Pred 120 leti, to je 27. februarja 1893, je bilo ustanovljeno Slovensko planinsko društvo. V spomin na ta dogodek so pri vhodu v NAMO s Tomšičeve ulice odkrili spominsko ploščo. Odkrila sta jo Bojan Rotovnik, predsednik PZS in Darja Trček, vodja veleblagovnice NAMA.
V kulturnem programu sta sodelovala Marko Kobal in citrar Tomaž Plahutnik.
sreda, 27. februar 2013
torek, 26. februar 2013
Konferenca HELPS o bivalnih pogojih starejših
V City hotelu v Ljubljani je potekala mednarodna konferenca HELPS (Housing and Home-Care for the Elderly and Vulnerable People and Local Partneship Strategies in Central European Cities), ki se ukvarja z bivanjem starejših v srednjeevropskih mestih. Razpravljavci so ugotovili veliko potrebo po oblikovanju politike o bivalnih pogojih za starejše, ki bo upoštevala njihove želje in potrebe.
Martin Lux z Inštituta za sociologijo na češki Akademiji znanosti in umetnosti je predstavil glavne ugotovitve primerjalne analize stanovanjskih politik v srednjeevropskih državah s poudarkom na starejših. Povedal je, da Slovenija, Slovaška in Madžarska spadajo med tiste države v katerih živi največ starejših v lastniških stanovanjih. Države, ki so bile vključene v raziskavo so bile še Italija, Avstrija, Nemčija, Češka in Poljska.
Mateja Nagode z Inštituta RS za socialno varstvo je poudarila, da Slovenija med omenjenimi osmimi državami posebej izstopa po deležu starejših, ki so vključeni v institucionalno varstvo torej v domove za starejše. Ta delež je petodstoten, medtem ko je drugje nižji, je pa višji delež oskrbe na domu. Ko so sinove in hčerke spraševali kam bi dali starše, če nebi mogli več skrbeti za njih so vsi dejali, da v dom za starejše, je še izpostavila.
Share, ki spremlja zdravstveni in socialni položaj starejših nad 50 let v 17 evropskih državah, ugotavlja, da Slovenija izstopa z visokim deležem lastniških stanovanj. V nadaljevanju je Boris Majcen z Inštituta za ekonomska raziskovanja poudaril, da v Sloveniji starejši nad 50 let izstopajo tudi po tem, da skoraj nimajo hipoteke na posest. V Sloveniji je bilo v to raziskavo vključenih skoraj 2800 ljudi, podatki pa se nanašajo na junij 2011.
Vodja projekta Helps v Sloveniji Tomaž Banovec, sicer nekdanji generalni direktor statističnega urada, pa je menil, da je podatkov za oblikovanje ustrezne politike o bivalnih pogojih za starejše dovolj le povezati jih je potrebno med seboj. Smiselno je nakazal kako podatke uporabiti, da ne ostanejo zgolj statistika na papirju.
Zveza društev upokojencev Slovenije je v okviru projekta ustanovila svetovalnico, ki nudi informacije in podporo pri iskanju najboljših rešitev glede bivanja starejših. Več o svetovalnici lahko preberete na http://www.zdus-zveza.si/svetovalnicabivanje.
Projekt Helps (Housing and Home-Care for the Elderly and Vulnerable People and Local Partneship Strategies in Central European Cities - Bivanje in oskrba na domu starejših in invalidnih ter strategije lokalnega partnerstva v srednjeevropskih mestih) je mednarodni projekt, ki se bo končal leta 2014.
Uvodni pozdrav in predstavitev sta imela Aleš Kenda z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter Matteo Appuzo glavni koordinator projekta HELPS.
Martin Lux z Inštituta za sociologijo na češki Akademiji znanosti in umetnosti je predstavil glavne ugotovitve primerjalne analize stanovanjskih politik v srednjeevropskih državah s poudarkom na starejših. Povedal je, da Slovenija, Slovaška in Madžarska spadajo med tiste države v katerih živi največ starejših v lastniških stanovanjih. Države, ki so bile vključene v raziskavo so bile še Italija, Avstrija, Nemčija, Češka in Poljska.
Po njegovih besedah ni mogoče kopirati vzorcev iz ene države in jih samo preprosto prenesti v drugo. Nujno pa je, da bi se v nekdanjih socialističnih državah zavzeli za bolj uravnotežen pristop. Poudaril je pomen politike izbire, ko se lahko posameznik sam odloči, kako bo živel na starost.
Mateja Nagode z Inštituta RS za socialno varstvo je poudarila, da Slovenija med omenjenimi osmimi državami posebej izstopa po deležu starejših, ki so vključeni v institucionalno varstvo torej v domove za starejše. Ta delež je petodstoten, medtem ko je drugje nižji, je pa višji delež oskrbe na domu. Ko so sinove in hčerke spraševali kam bi dali starše, če nebi mogli več skrbeti za njih so vsi dejali, da v dom za starejše, je še izpostavila.
Po njenih besedah v Sloveniji zelo malo starejših uporablja rdeči gumb oz. socialni alarm. Med državami, za katere je posredovala podatke o uporabi socialnega alarma, pa Velika Britanija s 16 odstotki prednjači po deležu starejših, ki uporabljajo socialni alarm.
Share, ki spremlja zdravstveni in socialni položaj starejših nad 50 let v 17 evropskih državah, ugotavlja, da Slovenija izstopa z visokim deležem lastniških stanovanj. V nadaljevanju je Boris Majcen z Inštituta za ekonomska raziskovanja poudaril, da v Sloveniji starejši nad 50 let izstopajo tudi po tem, da skoraj nimajo hipoteke na posest. V Sloveniji je bilo v to raziskavo vključenih skoraj 2800 ljudi, podatki pa se nanašajo na junij 2011.
Vodja projekta Helps v Sloveniji Tomaž Banovec, sicer nekdanji generalni direktor statističnega urada, pa je menil, da je podatkov za oblikovanje ustrezne politike o bivalnih pogojih za starejše dovolj le povezati jih je potrebno med seboj. Smiselno je nakazal kako podatke uporabiti, da ne ostanejo zgolj statistika na papirju.
Zveza društev upokojencev Slovenije je v okviru projekta ustanovila svetovalnico, ki nudi informacije in podporo pri iskanju najboljših rešitev glede bivanja starejših. Več o svetovalnici lahko preberete na http://www.zdus-zveza.si/svetovalnicabivanje.
Projekt Helps (Housing and Home-Care for the Elderly and Vulnerable People and Local Partneship Strategies in Central European Cities - Bivanje in oskrba na domu starejših in invalidnih ter strategije lokalnega partnerstva v srednjeevropskih mestih) je mednarodni projekt, ki se bo končal leta 2014.
ponedeljek, 18. februar 2013
Pokojnine višje za 0.1 odstotka
Na 32.seji Sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) so sprejeli sklep, da se pokojnine februarja uskladijo za 0,1 odstotka. Za toliko je bila namreč lani višja povprečna mesečna bruto plača v primerjavi z letom 2011. Uskladitev velja od 1. januarja, zato bo izveden tudi poračun za januar.
Za izvedbo uskladitve pokojnin bo ZPIZ v februarju potreboval 781.000 evrov. na letni ravni pa 4,6 milijonov evrov, kar je manj kot je meja določena v ZPIZ-2.
Soglasno je bil za generalnega direktorja ZPIZ ponovno izvoljen Marijan Papež. Če bo k imenovanju dala soglasje tudi vlada, bo to že njegov tretji mandat na čelu ZPIZ-a.
Za izvedbo uskladitve pokojnin bo ZPIZ v februarju potreboval 781.000 evrov. na letni ravni pa 4,6 milijonov evrov, kar je manj kot je meja določena v ZPIZ-2.
nedelja, 17. februar 2013
Sejem alternative - AlterSlo
Na Biotehnični fakulteti v Ljubljani je potekala sejemska prireditev AlterSLO, ki je imela namen povezovanja in promoviranja zdravega načina življenja, alternativne medicine, umetnosti, lepote in glasbe.
Na sejmu so razstavljavci, ki so prišli iz vse Slovenije, predstavili razne alternativne prakse in umetnosti. Veliko je bilo izdelkov, ki naj bi nam pomagali povrniti zdravje. Z degustacijami pa smo se lahko seznanili s predlogi zdravega načina prehranjevanja. V učilnicah fakultete pa so potekala razna zanimiva predavanja.
Obiskovalce so osrečili z nagradami, darilnimi kuponi, popusti ter glasbenim dogodkom na katerem je nastopila glasbeno meditacijska skupina Shamballa. Skratka na sejmu je bilo prijetno vzdušje. Ustvarjali so ga podobno čuteči in pozitivno misleči ljudje.
Na sejmu so razstavljavci, ki so prišli iz vse Slovenije, predstavili razne alternativne prakse in umetnosti. Veliko je bilo izdelkov, ki naj bi nam pomagali povrniti zdravje. Z degustacijami pa smo se lahko seznanili s predlogi zdravega načina prehranjevanja. V učilnicah fakultete pa so potekala razna zanimiva predavanja.
Obiskovalce so osrečili z nagradami, darilnimi kuponi, popusti ter glasbenim dogodkom na katerem je nastopila glasbeno meditacijska skupina Shamballa. Skratka na sejmu je bilo prijetno vzdušje. Ustvarjali so ga podobno čuteči in pozitivno misleči ljudje.
petek, 15. februar 2013
Na GR odprli razstavo Da Vinci - Genij
Na Gospodarskem razstavišču, v dvorani Meduza, nekdanjega Slovenijalesa, so odprli potujočo razstavo Da Vinci - Genij, ki bo odprta do 12. maja. Razstavo si je v šestih letih ogledalo milijoni obiskovalcev v več kot 40 mestih po vsem svetu. Razstavljenih je več kot 200 interaktivnih eksponatov, med katerimi je 75 mehaničnih izumov v naravni velikosti.
Potujoča razstava, ki jo je pripravila skupina Grande Exhibitions v sodelovanju z italijanskim muzejem Il Genio di Leonardo da Vinci ter Pascalom Cotto iz Lumiere Technology iz Francije, predstavlja Da Vincija kot izumitelja, slikarja, znanstvenika, anatoma, inženirja, arhitekta, kiparja in misleca.
Na razstavi je med drugim na ogled posebna predstavitev Da Vincijeve Mone Lize ter faksimile Leonardovih kodeksov. Predstavljene so tudi interaktivne naprave v naravni velikosti, ki so jih po predlogah v Leonardovih kodeksih izdelali italijanski obrtniki. Med drugim gre za zamisli o avtomobilu, helikopterju, jadralnem letalu in potapljaški obleki. Prikazovali tudi bodo tudi dokumentarna filma o Da Vincijevem življenju in delu.
Razstava, ki bo na ogled do 12. maja, bo vključevala tudi spremljevalne dogodke, kot so delavnice, strokovna vodstva ter seminarji.
Potujoča razstava, ki jo je pripravila skupina Grande Exhibitions v sodelovanju z italijanskim muzejem Il Genio di Leonardo da Vinci ter Pascalom Cotto iz Lumiere Technology iz Francije, predstavlja Da Vincija kot izumitelja, slikarja, znanstvenika, anatoma, inženirja, arhitekta, kiparja in misleca.
Na razstavi je med drugim na ogled posebna predstavitev Da Vincijeve Mone Lize ter faksimile Leonardovih kodeksov. Predstavljene so tudi interaktivne naprave v naravni velikosti, ki so jih po predlogah v Leonardovih kodeksih izdelali italijanski obrtniki. Med drugim gre za zamisli o avtomobilu, helikopterju, jadralnem letalu in potapljaški obleki. Prikazovali tudi bodo tudi dokumentarna filma o Da Vincijevem življenju in delu.
Razstava, ki bo na ogled do 12. maja, bo vključevala tudi spremljevalne dogodke, kot so delavnice, strokovna vodstva ter seminarji.
nedelja, 10. februar 2013
S pustom po slovenski Istri
Planinsko društvo Pošte in Telekoma Slovenije je na pustno nedeljo že 20. organiziralo pohod S pustom po Slovenski Istri.
Po nočnem sneženju so planinci in planinke uživale v lepi sončni pustni nedelji. V Slovensko Istro so se pripeljali z avtobusom do Dekanov in od tam povzpeli na razgledni Tinijan (374m) kjer so planinci lahko dobili žig Slovenske planinske poti in uživali ob čudovitih razgledih na Slovensko Istro, Tržaški zaliv s Trstom in Koprom. Lepo so se videli tudi Dolomiti in Alpe.
torek, 5. februar 2013
Brezžično omrežje WiFreeLjubljana je pričelo delovati
V Ljubljani je v ponedeljek 4. februarja pričela delovati prva faza brezžičnega širokopasovnega omrežja Wi-Fi, ki so ga poimenovali WiFreeLjubljana. V prvi fazi je postavljenih 81 dostopnih točk, ki z brezžičnim signalom pokrivajo dele širšega mestnega središča. Na voljo je prebivalcem in obiskovalcem Ljubljane ter javnim zavodom in podjetjem pod okriljem MOL.
Uporaba brezžičnega omrežja WiFreeLjubljana je eno uro na dan brezplačna. Vedno pa bomo lahko brezplačno in brez registracije dostopali do vsebin oziroma domen www.ljubljana.si, www.vistiljubljana.si, www.siol.net, www.telekom.si, www.mobitel.si, www.najdi.si, www.itak.si in domene vseh javnih zavodov in podjetij v okviru MOL. Za dostop do teh strani ni časovnih in količinskih omejitev prenosa podatkov.
Mestna občina Ljubljana je brezžično omrežje na območju MOL zgradila in predala, za 10 let, v uporabo v javno zasebnem partnerstvu z družbama Telekom Slovenije, d. d., in NIL, d. o. o.
Za dostop do brezplačnih vsebin ni potrebna registracija. Uporabnik na svoji napravi aktivira wi-fi vmesnik in se poveže na ponujeno omrežje WiFreeLjubljana, nato odpre internetni brskalnik in vpiše naslov spletne strani (URL). Če vpišete naslov spletne strani, ki je vedno dostopna brezplačno (npr. www.ljubljana.si), se stran odpre, če pa vpišete naslov, ki ni prosto dostopen (npr. www.google.com), je preusmerjen na portal, kjer izbere brezplačen dostop v internet.
Uporabniki omrežja WiFreeLjubljana imajo, na dan, na voljo eno uro brezplačnega dostopa do interneta pod naslednjimi pogoji: časovna omejitev je 60 minut kumulativno (možnost večkratne registracije v obdobju od 00:00 do 24:00); količinske omejitve prenosa podatkov ni; omejitev hitrosti prenosa bo 512 kb/s; uporabniki se bodo v omrežje prijavili preko portala z vpisom svoje mobilne telefonske številke in z WiFree kodo, ki jo bodo dobili s SMS sporočilom. Po poteku brezplačnih 60 minut se bodo lahko uporabniki odločili za dnevni zakup (24 ur od trenutka prve prijave) po ceni 3,90 €, sedem-dnevni zakup po ceni 9,90 € ali 30-dnevni zakup po ceni 29,90 €.
Plačljiv dostop do omrežja bo mogoč z Moneto in s kreditnimi karticami. Uporabnik bo plačilo izvedel z izbiro gumba za nakup WiFree kode; ponudila se bo možnost izbire plačljivega paketa (24 ur, 7 dni, 30 dni) in izbire načina plačila (Moneta ali kreditna kartica). V primeru izbire Monete kot plačilnega sredstva, se bo v naslednjem koraku izpisala WiFree koda za dostop do interneta, v primeru izbire kreditne kartice, pa se bo izvedla preusmeritev na internetno stran banke, kjer boste vpisali zahtevane parametre kreditne kartice. Po opravljenem postopku se bo uporabniku izpisala WiFree koda. Plačljiv dostop do omrežja WiFreeLjubljana je že vključen tudi v nabor storitev Turistične kartice Ljubljana.
Ko bo brezžično omrežje WiFreeLjubljana v celoti dograjeno, bo z brezžičnim signalom in dostopom do spleta pokrivalo 90 odstotkov območja širšega mestnega središča, 80 odstotkov naseljenega območja do obvoznice in 40 odstotkov naseljenega območja do meja Mestne občine Ljubljana. Omrežje bo sestavljalo okoli 1.430 brezžičnih točk.
Uporaba brezžičnega omrežja WiFreeLjubljana je eno uro na dan brezplačna. Vedno pa bomo lahko brezplačno in brez registracije dostopali do vsebin oziroma domen www.ljubljana.si, www.vistiljubljana.si, www.siol.net, www.telekom.si, www.mobitel.si, www.najdi.si, www.itak.si in domene vseh javnih zavodov in podjetij v okviru MOL. Za dostop do teh strani ni časovnih in količinskih omejitev prenosa podatkov.
Mestna občina Ljubljana je brezžično omrežje na območju MOL zgradila in predala, za 10 let, v uporabo v javno zasebnem partnerstvu z družbama Telekom Slovenije, d. d., in NIL, d. o. o.
Za dostop do brezplačnih vsebin ni potrebna registracija. Uporabnik na svoji napravi aktivira wi-fi vmesnik in se poveže na ponujeno omrežje WiFreeLjubljana, nato odpre internetni brskalnik in vpiše naslov spletne strani (URL). Če vpišete naslov spletne strani, ki je vedno dostopna brezplačno (npr. www.ljubljana.si), se stran odpre, če pa vpišete naslov, ki ni prosto dostopen (npr. www.google.com), je preusmerjen na portal, kjer izbere brezplačen dostop v internet.
Uporabniki omrežja WiFreeLjubljana imajo, na dan, na voljo eno uro brezplačnega dostopa do interneta pod naslednjimi pogoji: časovna omejitev je 60 minut kumulativno (možnost večkratne registracije v obdobju od 00:00 do 24:00); količinske omejitve prenosa podatkov ni; omejitev hitrosti prenosa bo 512 kb/s; uporabniki se bodo v omrežje prijavili preko portala z vpisom svoje mobilne telefonske številke in z WiFree kodo, ki jo bodo dobili s SMS sporočilom. Po poteku brezplačnih 60 minut se bodo lahko uporabniki odločili za dnevni zakup (24 ur od trenutka prve prijave) po ceni 3,90 €, sedem-dnevni zakup po ceni 9,90 € ali 30-dnevni zakup po ceni 29,90 €.
Plačljiv dostop do omrežja bo mogoč z Moneto in s kreditnimi karticami. Uporabnik bo plačilo izvedel z izbiro gumba za nakup WiFree kode; ponudila se bo možnost izbire plačljivega paketa (24 ur, 7 dni, 30 dni) in izbire načina plačila (Moneta ali kreditna kartica). V primeru izbire Monete kot plačilnega sredstva, se bo v naslednjem koraku izpisala WiFree koda za dostop do interneta, v primeru izbire kreditne kartice, pa se bo izvedla preusmeritev na internetno stran banke, kjer boste vpisali zahtevane parametre kreditne kartice. Po opravljenem postopku se bo uporabniku izpisala WiFree koda. Plačljiv dostop do omrežja WiFreeLjubljana je že vključen tudi v nabor storitev Turistične kartice Ljubljana.
Ko bo brezžično omrežje WiFreeLjubljana v celoti dograjeno, bo z brezžičnim signalom in dostopom do spleta pokrivalo 90 odstotkov območja širšega mestnega središča, 80 odstotkov naseljenega območja do obvoznice in 40 odstotkov naseljenega območja do meja Mestne občine Ljubljana. Omrežje bo sestavljalo okoli 1.430 brezžičnih točk.
Naročite se na:
Objave (Atom)