Ob praznovanju 200-letnice Wagnerjevega rojstva bo 18. januarja v Cankarjevem domu (CD) v koprodukciji med SNG Opera in balet Ljubljana in Cankarjevim domom, v sodelovanju s Slovenskim komornim zborom in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, v režiji Matjaža Bergerja ter pod taktirko uveljavljenega dirigenta Aleksandara Markovića, premierno zaživela opera Leteči Holandec. V projekt v katerem sodeluje okrog 200 ljudi, so po navedbah Rotovnika vložili 365.000 evrov, pri čemer bo vsaka hiša prispevala polovico.
Na zelo dobro obiskani tiskovni konferenci v CD je v.d. ravnatelja SNG Opera in balet Ljubljana Nuška Smolič dejala, da je postavitev Wagnerjeve opere po 29 letih odsotnosti na ljubljanskem opernem odru dogodek izjemnega pomena za hišni ansambel. Koprodukcijo z ljubljansko opero je na novinarski konferenci pozdravil tudi direktor CD Mitja Rotovnik. Dejal je, da so se projekta lotili na zelo evropski, celo svetovni način.
Umetniški vodja ljubljanske Opere Milivoj Šurbek je dejal, da so se za to veliko romantično Wagnerjevo delo odločili iz treh razlogov: "Prvi je gotovo ta, da za izvedbo opere v celoti premoremo domačo zasedbo. Drugi je občinstvo, ki je vajeno prvenstveno italijanskega repertoarja, s Holandcem pa se mu najlažje približamo, saj je opera grajena podobno kot italijanska dela. Tretji razlog pa je orkester, ki kljub wagnerjanskim zahtevam v tej operi še ni tako zelo povečan, kot je pri kasnejših delih."
V Letečem Holandcu, ki je znan tudi z naslovom Večni mornar, se prepleta fantazma večne ljubezni, svet mistike in okultizma, razmerje moškega in ženske, strastna čutnost in vzvišena duhovnost. Glasba v operi je po besedah producentov romantično občutljiva, medtem ko se prepričljivost same zgodbe izrazi s silo in barvitostjo orkestracije in s skladateljevo sposobnostjo razbijanja tradicionalnih opernih elementov na recitativ, arije, zbor in ansamble, s tem je dosegel tudi bolj koherenten tek dramskega dejanja.
Dirigent Marković je poudaril, da Wagner predstavlja fenomen v zgodovini glasbe in dodal, da je prav sloviti nemški skladatelj eden iz četverice glasbenih velikanov, katerih dela tudi sam najraje dirigira. Menim, da je zato, da ujameš pravi Wagnerjev izraz in tempo izvedbe, potreben zelo globok odnos do njegovih del.
Snov za Letečega Holandca je Wagner, zaznamovan z osebno izkušnjo moči viharja na odprtem morju, ki jo je doživel na poti med Rigo in Londonom, povzel po izročilu, ki ga je slišal med mornarji. Vsebinsko pa ga je naslonil na znano novelo Heinricha Heineja Zapiski gospoda Schnabelewopskega, deloma pa tudi na Hauffovo Zgodbo o ladji strahov.
Odločitev, zakaj so se pri postavitvi odločili za naslov Leteči Holandec in ne Večni mornar, je režiser utemeljil, da so dobesedni prevod izbrali zato, ker je Večni mornar interpretacija naslova, sami pa so si želeli "Wagnerja brati neposredno iz njegove zgodbe".
Za postavitev opere je Berger opravil poglobljeno raziskavo, pri kateri se je med drugimi posvetoval tudi s kolegoma Mladenom Dolarjem in Slavojem Žižkom. Prav onadva naj bi med nekim pogovorom osvetlila nekatere vidike, ki po Bergerjevih besedah temeljno osvetljujejo libreto - eno je status Holandca, oziroma blodečega Juda, drugi je status milosti kot žrtvovanja, tretje pa je vprašanje, kaj se sploh zgodi s koncem.
Na premieri bo v naslovni vlogi nastopil gost ansambla Andrej Maslakov, v vlogi njegove ljubljene Sente pa prav tako gostja opernega ansambla Maida Hundeling. V drugih vlogah bodo nastopili še solisti Saša Čano, Branko Robinšak, Aljaž Farasin (k.g.) in Sonja Milenković (k.g.). Za scenografijo opere, za potrebo katere bodo na oder Gallusove dvorani stresli kar 18 ton soli, je poskrbel Marko Japelj. Kostume podpisuje Alan Hranitelj.
Romantično opero v treh dejanjih bodo v Ljubljani izvedli v nemškem jeziku in s slovenskimi nadnapisi. Ponovitve bo v Gallusovi dvorani CD na sporedu od 19. do 28. januarja. Na ponovitvah od 24. januarja dalje bo dirigiral Igor Švara.
STA, JP, foto: Janez Platiše in Darja Štravs Tisu
