KORAKI pesmi Ambroža Kodelja iz Doberdoba

Ko sem 1. junija 2019 v Doberdobu fotografiral koncert Zdravniškega orkestra Camerata medica iz Ljubljane sem spoznal tudi tamkajšnjega župnika Ambroža Kodelja, ki je 5. junija praznoval 80 rojstni dan. Prav na njegov rojstni dan pa je izšla tudi knjiga njegovih poezij KORAKI, ki so po besedah Petra Kavčiča – Peršin utrinki notranjih doživetij osebne vere, sočutja do sočloveka, izlivov občutij samote, ki poraja notranjo srečo, a tudi stisko osamelosti, se vrača v spominih na začetke svojega ubesedovanja, ki človeku vedno obudijo prvinski navdih duha in srca. Ambrož Kodelja se je rodil 5. junija 1939 v Zagori pri Plaveh. Šolo je obiskoval v Plaveh. Bila anglo-ameriška s slovenskim učnim jezikom. Potem je obiskoval kmetijsko srednjo šolo v Mariboru, bil predavatelj v srednji šoli v Ložah pri Vipavi in asistent na fakulteti za mikrobiologijo. Sledil je notranjemu klicu in potem odšel v bogoslovje v Ljubljano.

 

Peter Kovačič – Peršin v spremni besedi med drugim tu zapiše, da so pesmi Ambroža Kodelje intimni zapisi duhovnih doživetij, so izpovedi življenjske vere, naj gre za osebne nagovore Boga ali opise prizorov iz narave v katerih odkriva Njegovo navzočnost. S preproste zgodbe, a po iskrenem doživljanju pristne izpovedi, očiščene intelektualistične besedne telovadbe, ki siromaši sodobni pesniški jezik. 

Očitno je, da je zapisoval za svojo dušo v zanj pomembnih trenutkih, a poredkoma. So svojevrstne markacije na njegovi poti duhovnega zorenja in imajo kot take moč življenjskega pričevanja dušnega pastirja, ki ima sočutno srce za sočloveka in bister pogled na stvarnost naše dobe. Lahko bi jo imenovali žive podobe iz življenja vaškega župnika in človeka, ki razume pritišano bolečino človeške minljivosti, a jo zna vedno presvetliti z vero v večnost bivanja v Bogu. Zato te pesmi nagovarjajo bralca kot pomniki osamljenci v gluhem času usihajoče vere sodobnega človeka in kličejo k preseganju našega tu-bivanja.