh teh dejstev lahko svoje storitve seveda ponujajo po bistveno nižjih cenah, kot detektivi, ki morajo licence, izobraževanja, in zavarovanja plačevati,« obrazloži detektivka Bernarda Škrabar.

petek, 01. december 2017

Nova hladilnica in 3.500 evrov za ljudsko kuhinjo Zavoda Pod strehco

Ljubljana, 28. 11.2017 - Ko se združijo dobro misleči, nastane marsikaj dobrega. Lions klub Ljubljana, kot tradicionalni organizator, je skupaj s Centrom kulture Španski borci, pripravil dobrodelni Srčni večer pesmi in smeha, namenjen Humanitarnemu zavodu Pod strehco, v okviru katerega deluje ljudska kuhinja na Zaloški 42, v Ljubljani. Dobrodelni večer so s svojimi prispevki podprli guverner Lions distrikta 129, Slovenija, člani Lions klubov, člani Rotary klubov, predstavniki Rdečega križa Slovenije, Slovenske Karitas in Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje. Gre za že skoraj tradicionalni, tretji jesenski dogodek, s katerim na pobudo LK Ljubljana soustanovitelji Zavoda zbirajo pomoč za njegovo nemoteno delovanje.

Zvonko Belič, Irena Schweizer Terčelj, Marko Gospodjinački in Luka Jezeršek


Nuška Drašček in Alenka Godec, ki ju je na klavirju spremljal Miran Juvan, Alenko pa tudi mladi, navdušujoči violinski virtuoz Gal Juvan, sta gostom ponudili nekaj najlepših slovenskih srčnih popevk in popolnoma navdušili dvorano. Stand up komik Stefan Šumanec Šumi je s svojimi »nabritimi« besednimi vragolijami publiko dodobra nasmejal.

Zvezda večera je bil nedvomno velik prijatelj Zavoda pod strehco chef Luka Jezeršek. Ta je že poleti, v tednu nezavržene hrane, nesebično priskočil na pomoč in prevzel odgovornost kuhanja v času, ko je Roman Klinar, chef kuhinje, odšel na zasluženi dopust. V tistem tednu je Luka ugotovil, kako zelo nujno gostilnica potrebuje primerno hladilnico. 

Alenka Godec in Nuška Drašček


Idejo donacije hladilnice je Luka uresničil s partnerji in prijatelji Damjanom Menardom, iz podjetja Menard RA in Primožem Černigojem, iz podjetja PROprima. Vse stroške postavitve hladilnice so prevzeli na svoja ramena. Na odru Španskih borcev je bila v družbi številnih gostov priložnost, da so tudi simbolno prerezali otvoritveni trak. Podjetje Lidl Slovenija je novo hladilnico za Zavod Pod strehco tudi napolnilo.

Udeleženci dobrodelnega večera so z nakupov vstopnic zbrali 3.500 evrov, ki so namenjeni rednemu delovanju Zavoda. Ta se v svojem edinstvenem poslovnem modelu še vedno težko ohranja na ravni pozitivnega poslovanja, saj v ljudski kuhinji še vedno primanjkuje rednih dnevnih gostov, ki bi za kosilo plačevali polno ceno 3,5 evra in s tem pokrili del stroškov socialnih obrokov.

Alenka Godec, Miran Juvan na klavirju, Nuška Drašček, Gal Juvan, violinist in Stefan Šumanec Šumi, stand up komik.


Zato toplo vabljeni v čim večjem številu na zdrava, sveža in polnovredna kosila na Zaloško 42. Naredili boste nekaj dobrega za ljudi v stiski in ob tem tudi sami imeli zelo dober občutek.

Vsi nastopajoči so se odrekli honorarjem, za kar se jim organizatorji LK Ljubljana, v imenu Zavoda Pod strehco, tudi iskreno zahvaljujejo.

Ženske vzemite si čas zase in prijateljice

Vsi vemo, kako pametno je ob vsakdanjih življenjskih obremenitvah včasih odklopiti, zamenjati okolje in se sprostiti. Strinjamo se tudi, da je to najbolje početi z ljudmi, ki so nam blizu in jim lahko zaupamo. Zlasti ženske vedno najdejo kakšen izgovor, da si ne vzamejo časa zase. Tudi Majda, Mojca in Renata so bile dolgo prepričane, da so njihovi družinski člani pomembnejši, potem so se pa le odločile in šle po svoje, na morje, v Talaso Strunjan., ki sodi pod okrilje Term Krka in tam tri dni neizmerno uživale.


Majda, Mojca in Renata
so sestre. Že dolgo nosijo vsaka drugačen priimek, nekdaj pa so se vse tri pisale Hočevar. Ni ravno pogosto, da bi bile sorodnice tudi dobre prijateljice, a naše sogovornice rušijo ta stereotip. Zdaj že, v otroštvu so si bile pa tudi one menda pogosto v laseh. »Ja, res je,« je priznala Majda, najstarejša med sestrami in nadaljevala: »Verjetno je temu botrovala razlika v letih. Mojca je sedem let mlajša od mene, Renata pa 12. Jaz sem bila bolj avtoriteta, sestri, ubogi revici, sta me morali poslušati. Vse se je spremenilo, ko smo odrasle, še zlasti potem, ko smo izgubile starša. Mama nam je umrla zelo mlada. Njena največja želja je bila, da bi se me med seboj razumele, in o tem nam je večkrat govorila. Izhajamo iz majhne vasice Jerman Vrh pri Bučki, zdaj pa živimo vsaka v drugem kraju. Klub temu smo med seboj zelo povezane, lahko rečem, da smo najboljše prijateljice.«

Tudi srednja od sester Hočevar, Mojca, je pristavila svoj pogled na otroštvo in odnose med njimi: »Od Majde sem si na skrivaj izposojala oblačila in jih vračala v omaro, ne da bi sestra kaj opazila. Z Renato pa sva si bili bližje. Skupaj sva spali, se igrali, skupaj sva hodili v šolo, starejšo sestro pa sva videli bolj v materinski vlogi. No, je pa res, da je zelo lepo pisala in ko sem morala v šoli oddati kakšen spis, mi ga je pomagala sestaviti (smeh). Zdaj smo vse tri prijateljice, čeprav moram priznati, da imamo Majdo še vedno za šefico, za organizatorko.«

Renata je Mojčine besede potrdila, sama pa dodala: »Ko se je Majda pri 20. poročila, sem bila jaz še otrok. Mojca je bila tista, ki je meni svetovala v zvezi s fanti in take reči (smeh). Zdaj smo pa vse tri zelo povezane. Skupaj z družinami se pogosto srečujemo na piknikih, denimo, ob večjih praznikih, skupaj praznujemo rojstne dneve, ampak same, le me tri, nikoli nismo šle nikamor.«

Prvič res po svoje

Do zdaj. Pobudo sta dali Majda in Mojca. Renati, najmlajši med njimi, sta za nedavni rojstni dan okroglega značaja želeli podariti nekaj posebnega – čas zase. V njuni družbi, seveda. »Že avgusta, ko sem dobila drugo vnukinjo in smo se, seveda, vsi zbrali in proslavili ta veseli dogodek, se je Mojca spomnila, da je nekje zasledila informacijo o tridnevnem programu Punce, gremo me po svoje, ki so ga za prijateljice pripravili v Termah Krka. Ideja mi je bila všeč. Nismo hotele v Šmarješke ali Dolenjske Toplice, ker nam je to pač preblizu, zato smo izbrale Strunjan,« je pojasnila Majda.

Čeprav se sicer veliko družijo, kot že rečeno, nikoli ni priložnosti, da bi bile same, da bi se pogovarjale bolj o ženskih rečeh, zato je bil Mojčin komentar ob odločitvi takšen: »Super, se bomo končno lahko v miru načvekale in nasmejale.«

Renata je priznala, da jo je sestrsko presenečenje sprva kar malo šokiralo, češ 'a otroke bom pa kar doma pustila', toda sčasoma jo je ideja bolj in bolj vznemirjala. V pozitivnem smislu seveda. Majda in Mojca sta si upali s takšnim presenečenjem, ker dobro poznata sestrinega moža, pravita. Vedeli sta, da ne bo nobenih težav in da bo v Renatini odsotnosti za otroke dobro poskrbljeno. Dekleta so vse načrtovala: kako bodo na dan odhoda pri Majdi skupaj spile kavo, da bo vozila Mojca, kaj bodo vzele s seboj, kako bodo spale v skupnem hotelskem apartmajčku. Že prej so se odločile, da bodo proti obali zavile že zjutraj, čeprav jih namestitev čaka šele ob 14. uri, do si bodo v Kopru privoščile malo šopinga, se sprehodile po obali, šle na kosilo, potem pa v hotel. Komaj so čakale, kdaj bo nastopil dan D

Bolje kot po načrtih

In je. Vse je šlo po načrtih. Ni res, še bolje je bilo, kot so si zastavile. Majda: »Med sprehodom po Strunjanu smo srečale Jana Plestenjaka. Celo slikale smo se z njim, sicer tako, da je bil on malo bolj v ozadju (smeh),« Renata je nadaljevala: »Ko mi je telefon škljocnil, je pogledal proti nam in se nam neznansko lepo nasmehnil (smeh), sestri sta na sliki z njim, jaz pa imam njegov nasmeh ...«

Potem se je začelo pa zares. »Še pred večerjo smo bile povabljene na zdravstvene meritve. Tilna, inštruktorja telesnih zmogljivosti, ki je meritve opravljal, smo dodobra izprašale, kako in kaj je z izvidi. Mojca in Majda sta imeli vse BP, jaz pa malo nad tem (smeh),« je v klepetu pristavila Renata. Menda so izvedele kar nekaj zanimivih stvari o genetski pogojenosti, o zdravem načinu življenja in primerni vadbi za njihove zmogljivosti.

Te so lahko še dodatno preizkusile že naslednje jutro, ko jih je, po programu, čakal spopad z vodeno nordijsko hojo. Izziva so se kar malo bale, niso imele izkušenj s tem, a so verjele, da se bodo ta primanjkljaj zlahka skrile v skupini. Toda ne, glej ga vraga, na zbornem mestu so se znašle le one in prijazen vodnik Janez, seveda. »Krasno smo se imeli, hecali smo se, smejali, bilo pa je tudi resno. Obiskali smo oljarno, se malo zadržali po kmetijah, posutih med grički, si ogledali nasade kakija. Zanimivo je bilo,« je povzela Mojca, Renata pa dodala: »Ko smo končale pohod s palicami, nas je čakala masaža z značilnim imenom Življenje je lepo. Božansko je bilo! Tako nas je sprostila, da smo si želele še več hoje. Sklenile smo odpešačiti v Portorož. A namesto tam, smo se znašle v Piranu (smeh). Mene so kar kolki boleli od hoje, zato je večerno savnanje in mehurčkanje v brbotalnikih sedlo kot naročeno. Ja, res je bilo prijetno. Mojco so zvečer od smeha bolela lička.«

Pobeg bo tradicija

Druga noč v skupnih prostorih je minila v najboljšem, veselem, živahnem in razposajenem vzdušju. »In, na žalost, je potem prišla že nedelja. Ko smo končale s programom, so nas obiskali možje z otroci, tako da smo še skupaj malo podaljšali prijetna doživetja,« je povedala Majda.

Celotna izkušnja sester Hočevar v programu Punce, gremo me po svoje je bila takšna, da »jo bomo prihodnje leto absolutno in nepreklicno ponovile,« je poudarila Mojca, drugi dve sta prikimavali. »Vsak oktober, po Renatinem rojstnem dnevu, si bomo vzele tri dni zase, to bo naša tradicija. Ker se nam zdi Strunjan čudovit, bomo hodile sem, dokler se ne bomo naveličale, potem bomo pa videle.«

Ko smo Renato za konec povprašali še, kako se je obneslo darilo, je žarečih lic odgovorila: »Krasno! Moji sestrici sta natančno vedeli, kaj mi je pisano na kožo. Lahko rečem, da se je naše prijateljstvo le še utrdilo. Ni enako, če sedemo le na kavo, denimo, zdaj smo bile skupaj dan in noč. Čisto same, brez vsakdanjih skrbi in obveznosti. Ni nam bilo treba kuhati, pospravljati posode ... Vse ženske bi si morale to občasno privoščiti. Na recept. Najpomembnejši je čas, ki si ga ženska vzame zase. In za prijateljice. Smo socialna bitja in ne moremo biti same. Me, na primer, imamo tudi vsaka svoje, a zdaj smo ugotovile, da nobeni ne moremo zaupati toliko stvari, kot si jih me med seboj. Brez oklevanja lahko rečemo, da smo prav me tri najboljše prijateljice!«

Besedilo: Helena Peternel Pečauer
Foto: osebni arhiv

sreda, 29. november 2017

Generali prvi uvedel zavarovanje za sobodajalce in najemodajalce

Ljubljana, 29.11.2017 - »Zavarovalnica Generali je prva v Sloveniji, ki se je prilagodila spremembam poslovanja, trženja in promocije, ki so jih prinesli Airbnb in podobne podlage. Industrija gostoljubja, ki je bila prej rezervirana za velike in močne, se je spremenila, v Generaliju smo se na to odzvali z novim zavarovanjem PaketDom Rent,« je na začetku današnjega Generalijevega zajtrka dejala predsednica uprave Generali d.d. Vanja Hrovat.

Predsednica uprave Generali Vanja Hrovat je predstavila, kako se odzivajo na spremembe. (Foto Tina Ramujkić)
»V zavarovalnici Generali nismo samo ugotovili priložnosti in pripravili ponudbe. Začelo se je s sodelovanjem s slovenskim startupom, družbo Next, ki ponuja storitev Beeping. Na podlagi tega sodelovanja smo sledili potrebam strank po zavarovanju nepremičnin, ki se oddajo v najem. In ne samo nepremičnin, temveč tudi potrebam po zavarovanju odgovornosti najemodajalcev,« je še dejala Vanja Hrovat.

Direktorica prodaje v zavarovalnici Generali d.d. Ivana Vrviščar je izpostavila, kaj je ključno za tiste, ki oddajajo stanovanja. »Vzemimo za primer iz občinstva gospoda Dareta, ki je podedoval stanovanje, uredil vso potrebno dokumentacijo, nato pa to stanovanje oddal v najem. Predstavljajmo si, da je po nekem času Dareta poklical sosed Blaž, ki ni bil preveč zadovoljen, saj je iz Daretovega stanovanja voda poplavila tudi v njegovo stanovanje. Vendar za Dareta ta dogodek ni pomenil nočne more, saj je pravočasno nadgradil svoje klasično stanovanjsko zavarovanje v PaketDom RENT.«

Znotraj novega zavarovanja je krit tudi vandalizem, za katerega je odgovoren najemnik, krije pa tudi škodo, ki bi jo najemnik povzročil na skupnih prostorih. Hitro se namreč lahko zgodi, da najemnik v večstanovanjski stavbi že pri spravljanju kolesa poškoduje skupne prostore, recimo stopnišče ali pa dvigalo. Najemodajalci so lahko brez skrbi tudi v primerih, ko imajo stanovanje že rezervirano, vendar pa zaradi odprave posledic škode stanovanja ne morejo oddati. V takem primeru namreč dobijo povrnjene pričakovane najemnine.

Sodelujoči na okrogli mizi Vanja Hrovat, Patricija Pergar, Renata Martinčič, Predrag Todić, Andrejka Grlić, Zarja Mavec in Ivana Vrviščar. (Foto Tina Ramujkić)


Področje nastanitvenih gostinskih obratov poleg Finančne uprave RS nadzira tudi Tržni inšpektorat RS. »Pred leti se je pojavil Airbnb, že dolgo je obstajal Booking.com. Ljudje so trdili, da za področje kratkoročnih najemov ne obstaja zakonodaja. Če zadevo pogledamo z zornega kota Tržnega inšpektorata ni tako saj imamo Zakon o gostinstvu, ki med drugim ureja tudi področje sobodajalstva. Fizična oseba je lahko sobodajalec, če opravlja dejavnost le občasno, skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu, gostom nudi do 15 ležišč in je vpisana v Poslovni register Slovenije,« je pojasnila glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić.

Generalna direktorica direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Renata Martinčič je spomnila, da Slovenija sodeluje v različnih delovnih skupinah, ki jih tudi na temo aktualnih kratkoročnih najemov pripravlja Evropska komisija. »Ko se je veliko začelo govoriti o delovanju platform (podlag), smo začeli opažati predvsem pri Airbnb področje, ki je delovalo na prvi pogled neurejeno. Začelo se je govoriti, da gre v tovrstnih primerih za sodelovalno gospodarstvo in delitveno ekonomijo. Takrat smo se s kolegi z drugih ministrstev lotili te problematike. Nazadnje smo ugotovili, da ne gre za sodelovalno gospodarstvo v večjem obsegu, temveč je to le majhen delček,« je pojasnila Martinčičeva.

O področju davčnih obveznosti sobodajalcev in načinih, kako je obdavčen dohodek iz oddajanja premoženja v najem, je spregovorila vodja sektorja obdavčitev dohodkov iz Finančne uprave Republike Slovenije Patricija Pergar. »Zadeva je z vidika davkov preprosta. Dohodke iz dejavnosti znamo obdavčiti. Dejavnost pa lahko najemodajalci opravljajo tudi kot sobodajalci,« je dejala.

Spremembe na področju nepremičnin sicer med prvimi zaznajo nepremičninski posredniki. Lastnica nepremičninske agencije Inalbea, ki v imenu lastnikov legalno oddaja stanovanja na Booking.com in Airbnb, Zarja Mavec, je dejala, da dnevno prejema vprašanja, katera oblika najema se bolj splača, kratkoročni ali dolgoročni najem. »Če imate stanovanje v središču Ljubljane, nedvomno morate izkoristiti val kratkoročnih najemov. Večkrat me ljudje pokličejo in sprašujejo, ali jim lahko uredim oddajanje stanovanja prek novih podlag, ob tem pa tudi, ali jim lahko v večstanovanjski stavbi uredim soglasja preostalih lastnikov,« je pojasnila Mavčeva.

Generali zajtrka se je udeležilo nekaj deset gostov. (Foto Tina Ramujkić)


Direktor nepremičninske agencije Ljubljana nepremičnine Predrag Todić, je izpostavil, da v Ljubljani primanjkuje srednje velikih stanovanj. »Veliko stanovanj je praznih, ker lastniki ne najdejo zanesljivih najemnikov. Moram reči, da je od 80 do 90 odstotkov najemnikov zanesljivih, vendar pri najemodajalcih ostaja strah. Država mora ustvariti ugodne pogoje za oddajanje stanovanj, novo obliko zavarovanja vidim kot enega izmed mehanizmov, kako zaščititi najemodajalca. Tudi s tovrstnimi ukrepi lahko spodbudimo oddajanje stanovanj.«

Sodelujoči na Generalijevem zajtrku so se strinjali, da v Sloveniji že obstaja ustrezna zakonodaja tako za kratkoročno in dolgoročno oddajanje stanovanj. Jutranje srečanje je potekalo v sproščenem vzdušju, ki sta ga pričarala tudi voditelj Boštjan Romih in zaposlena pri zavarovalnici Generali, pevka Natalija Plečnik.

Simbioza v BTC-ju odprla učno središče za starejše

Ljubljana, 29.11.2017 – V spodnji spodnjih prostorih Emporiuma v BTC Cityju Ljubljana so danes odprli inovativno stičišče tehnologij za starejše, ki se imenuje Simbioza BTC City Lab. Odprla sta ga Ana Pleško, direktorica socialnega podjetja Simbioza Genesis in Jože Mermal, predsednik uprave družbe BTC, ki je strateški partner Simbioze. Podprli so ga tudi Gorenje, Inovatio d.o.o, Samsung Slovenija in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.



Poleg otvoritve prostora so na dogodku potekale že prve delavnice uporabe pametne tehnologije. Brezplačni programi za starejše pa se bodo pričeli 4. decembra 2017.

V učnem središču Simbioza BTC City Lab, bodo lahko starejši spoznavali napredne in pametne tehnologije, rešitve, naprave in izdelke za vsakdanje življenje. Prostor bo namenjen izobraževanju in druženju ter razvoju novih (podjetniškh) idej.

VIDEO - Nagovor, Jožeta Mermal in Ane Pleško, otvoritev in ogled prostorov.


Jože Mermal, predsednik uprave družbe BTC, je v nagovoru med drugim dejal: »V družbi BTC v sodelovanju s partnerji pod okriljem ABC pospeševalnika in ABC Huba že sedaj omogočamo razvijanje inovativnih zamisli zagonskim podjetjem in ambicioznim posameznikom. Prepričan sem, da medgeneracijsko sodelovanje koristi vsem. Na eni strani mladim, ki prinašajo svež veter v poslovno okolje, pa tudi starejšim, katerih glavno bogastvo so izkušnje. Zato me veseli, da v družbi BTC skupaj s Simbiozo Genesis pod okriljem novega kreativnega središča Simbioza BTC City Lab spodbujamo podjetniške zgodbe, izobraževanje in vključevanje starejših v informacijsko družbo.«



Ana Pleško, direktorica socialnega podjetja Simbioza Genesis, pa je poudarila: »Energijo mladosti in izkušnje modrosti združujemo v novo zgodbo. Z inovativnim središčem naslavljamo izzive dolgožive družbe - od zaposlovanja starejših do digitalnega razkoraka med generacijami. Glede na trenutno stanje trga dela potrebujemo nujne prilagoditve, zato pri Simbiozi pospešeno razvijamo nove družbene rešitve za socialno reaktivacijo starejših od 50 let naprej. Zavedamo se, da starejši nosijo ogromno znanja in izkušenj, ki ostaja neizkoriščen potencial in kapital, če nimajo priložnosti tega predajati in razvijati. In čeprav obstaja dejstvo, da se starejših delavcev delodajalci otepajo, so ravno uspešna podjetja največkrat tista, ki znajo izkoristiti znanja in veščine, prednosti vseh generacij..«



Na dogodku je zbrane poleg organizatorjev Simbioze Genesis in družbe BTC nagovoril tudi Robert Drobnič, vodja Sektorja za načrtovanje regionalnega razvoja Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.



Uvodnim pozdravom in uradni otvoritvi so sledile interaktivne predstavitve partnerjev in testiranje prvih . Obiskovalci so se udeležili delavnic za uporabo pametnih telefonov in tablic Samsung ter kuhanja v pametni kuhinji Gorenje. Ogledali so si prikaz uporabe interaktivnih tal podjetja Inovatio, skočili v virtualni svet z očali za navidezno resničnost Snaut in preizkusili pametno aplikacijo za zdravje 24alife.

Tretja kariera, Accelerator 55+ in Senior pripravnik so programi v katerih se bodo starejši učili e – veščin.

V okviru Simbioze BTC City Lab-a se bodo izvajali različni brezplačni programi. S 4. decembrom 2017 se začnejo aktivnosti pod okriljem prvega programa Tretja kariera. V okviru delavnic bodo udeleženci osvajali e-veščine in se seznanili z uporabo sodobnih tehnologij in izdelkov. Decembra bodo izobraževanja potekala v povezavi z različnimi temami, kot so računalniška tehnologija, telefonija, e-storitve in e-produkt, digitalna fotografija, avdio-video tehnologija in pametni gospodinjski aparati. Poleg izobraževanj, bodo obiskovalcem v programu na voljo pred-upokojitvene dejavnosti kot spodbuda zaposlenim pri načrtovanju čim manj stresnega prehoda v upokojitev. Vsak bo imel možnost najeti tudi osebnega nakupovalnega asistenta.



Temu bo sledil program Accelerator 55+. Ta je namenjen starejšim od 55 let, ki želijo vstopiti v svet zagonskih podjetij in razvijati svoje ideje, produkte in projekte. Hkrati je to tudi program za starejše iskalce zaposlitve. V okviru programa bodo udeleženci vključeni bodisi v reševanje aktualnih družbenih izzivov, ki se dotikajo starejših, bodisi v sodelovanje pri razvoju novih ali izboljševanje obstoječih storitev in izdelkov za starejše.

Ker imajo izkušnje starejših veliko vrednost, se bo kot tretji izvajal progam Senior pripravnik. V okviru tega bodo upokojenci vključeni v pripravniške programe podjetij, in sicer v vlogi izkušenih svetovalcev.

četrtek, 23. november 2017

3. mednarodni bienale otroške risbe OŠ Božidarja Jakca

Na Osnovni šoli Božidarja Jakca v Ljubljani smo 14. novembra 2017 zaključili že tradicionalni 3. mednarodni otroški likovni bienale Osnovne šole Božidarja Jakca. V spomin na velikega grafika in slikarja smo tako že tretjič zaključili tudi njegov bienale, in sicer z likovno nalogo RISBA – linija, točka, črta.

Nataša Krajnčan, ravnateljica OŠ Božidarja Jakca. Foto: Janez Platiše
V nagovor, ki ga je imela Nataša Krajnčan, ravnateljica OŠ Božidarja Jakca je med drugim dejala: "Že samo ime pove, da ne moremo obiti velikana grafike in slikarja, tudi pionirja slovenskega filma in akademika Božidarja Jakca. Njegov opus je izjemen in veličasten, zato vedno s ponosom oznanjamo, da smo v slovenskem prostoru edina šola, ki nosi njegovo ime."

Katalog. Foto: Janez Platiše.


Na natečaj se je odzvalo 35 osnovnih šol iz Slovenije in 26 osnovnih in umetniških šol iz tujine. Skupaj smo prejeli 183 izdelkov. Izbor nagrajenih risb je opravila strokovna komisija v sestavi dr. Uršule Podobnik, doc. mag. Anje Jerčič Jakob in Anamarije Stibilj Šajn, likovne kritičarke. Natečaj je potekal v treh kategorijah, najboljši trije izdelki vsake kategorije so dobili nagrado, dva izdelka v vsaki kategoriji pa priznanje:

1.triada 1. nagrada učenec Bine Križovnik - OŠ Mislinja. Foto: Janez Platiše


1. triada: 1. nagrada: Bine Križovnik: Skrbim za ptice, ko je mraz … OŠ Mislinja, 2. nagrada: Matej Poredoš: Kače, OŠ Ivanjkovci, 3. nagrada: Judith in Jonas Fetz: Umetnik s svojima dvema risbama, School 49, Luksemburg, priznanje: Kaja Rogina: Begunci so bili pred našimi vrati, OŠ Bistrica ob Sotli, Maj Hrobat: Muca, OŠ Col;


2. triada: 1. nagrada: Matic Knaver: Strip F. Prešeren, OŠ Selnica ob Dravi, 2. nagrada: Alja Vučković: V objemu Ajdovske deklice, OŠ Rudolfa Maistra, Šentilj, 3. nagrada: Timon Tofant: Drevo, OŠ Ljudski vrt Ptuj, priznanje: Meline Zazyan: Pomlad prihaja, Basic School N1 Samuel Kocharyants, Gavaz, Armenija, Eva Lemut: Moje drevo, OŠ Col,

1. triada priznanje, učenec Maj Hrobat - OŠ Col. Foto: Janez Platiše


3. triada: 1. nagrada: Uroš Savić: Lutkarska predstava, OŠ Prva vojvođanska brigada, Novi Sad, Srbija, 2. nagrada: Sanja Krivec: Domišljijsko tihožitje, OŠ Otlica, Ajdovščina, 3. nagrada: Radmila Biktyashev: »Dot, Line, Dolphine«, Tshernichovski High School, Netanya, Izrael, priznanje: Tinkara Rehar: Marjanca, OŠ 8 talcev, Logatec, Luka Zupančič: Prijateljstvo: OŠ Gorje.

Kitara, učenec Matej Abrahamsberg. Foto: Janez Platiše.


Božidar Jakac je nekoč zapisal, da ima v grafiki linija že po naturi zvrsti svojo posebno vlogo. Zavedal se je izraznosti in sporočilnosti linije. Enako velja za točko. Pa ne le v grafiki, v vseh likovnih področjih. To je smisel in bistvo tudi našega bienala. Ponovno oživeti ta del likovnega medija v pedagoški praksi in posledično v otrocih ustvarjalcih. Letos smo se na to pot podali že tretjič in zanimivo je, da k nam še vedno prispe več kot četrtina vseh likovnih izdelkov, ki jih ne moremo razvrstiti v področje risanja, ampak gre za slike.

Razstavo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani so si zanimanjem ogledale tudi študentke in študentje fakultete. Foto: Janez Platiše.


Izjemne slike, ki jih moramo žal izločiti iz ocenjevanja. Kaj je risba? Kako se sliko loči od risbe? Kje je meja? S tem smo se letos ukvarjali že tretjič. Najbolj "pridne" pri tej ločnici so slovenske šole (a tudi ne vse). Največ likovnih izdelkov izločimo izmed tistih, ki prispejo iz tujine. Letos so bile sodelujoče šole iz Armenije, Izraela, Luksemburga, Madžarske, Mehike, Nepala in Srbije. Večinoma iz dežel, kjer imajo barve in njihova nasičenost močno obredno in razpoloženjsko vlogo.

Razstavo je odprl izr. prof. dr. Jurij Selan, prodekan za kakovost in umetniško dejavnost. Foto: Janez Platiše.


Na šoli razstavimo vse prispele izdelke, tiste, ki jih je analizirala ocenjevalna komisija, pa so v mesecu novembru na ogled tudi v galeriji Pedagoške fakultete v Ljubljani. Razstavo je odprl izr. prof. dr. Jurij Selan, prodekan za kakovost in umetniško dejavnost. Veseli smo, da se lahko pohvalimo s kopico pravih "jakčevskih" črt, linij in točk.

VIDEO posnetek prireditve. Čudovita multivizija z glasbo se prične v 23. minuti.



Iskrene čestitke vsem sodelujočim, zahvala ekipi bienala, Skenderju Bajroviću, vodji projekta in idejnemu ustanovitelju, Vanji Suhadolnik za glasbene vzporednice in tehnično podporo, ter Evi Gril za vse prevode in angleško podobo bienala. Zahvala tudi gospodu Ajdinu Bajroviću za oblikovanje plaket in kataloga, zahvala gospodu Ladu Jakši za interpretacijsko multivizijo, ki jo je izpeljal na zaključni prireditvi, gospodu Janezu Platiši za video in foto dokumentacijo. Hvala gospe ravnateljici, Nataši Krajnčan, za podporo in izvedbo projekta.

Besedilo: Petra Shrestha, mag. likovne pedagogike, vodja projekta
Foto in video: Janez Platiše

sreda, 22. november 2017

Dober piar izboljša poslovanje podjetja

Ljubljana, 22.11.2017 - Če imaš dober piar, če znaš zgodbo predstaviti in veš, kaj je bistvo, si lahko v poslu, ki ga opravljaš, bistveno uspešnejši, so se na današnji okrogli mizi o vrednosti piara, ki je potekala v sklopu Slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu, strinjali direktor Rika Janez Škrabec, direktorica Varis Lendava Sabina Sobočan in pevka Nuša Derenda. 



»Svetopisemski nauk pravi, da če delaš dobro, te bodo kamenjali, če delaš slabo, te bodo kamenjali. Torej mislim, da je vseeno bolje delati dobro. Tudi ko so mi jo novinarji »zakuhali«, sem se koncentriral na to, da sem delal dobro. Delovati moraš na način, da ti spreminjaš novinarje, ne novinarji tebe,« je na okrogli mizi Kako koristiti piar?, ki jo je vodila piarovka, menedžerka in pisateljica Andreja Jernejčič, dejal direktor Rika Janez Škrabec.

Prav gospodarske družbe lahko s piarom izboljšajo svoje poslovanje. Direktorica Varisa Sabina Sobočan je spomnila, da jim je pojavljanje v medijih prineslo preboj na tuje trge in več izbire pri kadrih. »S pojavljanjem v medijih ljudem sporočamo, kaj delamo v Varisu Lendava. Prejemamo vse več dobrih ponudb za zaposlitev, pa čeprav živimo in delamo v Lendavi.« Sobočanova je opisala še, kako je podjetje s pomočjo objav v medijih izvozilo produkte v daljno Avstralijo.

»V Avstralijo smo poslali ponudbo za naše dizajnerske radiatorje. Odziva ni bilo, dokler niso partnerji v medijih opazili objave o našem novem izdelku. Danes lahko namreč z vnosom imena in priimka v spletnem brskalniku izvemo vse o vseh,« je pojasnila Sobočanova. Podjetje Varis Lendava sicer poleg gotovih kopalnic in dizajenerskih radiatorjev proizvaja še pump tracke in betonske elemente za skejtanje.

Pevka Nuša Derenda, ki prihodnje leto obeležuje 20 let uspešnega glasbenega delovanja v Sloveniji, pa je predstavila svoje bogate izkušnje na področju komuniciranja z mediji. »Že zgodaj sem se začela zavedati, da zgolj udeležba na festivalih in pojavljanje na televiziji ne bosta zadostovala. Danes smo obkroženi s toliko informacijami, da se je treba bolj potruditi. Ko sem opazila, da so se vprašanja novinarjev začela ponavljati in da ni več prave vsebine, mi je s svojim znanjem pomagala prav Andreja.«

Sogovorniki so se strinjali, da je pomembno kakovostno delati v svojem poklicu in ohranjati dobre odnose s predstavniki sedme sile. Obenem so bili enotni, da je prav nova knjižna uspešnica Andreje Jernejčič Biblija uspešnega piara krasno orodje za vse tiste, ki si želijo pridobiti nova znanja na področju izboljšanja komunikacije z mediji in javnega nastopanja.

ponedeljek, 20. november 2017

Kuharska delavnica za praznične dni

Bližajo se decembrski praznični dnevi in zato so na ISA Znanje pripravili kuharsko delavnico na kateri boste lahko aktivno sodelovali. Najprej boste zamesili dišeč šarkelj, ko pa se bo pekel v pečici, bo čas za dva okusna namaza, ki ju boste lahko uporabili za predjed ali droben prigrizek ob popoldanskem obisku. Ker je december čas piškotov, boste lahko poskusili tudi nekaj različnih drobnih peciv, izdelali pa boste tudi domače pralineje.


Delavnica bo potekala v kuhinji, ki je opremljena z navadnimi kuhinjskimi aparati, kot jih imate doma, tako da si boste lahko natančno zapisali vse nastavitve pečice in podobno. Prejeli boste natančno napisane recepte z vsemi potrebnimi opombami in triki. Pripravljene jedi boste poskusili, dobrodošle pa bodo tudi nove ideje. Na delavnico lahko povabite tudi svoje prijatelje in znance

Ker boste lahko aktivno sodelovali, s seboj prinesite predpasnik!

Delavnica bo potekala v ponedeljek, 27.11.2017 od 11.45 – 13.45 v Periskopu na Železni cesti 16 v Ljubljani. Prijavite se lahko na ISA Znanje d.o.o., Karmen, po telefonu 01 4396620 ali 040 580 802 ali na naslov prijave@isaznanje.si Cena je 15€ evrov.

sobota, 18. november 2017

18. Mednarodni Festival Stična je odprl vrata

Osemnajsti Mednarodni Festival Stična, ki bo trajal do 2. decembra se je pričel v petek 17. novembra, uradna otvoritev pa bo 18. novembra v galeriji Muzeja krščanstva na Slovenskem z odprtjem fotografske razstave Vzporedni svetovi Tanje Ahčan, likovne razstave Sakralna arhitektura Marije Tratar in nastopom Big banda Stična.


Festival ponuja tri vikende zabavnih, drznih, umirjenih, domačih, tujih, prijetnih, novih, kratkočasnih, starih in novih, a nepozabnih dogodkov. Kot vedno prinaša pestro bero kulturnih dogodkov, od likovnih in fotografskih razstav, koncertov različnih glasbenih slogov, gledaliških predstav, predstav za otroke in dneva knjižnice do potopisnih in filmskih večerov.

Prvi festivalski večer je dišal po Glasbenem maratonu in koncertu lanskih zmagovalcev natečaja Festivala Stična, skupine JU T iz Slovenj Gradca. Od uradne otvoritve Festivala Stična pa bosta v galeriji Muzeja krščanstva na Slovenskem na ogled fotografska razstava Tanje Ahčan Prallel Universis/ Vzporedni svetovi in likovna razstava Sakralna arhitektura ljubiteljske slikarke, domačinke, Marije Tratar. Prvič se bo poslušalcem predstavil Big band Grosuplje z umetniškim vodjem in dirigentom Bracom Doblekarjem, ki od letošnje jeseni deluje pod okriljem Kulturnega društva Stična.

Na stiške odre pa bodo v nadaljevanju stopili še Josip Brez, Prismojeni profesorji bluesa, Brkovi (Hrvaška), Koala Voice, Blue Town's Radio ter Ditka in Feri Lainšček. Za ljubitelje filma pa pripravljajo večer kratkih filmov in pogovor Klemna Janežiča z režiserjema Urhom Pircem in Lukom Gluvićem.

Seveda so poskrbeli tudi za otroško domišljijo – na dnevu knjižnice bodo praznovali z Muco copatarico, odpravili se bodo Po sledeh dinozavrov (Siti teater Ljubljana) in spoznali opero za otroke Glasbena hiša (KUD Cona 8). Na gledališke deske pa bodo stopili še Društvo mali petelin z dramo Feniks ter gostje iz Srbije s komedijo Braćo i sestre. Potovali bodo od Južne Amerike do Azije z izkušenimi popotniki Ksenjo Čermelj, Andrejo Avberšek in Matejem Koširjem. Po njihovih pripovedovanjih o oddaljenih pokrajinah in ljudeh vas bodo gotovo zasrbele pete.

Več o 18. Festivalu Stična in programu lahko preberete TUKAJ