Slovesnosti se je udeležil tudi Borut Pahor, predsednik RS in Peter Svetina, varuh človekovih pravic, ki je bil slavnostni govornik. Med drugim je dejal: »Prav zgodovinski spomin je naš ključni opomin. Z njim lahko vplivamo na prihodnost prihodnjih generacij in preprečimo, da se takšni dogodki ne bi ponavljali, čeprav pri tem nismo najbolj uspešni. Pa vendar, dokler se jih spominjamo, toliko časa živi upanje. Ker s spominjanjem ne pozabimo, se zavedamo,« je zbranim na tokratni spominski slovesnosti na srce položil slavnosti govornik.
V mislih na slovesnost, ko je oblikoval slavnostni govor, so se mu prikradle podobe, zapisane v naš kolektivni spomin in v našo identiteto, podobe umorjenih, trpinčenih, lačnih in ponižanih ljudi, ki so bili diskriminirani zaradi verskega prepričanja, rasnih, etičnih, narodnostnih, jezikovnih, kulturnih, spolnih, zdravstvenih ali drugih razlogov. Zato je »dolžnost vseh nas, še posebej vseh tistih, katerih beseda seže v javni prostor je, da poskrbimo, da ta spomin ne zbledi,« je še dodal.
V govoru je opozoril na nevarnosti in posledice, ki jih nestrpnost in sovraštvo v različnih pojavnih oblikah prinašata v današnjo družbo. Ugotavlja, da Slovenci nismo tako strpni in odprti kot se radi pohvalimo: »Pogosto se ne zgolj zamislim, ampak sem razočaran in užaloščen, ko odprem družbena omrežja, ko berem spletne komentarje, ko spremljam dogodke in javni diskurz ali berem zgodbe, ki mi jih s prošnjo po ukrepanju pošljejo posameznice in posamezniki. Ksenofobija, nestrpnost do drugače mislečih, do ljudi z različnimi svetovno nazorskimi pogledi, diskriminacija, fanatizmi, ekstremizmi in še bi lahko našteval.« Pravi, da prepogosto pozabimo na etiko javne besede in da se je treba temu odločno zoperstaviti, saj sta nestrpnost in sovraštvo bila vedno povod za vsa hudodelstva, ko so bile sistematično kršene in zanikane človekove pravice.
Ker imajo naše besede in dejanja neprecenljivo moč ter je zaradi naših brezvestnih dejanj lahko prizadeto dostojanstvo posameznika ali skupine ljudi, Peter Svetina v svojem slavnostnem nagovoru tokrat poziva ljudi k dostojanstvu, ki je: »skupen izraz in temelj vseh človekovih pravic, ki jih zagotavljajo slovenska ustava in mednarodne deklaracije. Številni dogodki jih načenjajo in spodkopavajo, a čeprav živimo v času, ki je zelo drugačen od tistega v katerem je nastajala ideja o združeni Evropi, je potrebna dnevna budnost, da se vrednote in načela, ki izhajajo iz temeljne listine o človekovih pravicah ne bi spremenile in da ne bi prihajalo do erozije človekovih pravic.« Peter Svetina poziva tudi k strpnosti ter ljudem na srce polaga naj delajo korake, ki bodo »v smeri sobivanja, složnosti, odprave predsodkov, izključevanja, medsebojnega spoštovanja in strpnosti.«
Zbrane je nagovoril Jani Alič, predsednik Koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Opomnil je na pomembne obeležitve, ki bodo v letošnjem letu potekale v spomin na dogodke druge svetovne vojne in poudaril, da smo bili Slovenci v okviru Jugoslavije na strani zmagovalcev: »Žal pri nas nekateri še vedno ne dojemajo in hkrati zlorabljajo zgodovinske dogodke za dosego političnih ali celo osebnih ciljev. Še vedno nas nekateri mediji bombardirajo zgolj o partizanskih zločinih. Enkrat za vselej bi se morali tudi naši najvišji predstavniki države opredeliti kdo v naši zgodovini je med drugo svetovno vojno bil na strani zaveznikov in kdo na strani fašizma in nacizma,« in nadaljeval, da je bil narodnoosvobodilni bolj najveličastnejše obdobje naše zgodovine: »Tako kot je današnja Evropa nastala na temeljih zmage nad nacizmom in fašizmom, je treba poudariti, da je tudi Slovenija nastala na temeljih partizanske zmage nad nacifašizmom. Pri tem pa ste veliko prispevale tudi taboriščnice in taboriščniki,« se je še zahvalil Alič in požel največji aplavz prisotnih v dvorani.
Slovesnost z vključenimi zgodbami preživelih taboriščnikov, sta v imenu Koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri ZZB za vrednote NOB Slovenije pripravila scenaristka Mojca Poredoš in soavtor koncepta Iztok Pipan, kulturni program pa so sooblikovali Tolkalna skupina Glasbene šole Emil Adamič Dobrova, Godalni orkester Glasbene šole Moste – Polje, Klavirski trio Glasbene šole Moste – Polje, pevec Tone Habjan ob spremljavi Nejca Jemca, Karla Jemca in Daneta Jemca, pevka Maša Tiselj, recitatorji Anica Horvat, Lucija Fabjančič, Aljaž Rezar in Jure Horvat, program pa je povezoval Matej Ulčar. Za tehnično izvedbo sta poskrbeli ekipi Televizije Medvode in Centra urbane kulture Kino Šiška.
Z besedo holokavst označujemo sistematični genocid predvsem Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno. Začel se je v letu 1941 in je trajal vse do leta 1945. Glavni cilj holokavsta je bilo iztrebljenje evropskih Judov. Med vojno so nacisti ubili šest milijonov Judov, kar je takrat predstavljalo tretjino takrat živečega judovskega prebivalstva, skupaj s predstavniki številnih drugih manjšin, tako nazorskih kot ostalih. Po podatkih Spominskega muzeja na holokavst ZDA trenutno beležijo, da je bilo v času holokavsta ubitih do 17 milijonov ljudi.
