V operni hiši pravijo, da gre za roman z izrazito kritičnim podtonom, ki osvetljuje negativne razsežnosti velikega ameriškega sna in togost dekadentne newyorške visoke družbe med obema vojnama, ki ni dopuščala prehajanja med razrednimi sloji. Dogaja se "v svetu nepredstavljivega bogastva, omame in temačnih obsesij, v katerem vlada grozljiva moralna praznina".
Za koreografa je zgodba o Gatsbyju zgodba o razbitih ameriških sanjah, kar je, kot je povedal na novinarski konferenci, tudi današnja realnost. S predstavo je skušal raziskati, kaj lahko roman pove danes. Pripovedni balet ima po njegovih besedah posebno obliko, ki zahteva tudi posebno vizualno podobo ter postavitev likov in odnosov v zgodbi.
"Pri vsem skupaj je najbolj vznemirljivo to, da je Gatsbyjeva zgodba zgodba o človeku 'wanna be', ki je bil 'nič' in postal 'vse'. Morda je ta junak med ameriškimi bralci tako kulten prav zato, ker ponazarja pregovorni mit o ameriških sanjah - sanjah, ki so se mu uresničile, a so ga tudi pogubile… Takšne zgodbe o namišljenih junakih svojih življenj danes poznamo tudi pri nas. Ta silni denar, po katerem ljudje hlepijo, jih na koncu stane glave… V resnici pa je Veliki Gatsby zelo žalostna zgodba o človeških usodah in velikih sanjah, ki so se razblinile kot mehurčki popitih pijač," je Mujić povedal za gledališki list.
Za predstavo je izbral tudi glasbo, ki je po njegovem mnenju za vzdušje zelo pomembna. Primerno prostoru in času, ko naj bi se zgodba odvijala, je v zvočno kuliso prepletel izključno ameriške skladatelje iz 20. in 30. let prejšnjega stoletja, od Leonarda Bernsteina, Georgea Gershwina in Philipa Glassa do Glenna Millerja. Zadnji mu je narekoval tudi jazzovski gib. Zgodbo je sestavil v 15 slik s prologom in epilogom, pri tem pa je uporabil celoten ljubljanski baletni ansambel, od starejših do najmlajših, saj meni, da "si vsi zaslužijo mesto na sceni".
Vlogo Gatsbyja bo plesal nekdanji prvak Semperjeve opere v Dresdnu in Madžarskega narodnega baleta v Budimpešti Istvan Simon, ki gostuje po vsej Evropi. Kot je povedal umetniški vodja Baleta Petar Đorčevski, so ga izbrali na priporočilo umetniških vodij po Evropi. Njegova muza Daisy bo Tjaša Kmetec, vlogo Nicka, ki v romanu in predstavi opazuje dogajanje, pa je prevzel novi član ljubljanskega ansambla Lukas Bareman.
Scenograf Stefano Katunar je oder oblikoval po vzoru art decoja, s čimer je želel ustvariti možnost za dogajanja tako v zunanjih kot notranjih prostorih, Manuela Paladin Šabanović pa je pri oblikovanju kostumov sledila oblačilom iz 20. stoletja. Dramaturg je bil Balint Rauscher, svetlobo je oblikoval Aleksandar Čavlek. sta
Foto: SNG Opera-balet Ljubljana
