Ljubljana, 27. 6.2023 - Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi,
ki ga je v ponedeljek potrdila vlada, bo predvidoma 14. julija na izredni seji
obravnaval državni zbor. Po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona
Maljevca je to največji korak na tem področju v zadnjih 30 letih. Z njim širijo
nabor pravic ter zagotavljajo financiranje, s čimer bo zakon po njegovih
navedbah dejansko izvedljiv. Pravice in storitve se bodo uvajale postopno –
zakon naj bi začel veljati januarja leta 2024, polno bo uveljavljen dve leti
pozneje.
Spremembe, ki jih prinaša predlog novega zakona, so po
njegovih besedah nujne, da bodo lahko naslovili potrebe, s katerimi se soočamo
v Sloveniji. Kot je dejal, postajamo vedno bolj dolgoživa družba, aktualna
ureditev pa ne dohaja potreb. "Premalo
je postelj v domovih za starejše, premalo je sredstev za pomoč in pomoč na
domu, manjka kadra, zato je potreba po takojšnji sistemski in dolgoročni
ureditvi še toliko bolj nujna," je poudaril na današnji novinarski
konferenci po ponedeljkovi dopisni seji vlade.
Predlog zakona po besedah ministra Maljevca širi nabor storitev in njihovo dostopnost,
predvsem pa cilja na to, da bo vsak posameznik lahko čim dlje ostal v domačem
okolju. Med pravicami, ki jih prinaša, je navedel uvedbo oskrbovalca
družinskega člana, dolgotrajno oskrbo na domu, dolgotrajno oskrbo v
instituciji, denarni prejemek in dve dodatni storitvi, in sicer storitve
e-oskrbe in ohranjanja samostojnosti.
Med drugim uvaja vstopno točko za dolgotrajno oskrbo, saj
sedaj prihaja do neenotnega podeljevanja pravic, storitve so razpršene, ljudje
ne vedo, katere storitve imajo na voljo, je opozoril. Vstopna točka bo na
centrih za socialno delo, kjer bodo osebi svetovali in jo informirali ter ji
izdelali osebni načrt.
Predlog med drugim predvideva, da bo sedanji družinski pomočnik postal oskrbovalec družinskega člana, ki bo prejemal 1,2-kratnik minimalne plače. Na področju oskrbe na domu pa predlog predvideva enak dostop za vse ne glede na kraj bivanja, financiranje iz naslova zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, obseg oskrbe na domu pa bi znašal od 20 do 110 ur na mesec. Oskrbo, ki jo trenutno dobivajo osebe v institucionalnem varstvu, bodo lahko po novem dobivali tudi v okviru oskrbe na domu.
Med pravicami je minister navedel tudi denarni prejemek,
torej aktualni dodatek za pomoč in postrežbo. Trenutno je namreč ta ureditev
dokaj razpršena po različnih zakonih, dodatek pa je izplačan v različnih
višinah, medtem ko bi s spremembo to ureditev poenotili.
Nadalje se uvaja storitev e-oskrbe, ki temelji na pametni
tehnologiji oziroma povezavi s klicnim centrom ali mobilnim telefonom
neformalnega oskrbovalca. Ta storitev deloma rešuje kadrovske težave, nudi pa
predvsem večji občutek varnosti uporabnikov, je navedel Maljevac.
VIDEO - TV SLO
Pravica, ki je po njegovih besedah prav tako nujna, so
storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Pri tem je navedel storitve,
ki jih izvajajo fizioterapevti, delovni terapevti, socialni delavci in
kineziologi.
Prav tako je pomembno, da so v zakon vključili financiranje
in na ta način "dejansko naredili zakon izvedljiv", je dejal. Zakon
iz časa prejšnje vlade namreč ni bil izvedljiv, saj ni zagotavljal
financiranja. Zdajšnji predlog predvideva financiranje iz državnega proračuna v
višini 190 milijonov evrov na leto ter s prispevno stopnjo v višini enega
odstotka tako za delavce kot za delodajalce in upokojence.
Maljevac je še pojasnil, da bo časovnica uveljavljanja sprememb postopna. Zakon bo stopil v veljavo s 1. januarjem 2024, istočasno se bo začela izvajati pravica oskrbovalca družinskega člana. S 1. januarjem 2025 bo vzpostavljena vstopna točka, s 1. julijem istega leta dolgotrajna oskrba na domu in e-oskrba, s 1. decembrom 2025 pa dolgotrajna oskrba v institucijah in denarni prejemek.
