Prihaja Snovičkov festival, poletna zabava za vso družino

Snovik, 28. 7. 2023 - V Termah Snovik naznanjajo nadaljevanje poletnega programa dogodkov Snoviškega poletja z vedno bolj priljubljenim in tradicionalnim Snovičkovim festivalom. Vsakoletni težko pričakovani dogodek za vse družine, ljubitelje vodne zabave in prijatelje palčka Snovička bo potekal v soboto, 5. 8. 2023. Pripravljajo nepozabno poletno doživetje, ki ga predvsem najmlajši že nestrpno pričakujejo.

Pisani druščini se lahko pridružite že od 10. ure naprej na zunanjih bazenih, kjer vas čaka prava igriva pustolovščina, polna smeha, zabave in razigranih trenutkov. Snoviček, ta navihani in radovedni gozdni palček, bo skupaj s svojimi prijatelji pripravil bogat program dogajanja, ki vas bo popeljal v svet zabave in domišljije.

Med vrhunci dogodka vas čakajo delavnice, ples, vodne vragolije in seveda super nagradne igre. Otroci bodo lahko sodelovali v različnih ustvarjalnih delavnicah, kjer bodo spoznavali nove veščine, izražali svojo kreativnost in ustvarjali edinstvene spomine. Zabava se ne konča brez plesa! Pripravite se na vodno pršenje, osvežilne vragolije in plesne korake, ki bodo razveselili vse generacije. Snoviček je pripravil posebna presenečenja in super nagrade, ki jih s sabo prinašajo tudi njegovi prijatelji, med drugim tudi Zdravko Lidl, tako se bodo najmlajši obiskovalci lahko domov odpravili s posebnim spominkom tega nepozabnega dne, Zdravko Lidl pa bo na zabaven način delil zdrave navade in prehranske nasvete.

VIDEO - Snovičkov festival 2021. 

Program festivala: 

·        10:00 Vodna telovadba za starše, Kneippovi vodni oblivi in sprehod po spiralni bosonogi poti

·        11:00 Otvoritev Snovičkovega festivala

·        11:15 Obisk gostitelja festivala palčka Snovička s prijatelji 

·        11:45 Palčkova plesna delavnica (pleši in pridobi nalepko) 

·        12:15 Igranje s palčkom in prijatelji (igraj se z nami in pridobi nalepko) 

·        12:30 Lidlova ustvarjalna delavnica: pobarvaj ali ustvari Zdravka Lidla (ustvarjaj in pridobi nalepko) 

·        13:30 Vodne vragolije (čofotaj v vodi in pridobi nalepko) 

·        14:00 Tekmovanje v vožnji po toboganih (spusti se po toboganu in pridobi nalepko) Temovanje po potekalo ločeno za večje otroke na toboganih in mlajše otroke v otroškem bazenčku 

·        14:30 Kje je Zdravko Lidl? Poišči Zdravka. Podelitev nagrad in diplom

·        15:00 Palček Snoviček in prijatelji se sprehodijo po bazenu 

·        15:30 - 16:30 Poslikave obraza 

·        16:30 Zaključek festivala 

 

V času festivala bo potekalo tudi BANJANJE otroke in malčke od 11. do 13. ure. Banjanje z visoko učinkovitimi vajami in skozi igro spodbuja otrokov psihomotorični razvoj. 

Snovičkov festival je idealna priložnost za preživljanje kakovostnega družinskega časa, srečanje s prijatelji in spoznavanje novih zabavnih likov. Program je za obiskovalce brezplačen, potreben pa je nakup vstopnice za kopanje. Otroci do 4. leta starosti imajo brezplačen vstop, za otroke, dijake, študente pa je znižana redna cena vstopnic za kopanje. Na voljo so celodnevne, 4-urne in 2-urne vstopnice. Za več informacij spremljajte spletno stran www.terme-snovik.si.

ZDUS je Zagovorniku načela enakosti poslal predlog za obravnavo diskriminacije upokojencev

Ljubljana, 28.7.2023 – Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) je Zagovorniku načela enakosti poslala predlog za obravnavo diskriminacije upokojencev pri določilu Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki nalaga upokojencem plačilo prispevka za dolgotrajno oskrbo iz neto pokojnin, med tem ko se drugi prispevki plačujejo od bruto plač in bruto nadomestil plač.

Predlog utemeljujejo takole: Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) je, še pred sprejemom Zakona o dolgotrajni oskrbi, na pristojne institucije naslovila predlog, da se spremeni besedilo predloga zakona, ki določa način financiranja dolgotrajne oskrbe s strani zavarovancev. Iz določbe namreč izhaja, da bodo prispevek za obvezno socialno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo po prispevni stopnji 1 % plačevali upokojenci sami iz neto pokojnin. Vsi dosedanji prispevki za socialno varnost v Sloveniji se plačujejo iz bruto plač in iz bruto nadomestil plač (3. člen Zakona o prispevkih za socialno varnost). Za Zakon o dolgotrajni oskrbi velja, da se bo prispevek odvajal iz bruto plač, razen za upokojence, kjer se bo odvajal iz neto pokojnin. Upokojenci bodo imeli tako na razpolago še manj denarja kot ga imajo. Vsi dosedanji prispevki za obvezna socialna zavarovanja se plačujejo od bruto plač in povečanje prispevnih stopenj praviloma ne pomeni znižanja plač, zato menijo, da so v tem zakonskem aktu upokojenci diskriminatorno obravnavani.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je obiskala občino Vojnik

Vojnik, 28. 7. 2023 - Predsednica republike Nataša Pirc Musar je obiskala občino Vojnik, kjer si je ogledala škodo povzročeno v nedavnih vremenskih ujmah. Seznanila se je tudi s postopki sanacije in odpravljanja povzročene škode.

Predsednica države se je najprej sestala z županom Brankom Petretom ter predstavniki občine in regijskega štaba Civilne zaščite. Nato pa si je ogledala več lokacij v Vojniku in Krajevni skupnosti Nova Cerkev, kjer je neurje povzročilo največ škode. Seznanila se je tudi s postopki sanacije in odpravljanja povzročene škode.

»Čeprav so za nami težki dnevi, dobim dodatno energijo za delo, ko vidim, kako ljudje po neurjih pomagajo drug drugemu. Seveda bo potrebna tudi pomoč države, o tem sva se pred dnevi na srečanju pogovarjala s predsednikom vlade in zagotovim lahko, da delajo vse, da bo pomoč prišla hitreje, kot je doslej. Poudarjam pa, da podobna neurja žal postajajo realnost, zato bomo morali spremeniti način razmišljanja in naš odnos do narave,« je v izjavi izpostavila predsednica Pirc Musar.

Ob obisku v Vojniku pa je predsednica ponovno izrazila tudi iskreno zahvalo gasilcem, pripadnikom Slovenske vojske, Civilne zaščite, Policije, županjam in županom ter vsem, ki pomagajo pri odpravljanju posledic naravnih ujm.

VIDEO - Izjava Nataše Pirc Musar, predsednica Republike Slovenije.

Varno se peljimo s kolesom v poletje!

Ljubljana, 28. julij 2023 - Naše ceste bodo ta konec tedna še bolj polne, saj se bodo mnogi podali na počitnice ali izlete, ali se z njih vračali, lepo vreme bodo zagotovo izkoristili tudi kolesarji. Poleg tranzita turistov bo povečan tudi tovorni promet, na nekaterih odsekih potekajo dela na cesti. Agencija za varnost prometa poziva voznike motornih vozil k spoštovanju pravil za varnejšo udeležbo kolesarjev v prometu: »Bodite previdni, vozite strpno, pazite nase in na druge. Dosledno upoštevajte pravilno prehitevanje kolesarjev z minimalno bočno razdaljo 1,5 metra! Vremenske razmere se bodo spreminjale, način vožnje prilagodite razmeram na cesti. Priporočamo spremljanje razmer pred odhodom na pot.«

Agencija tudi kolesarje poziva k samozaščitnemu ravnanju. Do 26. julija letos je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 680 kolesarjev. 390 prometnih nesreč so povzročili kolesarji sami. V prometnih nesrečah je 5 kolesarjev umrlo, štirje od petih so sami povzročili prometno nesrečo, v kateri so izgubili življenje. 99 kolesarjev je bilo hudo poškodovanih, 485 pa lažje telesno poškodovanih. Med vzroki za nastanek prometnih nesreč z udeležbo kolesarja izstopajo neprilagojena hitrost in neupoštevanje pravila o prednosti. Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč so bili kolesarji v starostnih skupinah od 45 do 54 let, od 55 do 64 let in nad 64 let. 

VIDEO - Varno prehitevanje kolesarjev.

Previdno pri prehitevanju kolesarjev!
Vozniki motornih vozil in lahkih motornih vozil naj posebno pozornost namenjajo varnosti kolesarjev. Prehitevanje kolesarjev naj vozniki motornih vozil izvedejo strpno, pri tem pa naj vedno zagotovijo zadostno bočno razdaljo, ki znaša vsaj 1,5 metra. Voznik si mora za prehitevanje vzeti dovolj razdalje tudi pred in po prehitevanju, tako da ne ogroža kolesarja in se lahko varno vključi nazaj v prometni tok. Kolesarji naj poskrbijo za ustrezno zaščitno opremo in za dobro vidnost, tako bodo bolj varni. Pri zavijanju desno naj bodo vozniki motornih vozil še posebej pozorni. Prilagodijo naj hitrost vožnje in upoštevajo pravila glede smeri vožnje. To pa velja tudi za kolesarje. Vrata avtomobila iz notranjosti odpirajte z desno roko, tako boste videli kolesarja.

VIDEO - Previdno kolesarji! 

Kar 1,65 promila alkohola! 

Policisti so do 26. julija letos pri kolesarjih zabeležili 2.878 kršitev cestnoprometnih pravil, med katerimi izstopajo nepravilna stran/smer vožnje, uporaba mobilnega telefona, neuporaba luči ter vožnja pod vplivom alkohola. Letos je 52 kolesarjev pod vplivom alkohola povzročilo prometno nesrečo, kar 1.65 promila je znašala povprečna stopnja njihove alkoholiziranosti. V posledicah teh nesreč je en kolesar umrl, štirje so utrpeli hude poškodbe, 42 pa lažje poškodbe.

Pravila za varno kolesarjenje
Upoštevajte prometna pravila za kolesarje in prometne znake ter semaforje.
Vedno kolesarite po kolesarskem pasu ali stezi, kjer obstajajo, ali ob robu cestišča.
Ne kolesarite v nasprotni smeri, saj tako ogrožate sebe in druge, vozniki vas tako ne pričakujejo.
Kolesarite vedno ob desnem robu in po desni strani kolesarske steze, druge kolesarje ali oviro prehitevamo po levi, ko je to varno.
Bodite vidni in uporabljajte luči na kolesu: spredaj belo, zadaj rdečo; da vas vozniki prej opazijo, nosite svetla in odsevna oblačila (odsevni telovnik).
Vedno uporabljajte kolesarsko čelado.
Prilagodite hitrost vožnje, saj so pogoste nesreče zaradi neobvladovanja kolesa (vožnja navzdol po klancu, v ovinku, na mokri ali spolzki površini), še posebej z e-kolesi.
Nakažite smer vožnje z roko pri zavijanju, vzpostavite očesni kontakt z drugimi udeleženci v prometu.
Preverite tehnično brezhibnost kolesa (ustrezna velikost, delovanje zavor, luči, napolnjenost pnevmatik).
Nikoli ne kolesarite pod vplivom alkohola, drog ali drugih psiho-aktivnih snovi.
Ne uporabljajte mobilnih telefonov ali drugih naprav, ki med kolesarjenjem motijo vašo pozornost.
Prtljago namestite na ustrezen nosilec ali košaro, oz. kolesarsko torbo.
V primeru dežja uporabljajte kolesarsko pelerino in ne kolesarite z dežnikom v roki.
Poskrbite za varnost otrok na kolesu: obvezna čelada, kot potniki v posebnih sedežih ali prikolici.
Bodite pozorni na pešce in prilagodite svoje ravnanje, saj so oni še bolj ranljivi kot kolesarji.

Agencija za varnost prometa je za kolesarje pripravila tudi tole preventivno gradivo.

 Foto in video: AVP

Poletje bo z udobno, elegantno in modno obutvijo lepše

Poletje je čas, ko so naše misli lahkotnejše in bolj sproščene, kar opazimo tudi na boljšem splošnem počutju, razigranosti, preživljanju časa s prijatelji in pripravljenostjo na raziskovanje novega. Na poletnem oddihu odkrivamo nove kotičke neznanih mest, uživamo v večernih sprehodih in udobna poletna obutev je tista, ki bo poskrbela, da se boste spominjali le dogodivščin, namesto žuljev, ki ste jih ob tem pridelali.

Poletna obutev nam omogoča, da izrazimo svoj osebni stil in hkrati poskrbimo za udobje v toplejših mesecih. Med najbolj priljubljenimi poletnimi čevlji so:

 

Sandali. Lahki in zračni sandali so nedvomno nepogrešljiv kos obutve v poletnih mesecih. Ara Shoes jih ponuja v različnih slogih – klasičnih, elegantnih ali takšnih, s pisanimi in igrivimi detajli. Platforma ali rahlo privzdignjen podplat, izberemo tiste, ki najbolj ustrezajo našim potrebam, stilu in nenezadnje stopalom.

Natikači. Preprosti, a priljubljeni natikači so idealna izbira za vroče dni, saj nudijo udobje tudi nogam, ki so v poletnih dneh nagnjene k otekanju.

Mokasini. Če iščemo nekaj bolj elegantnega, kar bi lahko kombinirali tudi k oblačilom, za malce bolj formalne priložnosti, so mokasini odlična izbira, ki nam dajejo šik videz, obenem pa nudijo udobje.

Lahke superge. Če poletne dni radi preživljate bolj aktivno, so modeli ara Shoes superg popolna izbira, saj ponujajo oporo in udobje med različnimi aktivnostmi, hkrati pa dihajo in zaradi bambusove podloge učinkovito absorbirajo in odvajajo vlago.

Za sveža in zadovoljna stopala tudi poleti

S pravilno nego in higieno lahko podaljšamo življenjsko dobo naše poletne obutve ter poskrbimo za zdravje naših stopal. Tukaj je nekaj nasvetov, ki vam bodo pri tem v pomoč!

Redno čiščenje. Odstranjujte umazanijo, pesek in prah iz obutve, saj s tem preprečite nepotrebno obrabo materialov. Nenazadnje pa še tako udoben par čevljev ne bo več udoben, če bo v njih mivka.

Zračenje. Poletno obutev najpogosteje nosimo na boso nogo in zaradi neposrednega stika z vložkom čevlja se lahko hitro razvijejo neprijetne vonjave. Najpreprostejši nasvet je, da obutev vedno posušite in prezračite.

Pranje in vzdrževanje. Če je vaša poletna obutev pralna, jo redno perite v skladu z navodili proizvajalca, da ohranite njeno svežino. Ara Shoes tudi v svoji poletni kolekciji ponuja določene modele, ki imajo vložke, pralne na 30 stopinj.

Ugodne cene, a nakupujte preudarno

Ko pride čas razprodaj, je to idealni trenutek, da pomladimo svojo kolekcijo obutve. Razprodaje ponujajo odlične priložnosti za nakup ara Shoes obutve po znižanih cenah. Vendar pa je pomembno, da ostanemo odgovorni potrošniki in izberemo obutev, ki jo resnično potrebujemo, in ustreza tudi našim stopalom.

Pri nakupovanju na razprodajah se prepričajmo, da:

 Izberemo ustrezno velikost in širino. Udobnost je ključna, zato poskrbimo, da izberemo obutev, ki nam je popolnoma prav. Ara Shoes ponuja več izbire vsem tistim, ki imate širše ali ožje stopalo, saj lahko izbirate med različnimi širinami.

Preverimo kakovost. Čeprav so razprodaje čas ugodnih nakupov, ne smemo zanemariti kakovosti. Prepričajmo se, da je obutev dobro izdelana in narejena iz kakovostnih materialov.

Izberimo vsestranske kose. Razmislite o izbiri obutve, ki se dobro kombinira z vašo poletno garderobo in se prilega različnim priložnostim. Saj poznate to zgodbo – ugodno ste kupili par čevljev, a se ne podajo k nobeni obleki, zato skočite še do druge trgovine po nekaj kosov oblačil in torbico, ki se ujema s čevlji.

Upoštevamo trajnost. Razmislite o okoljskih vplivih izdelka in izberite obutev, ki je narejena na odgovoren način, in vas bo spremljala več sezon.

Sproščeno stopajte skozi poletje! S pravilno nego in nakupom ob pravem času boste še bolj uživali v modi, udobju in svežini svoje poletne obutve. Arino obutev najdete v Ara Shop prodajalnah v Ljubljani in Mariboru, trgovinah Mass, La Scarpa, Maximarket, Paprika in drugih po Sloveniji. Najnovejše trende spremljajte na naši uradni Facebook strani ara Shoes Slovenija.

Dva koncerta v čarobnem ambientu dveh cerkva

Festival Ljubljana predstavlja dva koncerta v čarobnem ambientu dveh cerkva. Danes, 27. julija ob 20. uri ne zamudite koncerta Državnega zbora iz Kaunasa, ki se bo odvijal v Župnijski cerkvi sv. Jakoba. Jutri, 28. julija, ob 20. uri pa bodo v Križevniški cerkvi nastopili pianistka Violeta Egorova in Kvartet Goffriller.

Državni zbor iz Kaunasa, ustanovljen leta 1969, slovi po raznolikem repertoarju, ki obsega več kot 250 obsežnih instrumentalno-vokalnih del od srednjega veka do sodobne glasbe, in sodeluje pri izvedbah oratorijev, kantat, maš, pasijonov ter odrskih in koncertnih izvedb oper. Zbor je imel na začetku svoje kariere več uspešnih nastopov v Litvi in Rusiji. Po obnovitvi neodvisnosti Litve je navezal tesnejše stike z Zahodom, zlasti v času, ko so sodelovali s slovitim violinistom in dirigentom Yehudijem Menuhinom. V širokem repertoarju Robertasa Šervenikasa, ki vodi zbor od leta 2021, zavzemajo posebno mesto sodobna dela. Šervenikas je izvedel nemalo premier litovskih skladateljev, katerih dela je v sodelovanju z založbama Naxos in Finlandia posnel na več kot desetih albumih. Zborovodjo kritiki še posebej cenijo zaradi njegovega živahnega in raznolikega ustvarjalnega izražanja. Prisluhniti bo mogoče slogovno in časovno izredno raznolikemu naboru zborovske glasbe. Poudarek bo na glasbi 20. in 21. stoletja, in sicer na bogatem, edinstvenem in živahnem litovskem zborovskem izročilu. Na programu bodo tudi romantične skladbe 19. stoletja in novejše delo belgijskega skladatelja.

Program:

M. K. Čiurlionis: Sanctus
M. K. Čiurlionis: Kyrie
A. Bruckner: Os Justi
E. Elgar: Lux aeterna
A. Remesa: Aleluja
D. Kairaitytė: In Monte oliveti
Z. Virkšas: Oi, ant kalno
R. Žigaitis: Išjojo jojo
V. Augustinas: Tykus tykus
V. Augustinas: Na drugi strani reke
T. Makačinas: Tu tu tu
F. Neyrinck: Artickel Nr. 1

(27. 7., 20.00, Župnijska cerkev sv. Jakoba)

Kvartet Goffriller je rezultat združitve različnih glasbenih osebnosti in utrjenih mednarodnih koncertnih izkušenj štirih umetnikov in profesorjev na Konservatoriju Vincenza Bellinija. Prvi violinist Enzo Ligresti, drugi violinist Giovanni Anastasio, violist Alberto Salomon in violončelist Benedetto Munzone so bili šolani na najvišjih akademijah v Italiji in tujini. Kot solisti so bili večkrat nagrajeni na državnih in mednarodnih tekmovanjih, danes pa kritiki njihove nastope v ansamblu Goffriller hvalijo zaradi interpretativne intenzivnosti, v kateri se združujeta tehnično mojstrstvo in čustvena predanost. Pridružila se jim bo Violeta Egorova, ki je ena najbolj cenjenih umetniških osebnosti velike ruske klavirske šole. Večkrat nagrajena pianistka je nastopala na najprestižnejših koncertnih odrih sveta in redno sodeluje z mednarodno uveljavljenimi umetniki. Njen repertoar je slogovno raznolik in obsega vse od baročne do sodobne glasbe. Zaigrali bodo dva pomembna romantična klavirska kvinteta, in sicer Schumannovo ekstravertirano delo, ki je revolucionaliziralo instrumentacijo in značaj tega komornega žanra, ter Brahmsov obsežni kvintet, ki velja za krono komorne glasbe.

Program:

R. Schumann: Klavirski kvintet v Es-duru, op. 44
***
J. Brahms: Klavirski kvintet v f-molu, op. 34

(28. 7., 20.00, Križevniška cerkev, Križanke)

Odlično sodelovanje Agencije za varnost prometa in Zveze društev upokojencev Slovenije

Ljubljana, 26. julij 2023 - V. d. direktorja Javne agencije RS za varnost prometa (AVP) mag. Simona Felser je na obisku gostila novo predsednico Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Zdenko Jan. Sogovornici sta se pogovarjali o tem, kako odlično sodelovanje med AVP in ZDUS z namenom varne mobilnosti starejših še okrepiti in nadgraditi, da bi dosegli kar najširši segment te populacije.

V Sloveniji je bilo konec lanskega leta 384.028 imetnikov vozniških dovoljenj, ki so starejši od 61 let, to je skoraj tretjina od vseh imetnikov (28 %). Od tega jih je bilo kar 784 v skupini nad 90 let. V prihodnjih letih se bo populacija še starala in na cestah bo čedalje večji delež voznikov in voznic v tretjem življenjskem obdobju. Mag. Felser je predstavila povzetek letošnjih delavnic Sožitje, ki se jih je v prvi polovici letošnjega leta udeležilo že skoraj 900 voznic in voznikov. Cilj sodelovanja AVP in ZDUS je okrepljeno medgeneracijsko sodelovanje z namenom višje stopnje varnosti vseh udeležencev v prometu, sta bili enotni mag. Simona Felser in Zdenka Jan.

Z namenom, da bi se starejši vozniki in voznice na naših cestah čim dlje počutili varne in da bi čim dlje ostali mobilni, Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa v sodelovanju z Zvezo društev upokojencev Slovenije, Generalno policijsko upravo, DARS, Rdečim križem Slovenije in drugimi, pripravlja projekt »SOŽITJE ZA VEČJO VARNOST V CESTNEM PROMETU«, s katerim izvajamo brezplačne celovite preventivne dogodke oz. usposabljanja za starejše po celi Sloveniji. Letos je bilo do konca junija izvedenih že 21 dogodkov, ki se jih je udeležilo 871 voznic in voznikov. V sezoni 2023/24 je načrtovanih že 38 dogodkov, zainteresirani se lahko prijavijo tukaj: https://www.avp-rs.si/projekt-sozitje-in-predvideni-termini-dogodkov/.

Mag. Simona Felser in Zdenka Jan sta govorili tudi o krepitvi praktične osvežitve vozniškega znanja in spretnosti. AVP poleg projekta Sožitje z društvi upokojencev po vsej državi sodeluje tudi z izvedbo dodatnih dogodkov, kot so osvežitve znanja cestnoprometnih predpisov in predavanja o varni udeležbi v prometu. ZDUS pa na segmentu prometne varnosti starejših sodeluje tudi s šolami vožnje in policijo.

Predsednica ZDUS Jan je predstavila primer dobre prakse s prostovoljnimi vozniki, ki pod okriljem ZDUS poteka na področju Koroške. Po njihovih izkušnjah gre za odlično rešitev za krajše razdalje, ko prostovoljni vozniki nudijo vožnje starejšim osebam, ki same nimajo vozniškega izpita ali svojcev, ki bi jim lahko zagotovili prevoz do zdravnika, trgovine in podobno, predvsem tam, kjer mreža javnega prevoza ni vzpostavljena. Povpraševanje po storitvah prostovoljnega prevoza starejših po podatkih ZDUS narašča.

Srečanju sta se pridružila še podpredsednik ZDUS Željko Kljajić in vodja Sektorja za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Dragica Sterna Pražnikar.

Informacije o povzročiteljih in posledicah prometnih nesreč po starostnih skupinah v letu 2022

Največ umrlih udeležencev v prometnih nesrečah v letu 2022 je bilo v starostni skupini nad 64. letom starosti – 31 (27 v letu 2021) umrlih. Sledijo starostna skupina od 55. do 64. let – 17 (24 v letu 2021) umrlih ter starostni skupini od 45. do 54. let – 14 (16 v letu 2021) in od 35. do 44. let – 12 (13 v letu 2021) umrlih. Delež umrlih najstarejših udeležencev je v lanskem letu znašal 36 % (24 % v letu 2021), kar je največ do sedaj.

Pri najstarejših udeležencih je bilo tudi največ hudo telesno poškodovanih, največ lažje telesno poškodovanih pa je bilo v starostni skupini med 35. in 44. letom starosti.

 
Največ prometnih nesreč v letu 2022 so, prav tako kot že od leta 2018 dalje, povzročili udeleženci v starostni skupini med 25. in 34. letom starosti in sicer 2.759 (2.668 v letu 2021). Sledi starostna skupina med 35. in 44. letom starosti – 2.704 (2.632 v letu 2021) prometnih nesreč. Največ udeležencev je umrlo v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili najstarejši povzročitelji stari nad 64 let – 27 (22 v letu 2021) umrlih. Sledi starostna skupina od 45. do 54. let – 17 (18) umrlih.

V zadnjem obdobju je zaznati povečanje deleža umrlih zaradi povzročiteljev iz dveh najstarejših skupin udeležencev. Delež umrlih zaradi povzročiteljev iz starostne skupine nad 64 let starosti, se je povečal iz 14 % leta 2017 na 31 % v letu 2022. Tudi delež v starostni skupini od 55. do 64 let, se je povečal in sicer iz 9 % v letu 2017 na 15 % v letu 2022. Največji padec v istem obdobju beležimo pri starostni skupini od 25. do 34. let starosti, saj je delež padel iz 28 % v letu 2017 na 15 % v letu 2022.

Zbiranje vlog in pomoči za prizadete v zadnjih neurjih se nadaljuje

Do 26. julija so na lokalnih Karitas  prejeli skupno že 160 vlog za pomoč gospodinjstvom iz različnih delov države. Od tega so prejeli 21 nujnih prošenj za takojšnjo pomoč in obnovo domov in 139 prošenj za pomoč pri obnovi osnovnih življenjskih pogojev in preprečevanju nadaljnje škode. Vloge za pomoč so večinoma prejeli iz naslednjih krajev in območij: Kančevci, Murska Sobota, Maribor z okolico, Koroška,  Slovenske Konjice,  Cerkno, Slovenska Bistrica, in Ptuj z okolico.

Sodelavci Karitas so obiskali najbolj prizadeta območja in stopili v stik s prizadetimi gospodinjstvi. Kdor bi želel oddati vlogo za pomoč ali potrebuje dodatne informacije, se lahko obrne na najbližjo župnijsko ali škofijsko karitas (www.karitas.si/mreza-karitas).

Vaša podpora v teh težkih časih je neprecenljiva. Vse ljudi odprtega srca še naprej vabimo k darovanju, saj se pravi obseg škode in stisk gospodinjstev šele kaže.

Svoj dar lahko posredujete na:

Slovenska karitas
Kristanova ulica 1
1000 Ljubljana
TRR: SI56 0214 0001 5556 761
Namen: POMOČ NEURJE
Sklic: SI 00 624

Svoj prispevek pa lahko prispevate tudi z SMS sporočilom KARITAS5 na 1919 in prispevate 5 EUR ali KARITAS10 na 1919 in prispevate 10 EUR za prizadete v neurjih.

Prvi intervju nove predsednice Zveze društev upokojencev Zdenke Jan na N1

Gostja oddaje N1 STUDIO je bila nova predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Zdenka Jan, ki je mesec dni po izvolitvi prvič stopila pred kamero. Intervju je vodil Miha Orešnik.

Zdenka Jan je spregovorila o pričakovanjih do vlade, ki njihove predloge ignorira – to se je zgodilo pri zakonu o dolgotrajni oskrbi. Prav tako še vedno ne poznajo izhodišč pokojninske reforme. Komentirala je tudi proteste upokojencev v Ljubljani in pojasnila, zakaj se je pridružila Aleksandri Pivec in jo kmalu tudi zapustila.

VIDEO

Na Ljubljana Festivalu tudi, največje v srednji Aziji, Državno operno in baletno gledališče iz Astane #video

Na 71. Ljubljana Festival prihaja največje gledališče v srednji Aziji, Državno operno in baletno gledališče Astana. V ljubljanskih Križankah bodo 25. in 26. julija ob 21. uri izvedli predstavo, sestavljeno iz odlomkov različnih znanih baletov. Že od leta 2019 se lahko nadarjeni študentje udeležijo Mojstrskih tečajev, tokrat se bodo pod vodstvom priznanih profesorjev izobraževali med 23. julijem in 6. avgustom, prisluhnili pa jim bomo na koncertih 27. in 29. julija ter 5. in 6. avgusta ob 18. in 20. uri v Križevniški cerkvi. Prav tako v Križevniški cerkvi pa bomo 4. avgusta ob 20h uživali ob zvokih Bachovih violinskih koncertov.

Državno operno in baletno gledališče Astana opera je bilo ustanovljeno leta 2013 na pobudo prvega predsednika Republike Kazahstan Nursultana Nazarbajeva. V njihovem repertoarju najdemo tako mednarodno uveljavljena dela kot tudi dela uveljavljenih nacionalnih skladateljev. V Križankah bodo izvedli predstavo, sestavljeno iz odlomkov različnih baletov, in sicer so to odlomek iz klasičnega baleta Gusar  Adolpha Adama, Klica stepe  na glasbo Renata Gaisina, Talisamana  Riccarda Driga, filozofskega baleta Maxa Richterja Kako dolgo je zdaj?,  Petitova predstava Leda in labod,  ki črpa iz grške mitologije, na glasbo Johanna Sebastiana Bacha, kazahstanska ljudska točka Qyly Zaman,  Adagio  iz Hačaturjanovega rimljansko navdihnjenega Spartaka,  ter odlomek iz klasičnega baleta Don Kihot  Ludwiga Minkusa. Po odmoru bo mogoče slišati enega najbolj znanih komičnih baletov Šest nemških plesov  večkrat nagrajenega in mednarodno uveljavljenega češkega koreografa sodobnega plesa Jiříja Kyliána, ki se opira na Mozartovo glasbo in se poklanja skladateljevemu humorju in glasbeni briljantnosti. Za Kyliánovo koreografijo je značilno, da presega meje klasičnega kanona, saj se je uveljavil kot filozofski koreograf, ki bolj kot fizične zmogljivosti telesa raziskuje globine človeške narave. Leta 2015 je umetniško vodstvo prevzela Kazahstančanka Altynai Assylmuratova, ki je zaradi pogostih gostovanj v tujini, med drugim v družbi Rolanda Petita, postala bolj priljubljena v zahodnih gledališčih kot v domovini. Njen repertoar je vključeval vse vidnejše klasične baletne vloge v baletih, kot so Labodje jezero, Trnuljčica, Giselle, Don Kihot, Bajadera, Ognjeni ptič in drugi, kot tudi vrsto sodobnih del. (25. in 26. 7., 21.00, Poletno gledališče Križank)

VIDEO - DARKO BRLEK, umetniški vodja in direktor Ljubljana Festivala.  

Eden izmed glavnih ciljev Festivala Ljubljana je izobraževanje mladih umetnikov. Tako so v letu 2019 za domače in tuje študente prvič organizirali mojstrske tečaje, katerih umetniško vodstvo je prevzel eden najvidnejših slovenskih pozavnistov Branimir Slokar. Na njegovo povabilo se v Ljubljano vsako leto ponovno vračajo njegovi kolegi, izvrstni glasbeniki, solisti ter profesorji na uglednih evropskih glasbeno-izobraževalnih ustanovah. Letos bodo nadobudne študente poučevali violinistki Latica Honda-Rosenberg in Lana Trotovšek, violist Hartmut Rohde, violončelist Jens-Peter Maintz, kontrabasist Rick Stotijn, oboist Emanuel Abbühl, flavtist Felix Renggli, klarinetist François Benda, fagotist Ole Kristian Dahl, trobentač Reinhold Friedrich, rogist Andrej Žust in pianist Epifanio Comis. Poleg dela  z najboljšimi glasbeniki in prodobivanja strokovnih znanj pa mojstrski tečaji ponujajo še vrsto orodij in znanj za začetek ustvarjanja uspešne kariere v sodobnem svetu ter odpirajo možnosti, ki bodo mladim glasbenikom pomagale na tekmovalnem trgu. (od 23. 7. do 6. 8., Glasbena šola Vič-Rudnik)

Bachov sloves genija je trdno zasidran v zahodni kulturni zavesti, zato si je težko predstavljati  ko ni bil priljubljen. Toda proti koncu svojega življenja je veljal za staromodnega, po smrti pa je njegova glasba krožila le v rokopisih med skladatelji in poznavalci, zato je čudež, da je toliko del ohranjenih. Poletni večer bo posvečen tistim redkim ohranjenim solističnim koncertom, virtuozni orkestrski suiti in priredbi ene najbolj veličastnih orgelskih skladb. Dela bodo zazvenela v izvedbi Ensemble Dissonance, ki ga sestavljajo uspešni glasbeniki iz slovenskih vodilnih glasbenih ustanov. Njihovo poslanstvo je pod vodstvom ustanovitelja in violončelista Klemna Hvale promocija ter razvoj komorne glasbe v domačem glasbenem prostoru. Na odru se jim bodo pridružili edinstveno muzikalična violinistka Lana Trotovšek, ki si je ustvarila bogato mednarodno kariero, večkrat nagrajeni flavtist Boris Bizjak, ki izvaja komorno glasbo s številnimi mednarodnimi glasbeniki, priznani violinist in pedagog Janez Podlesek, ki redno sodeluje z ansamblom in se predvsem posveča izvedbam slovenskih skladateljev, ter oboist Sorin Crudu, ki je prejemnik številnih nagrad na mednarodnih tekmovanjih. (4. 8., 20.00, Križevniška cerkev)

VIDEO - CELOTEN POSNETEK NOVINARSKE KONFERENCE

V Jakopičevemu drevoredu odprli razstavo 'Ustvarjalen otrok'

Ljubljana, 21.7.23 - Pionirski dom – Center za kulturo mladih v letošnjem letu obeležuje 60 let delovanja. Velja za vodilno institucijo na področju ustvarjalnega preživljanja prostega časa. V šestih desetletjih je bilo v različne programe vključenih sto tisoč otrok in mladostnikov, zato je pomembno vplival na vzpodbujanje, izobraževanje ter udejanjanje le-teh na kulturno-umetniškem in jezikovno-kulturnem področju. Letošnjemu jubileju se bodo poklonili tudi s pregledno razstavo z naslovom Ustvarjalni otrok, ki bo na Jakopičevem sprehajališču na ogled med 21. julijem in 4. septembrom. V četrtek, 31. avgusta bomo ob 16. uri na grajskem dvorišču pred MGLC-jem razstavo popestrili s prav posebnim dogodkom, ki ga ne gre zamuditi.       

Postavitev panojev s fotografijami na Jakopičevem sprehajališču opazovalca razstave popelje skozi večplastno bit Pionirskega doma od začetka leta 1963 do današnjih dni. Skrbno izbrani trenutki in občutki, ki so jih v šestdesetih letih ujeli v objektiv, odstirajo bogat program Pionirskega doma. Z barvitostjo fotografij želijo pokazati raznolikost ter razvoj dejavnosti in ob enem poudariti, da je trenutek za praznovanje tukaj in zdaj.

Avtor razstave je dolgoletni pedagog za risanje in slikanje v Pionirskem domu, Iztok Amon. S pedagoškim delom, delavnicami, razstavami in številnimi predstavitvami deluje na različnih področjih. Pri snovanju razstave Ustvarjalni otrok se je ukvarjal z otroki in mladimi, ki so v bogati zgodovini Pionirskega doma ustvarjali svoje izdelke in primerjal, kako mladi to počnejo dandanes. Primerjava in dokumentacija gradiva predstavlja svojevrsten izziv pri snovanju kulturnih programov in skrbi za kar najboljše preživljanje prostega časa v Ljubljani. Amon ustvarjalno delo opredeljuje s tremi vlogami: naloga mentorja ali pedagoga, naloga umetnika in naloga promotorja ustvarjalnosti. Pedagoške metode se vseskozi spreminjajo, kar je razvidno tudi na razstavnih fotografijah pričujoče razstave.

Razstava, ki je plod sodelavk in sodelavcev Pionirskega doma je nastajala več mesecev. Ker je v 60 letni zgodovini ustvarjalo mnogo otrok in mladih, je bil izbor del, ki so jih prilagodili za razstavo izjemno težak. Hkrati so prebrskali arhiv in za javnost pripravili že pozabljene utrinke, ki smo jim za protiutež postavili fotografije današnjih dejavnosti. Pod sodobne fotografije se tako podpisujejo Manca Juvan, Sandi Skok, Mitja Lukić, Iztok Amon, Miran Juršič in Gordana Grlič. Razstava bo na ogled na Jakopičevem sprehajališču med 21. julijem in 4. septembrom; 31. avgusta jo bomo ob 16. uri na grajskem dvorišču pred MGLC-jem popestrili s prav posebnim dogodkom. Nastopili bodo otroci, ki se bodo udeležili raznolikih počitniških šol in pripravili predstavo z elementi gledališča, cirkusa in glasbe.

Vsi ljubitelji umetnosti vljudno vabljeni, da se radovedno ter s kančkom nostalgije sprehodite med panoji in prebudite otroka v sebi.

 Več informacij na pionirski-dom.si

Zakon o dolgotrajni oskrbi je sprejet #video

Ljubljana, 21.7.2023 - Poslanci so po izglasovanem odložilnem vetu državnega sveta na izredni seji znova potrdili zakon o dolgotrajni oskrbi. Za je glasovalo 52 poslancev, 10 jih je bilo proti, za potrditev je bilo potrebnih 46 glasov. Novi zakon o dolgotrajni oskrbi je nujno potreben, saj smo v Sloveniji starajoča se družba. Osredotoča se na oskrbo na domu, kjer bodo na voljo takšne storitve kot v domovih za starejše. Novi zakon o dolgotrajni oskrbi bo okrepil kakovost in nabor storitev tudi v domovih tako, da bo bivanje tamkajšnjih stanovalcev čim kakovostnejše in povezano z zunanjo skupnostjo. Po trenutni ureditvi nastanjeni v domu plačujejo nastanitev in storitve, po novem zakonu pa bo treba plačati le namestitev.

Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDO) predstavlja prvo tovrstno sistemsko in celovito rešitev na področju socialnega varstva, saj ureja tako izvedbeni del storitev kot financiranje področja. "Upravičeno lahko zaključimo, da smo uspeli narediti najbolj pomemben korak na socialnovarstvenem področju v državi doslej," pojasnjuje minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac in dodaja, da zakon prihaja kot popolnoma nov steber socialne države.

ZDOsk-1 sicer ureja pravice in storitve, ki jih za osnovna vsakodnevna opravila in vključenost v skupnost potrebuje širša skupina ljudi, ne le starejši. Na izvedbeni ravni se zakon osredotoča na več novih storitev. 

Prva v sklopu novih splošno dostopnih pridobitev je vstopna točka. Ta bo zagotovila vse informacije in enostaven dostop do storitev. Vsakdo, ki bo želel priti do katerekoli storitve dolgotrajne oskrbe, bo na vstopnih točkah pri centrih za socialno delo dobil vse informacije, ocenjevanje upravičenosti in vpeljavo v sistem. Vstopna točka bo na voljo tudi prek telefona.

Zakon krepi storitve pomoči na domu, saj si večina upravičencev želi čim dlje ostati doma. Storitve ureja na način, da je uporabniku na voljo vsa pomoč in oskrba, ki bi jo sicer lahko dobil le v instituciji: od pomoči pri oblačenju, hranjenju, uživanju zdravil in drugega.

V Republiki Sloveniji deluje močna javna mreža socialnovarstvenih institucij, v katerih pomembno poslanstvo opravlja strokoven kader. Tudi to področje novi zakon krepi, tako kadrovsko kot storitveno in infrastrukturno. V skladu z določbami novega zakona bodo stanovalke in stanovalci v domovih iz lastnega žepa zdaj krili samo nastavitveni del, solidarnostna blagajna bo poskrbela za celoten obseg socialno-varstvenih storitev.  

Institut oskrbovalca družinskega člana bo na voljo družinskim članom, ki bodo za oskrbo prejeli 1.2-kratnik minimalne plače v Republiki Sloveniji in jim bo na voljo 21 dni dopusta. V tem času bodo oskrbovanci nameščeni v socialno-varstveni ustanovi, ki jim bo nudila enak obseg storitev.

Novost je tudi splošen dostop do storitev e-oskrbe. Elektronska zapestnica je pomembna pridobitev, saj stalno beleži stanje oskrbovanca, v primeru nesreče se poveže s klicnim centrom in aktivira urgentno ekipo. Storitev je na trgu na voljo že zdaj, z novim zakonom postaja brezplačna in splošno dostopna.

Preurejena novost je tudi denarni prejemek, s katerim bo lahko oskrbovanec sam razpolagal in ga porabil za storitve dolgotrajne oskrbe v skladu s svojo odločitvijo.

Poleg izvedbenega dela pa središčna sistemska novost, ki jo uvaja zakon o dolgotrajni oskrbi postaja zagotovljen sistem javnega financiranja. Poleg letnega zagotovljenega proračunskega deleža v višini do 190 milijonov evrov, zakon uvaja tudi sistemski del, v katerega bodo delež prispevali delavci, delodajalci in upokojenci.

Minister za solidarno prihodnost ob sprejetju zakona poudarja, da smo na pragu izgradnje močnega in dostopnega javnega sistema, v katerem dobrobiti, zdravja ter zmožnosti za normalno življenje naših babic, prijateljev in sorodnikov ne odrejajo premiki kapitala na trgu, konkurenca in debelina denarnice, ampak družbena solidarnost. Kot pravi rek: "Vsi za enega, eden za vse."  

Ministrstvo za solidarno prihodnost bo v naslednjih dneh pričelo s pripravo podzakonskih aktov, ki jih bo sooblikovalo z deležniki iz strokovne javnosti in civilne družbe ter medresorsko.

VIDEO - TV DNEVNIK SLOVENIJE 21.7.2023

Javno pismo društva Srebrna nit

Društvo Srebrna nit – združenje za dostojno starost pričakuje tvorno sodelovanje celotne družbe pri urejanju pogojev za dostojno starost svojih državljank in državljanov

Slovenija se s pripravo zakonske ureditve dolgotrajne oskrbe ukvarja že od leta 2003. Vselej se je zataknilo pri virih financiranja. Tudi tokrat smo priča odporom do ponujenih rešitev. Kot kaže, nekateri deležniki še vedno nimajo volje in odgovornosti, da bi soglašali s končno ureditvijo pogojev za dostojno življenje starejše populacije, ki predstavlja že več kot četrtino vseh prebivalcev. V prihodnje bo po različnih projekcijah ta delež še naraščal. 

Poudarjamo, da podpiramo zakonsko ureditev dolgotrajne oskrbe. Kdaj bomo to področje uredili, če ne zdaj, ko že več deset tisoč prebivalcev v državi nujno potrebuje oskrbne storitve? V Srebrni niti smo imeli priložnost sodelovati v posvetovalni skupini na Ministrstvu za solidarno prihodnost, žal pa ekipa večine naših predlogov ni upoštevala. Zavedamo se, da zakon ni idealen, premalo je celovite skrbi za uporabnike, premalo je poudarka tudi na zdravstvenih vidikih dolgotrajne oskrbe, ne le socialnih. Zakon predvideva oprostitev plačila za vse tiste, ki prejemajo DSP oz. varstveni dodatek, še bolje bi bilo, če bi bili oproščeni prispevka vsi, ki so pod pragom revščine. Skrbi nas, ker so predlagatelji izbrali vstopne točke v CSD-jih in ne v DSO-jih ali v patronaži, kot smo predlagali ali v opredelitvi multidisciplinarnih timov z zastopanjem socialne, zdravstvene in pravne stroke.  Zdravstveno stanje uporabnika/ce bo eden od ključnih parametrov pri ocenjevanju storitev dolgotrajne oskrbe, zato smo predlagali drugačne profile presojevalcev na vstopnih točkah, a nismo bili upoštevani. Ključni pomisleki, ki jih imamo ob zakonu, ostajajo, vendar pa sprejetje zakona podpiramo, saj njegovo zaviranje in zavračanje trajata že predolgo.

Zaradi izogibanja določitvi sistemskega vira financiranja dolgotrajne oskrbe se nenehno ponavlja zgodba, ki se je začela pred dvajsetimi leti. Vse dozdajšnje različice zakonov o dolgotrajni oskrbi so padle prav zaradi nestrinjanja s financiranjem na način plačevanja prispevkov, družba in politika pa niso bile pripravljene iskati drugih virov, kot so na primer obdavčitev nepremičnin, intelektualne lastnine  in drugega premoženja. Če se bo to zgodilo tudi tokrat, bomo starejši brez moči in brez oskrbe še naprej.  Lahko si samo predstavljamo, kako dobro urejeno oskrbo, primerljivo s skandinavskimi državami na primer, bi imeli, če bi prispevke plačevali že dvajset let.

Zavrnilna stališča predstavnikov delodajalcev, tudi obrtnikov in kmetov, so  nesprejemljiva, saj kažejo na popolno nerazumevanje in nepoznavanje področja dolgotrajne oskrbe. Ne zavedajo se, kako se bo staranje družbe odrazilo v razvoju gospodarstva in družbe kot celote. Njihovo ozko gledanje na interese lastnikov in nepripravljenost na solidarnost nas bolijo in globoko žalijo. Mar starejši nismo vredni enega odstotka, čeprav še vedno prispevamo, vsak po svojih močeh, k dobrobiti družbe, saj opravljamo enormno količino neplačanega dela? Pomagamo svojim otrokom, varujemo vnuke, negujemo partnerje in sorodnike, se vključujemo v prostovoljstvo in s tem prispevamo k blaginji vseh. Navsezadnje smo to državo – v njej vrtce, šole, zdravstvene domove in domove za starejše – gradili že takrat, ko je bila večina današnjih upravljalcev in lastnikov še v osnovni šoli. Morda bi morali prispevek za dolgotrajno oskrbo preimenovati v »prispevek za delno povračilo za opravljeno prostovoljno delo starejših«, da bi ga predstavniki delodajalcev, obrtnikov, kmetov in študentov razumeli in sprejeli.

Sprašujemo se, zakaj delodajalci niste problematizirali določbe iz prejšnje različice zakona, ki je v 48. členu prav tako predvidela "obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo". Če vas zdaj vodijo politično-strankarski motivi, potem smo v Srebrni niti upravičeno zelo zaskrbljeni, saj to pomeni, da bo kar četrtina Slovencev še naprej živela pod preprogo socialno-politične sprejemljivosti. Predstavnike deležnikov, ki zavračate financiranje dolgotrajne oskrbe, prosimo, da nam javno v medijih odgovorite na vprašanja: Kaj si predstavljate pod pojmi etičnih vrednot, kot so spoštovanje in odgovornost do starejših generacij, poštenost in pravičnost pri upoštevanju našega minulega in sedanjega prispevka, medgeneracijska solidarnost pri zagotavljanju dostojne starosti? Katere storitve dolgotrajne oskrbe mora zagotavljati tako imenovana socialna država, če sploh katere, katere pa naj si preskrbimo starejši sami? Pri tem vas prosimo, da pomislite ne le na tiste, ki imajo lastnino in prihranke, ampak predvsem na tiste najštevilnejše, ki je nimajo in lahko pomoč iščejo le pri dobrodelnih organizacijah, na klopcah v parkih in v kartonskih škatlah v nezaklenjenih podhodih.

Če želimo zakonsko urediti vprašanje dolgotrajne oskrbe, moramo prispevati vsi, tako upokojenci kot tisti, ki boste oskrbo potrebovali šele čez čas, torej zaposleni, kmetje, obrtniki, študenti. Od Ministrstva za solidarno prihodnost pa pričakujemo, da bo pripravilo izvedbene akte ZDOsk1 kar najhitreje, da se bo zakon lahko izvajal in dograjeval, upoštevaje spreminjanje razmer.

Upamo na konstruktiven dialog z vsemi deležniki, na njihovo razumevanje in neposredno sodelovanje tudi v prihodnosti.

Pripravili:                                                                                       Predsednica:

Darinka Klemenc                                                                           Anita Caruso

Mag. Bojana Cvahte

 

Društvo Srebrna nit je javno pismo poslalo naslednjim: 

Vlada R Slovenije

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Ministrstvo za solidarno prihodnost

Ministrstvo za zdravje

Skupnost socialnih zavodov Slovenije

Mediji