sobota, 03. april 2010

Velika noč, največji krščanski praznik

Vrhunec cerkvenega leta predstavlja veliki teden, ki se začenja na cvetno ali oljčno nedeljo, višek velikega tedna pa je velikonočno tridnevje: veliki četrtek, veliki petek in velikonočna vigilija na veliko soboto. Bogoslužno dogajanje velikega tedna, preko bogate simbolike in izbora svetopisemskih besedil, uvede vernike v veliko noč, ki je najpomembnejši in največji krščanski praznik.



Na ta dan se spominjajo največjega čudeža in temelja krščanske vere, to je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Skrivnost vstajenja se lahko razume samo v moči vere, ki je presežni Božji dar. Čeprav k razumevanju verske resnice pripomorejo številni materialni dokazi, je vera v Kristusovo vstajenje sad vzgoje in osebne duhovne poti.

Velika noč je praznik veselja in upanja. Veselje kristjani izražajo z vzklikom aleluja, ki je v velikonočnem času na poseben način izpostavljen. Izhaja iz hebrejskih besed Hallelu in Yah, kar pomeni slavite Jahveja, to je Boga.



Petje aleluje je podobno vriskanju planinca v gorah, ki v zgodnjem jutru doživi čudovit sončni vzhod, ko se sonce s svojimi prvimi nežnimi žarki dotakne vrhov gora. Občutij srca ne more izpovedati z besedami, ampak jih izrazi z vriskanjem. Podobno se zgodi kristjanu: ob pogledu na Sonce – Jezusa Kristusa, ki je vzšlo nad temo velikega petka, ne najde pravih besed. Ostane mu samo jecljajoča, začudena, vesela aleluja. Staro ime za veliko noč je pasha, ki pomeni prehod v Božje mesto.

Na velikonočni ponedeljek želijo kristjani utrditi vero v vstalega Jezusa tako, da veselo novico o vstajenju podelijo s prijatelji in se skupaj z njimi veselijo. Obiskovanja in osebna voščila so dobra priložnost za osebni stik in sporočilo upanja.
.