nedelja, 22. september 2019

Na 58. srečanju internirank opozorila naj se grozote 2. svetovne vojne nikoli več ne ponovijo #video #foto

Portorož, 22. 9. 2019 - V nabito polni dvorani Colombo Hotela Slovenija v Portorožu je potekala osrednja prireditev ob tradicionalnem vseslovenskem srečanju bivših internirank in internirancev. Osnovni cilj združene Evrope je, da se grozote druge svetovne vojne nikoli več ne ponovijo, je poudaril minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Jožef Česnik, ob tem pa opozoril na porast sovražnega in nacionalističnega govora.


Matjaž Špat pa je v uvodnem nagovoru dejal: "Ni nas okupiral ne nemški, ne italijanski in ne madžarski narod, ne hrvaški narod, temveč fašizem in nacizem, ki nimata svoje domovine in se lahko razpaseta povsod, kjer so zanju ugodni pogoji."



Na prireditvi je imel nagovor tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je poudaril, da je najbolj temeljno in plemenito poslanstvo ohranjati in krepiti mir. "To je dosegljivo le, če vse naše probleme rešimo po mirni poti. Do tam pa vodi edinole dialog. To je včasih težko, saj se pogovarjamo s tistimi, ki imajo drugačna stališča. A skupno nam je človekovo dostojanstvo," je dejal Pahor, ki bo januarja prihodnje leto z delegacijo internirank iz Auschwitza obiskal spominsko slovesnost ob 75-letnici osvoboditve taborišča.



Slavnostni govornik, Peter Jožef Česnikminister za Slovence v zamejstvu in po svetu, pa je opozoril, da spomini na grozote druge svetovne vojne ostajajo in niso zbledeli. Upanje, da se kaj takšnega nikoli več ne ponovi, pa je po njegovih besedah osnovni cilj združene Evrope. "Pa vseeno se sovražni politični in nacionalistični govor pojavlja na različnih koncih združene Evrope, celo v naši neposredni bližini," je opozoril.



Po njegovih besedah je pomembno, da prihodnje generacije poudarjajo resnico o nedavni preteklosti našega naroda. "Zgodovina je pač takšna, kot je, in nobeno popravljanje zgodovinskih dejstev ne more izničiti vaših življenjskih zgodb in zgodovine našega naroda," je poudaril Česnik. Kot je dejal, ga omalovaževanje zgodovine boli, saj se "v tej naši mali, samostojni državici na sončni strani Alp najdejo ljudje, ki vztrajno zanikajo in hočejo spreminjati zgodovinska dejstva".



"Vaši sinovi in hčere, vnuki in pravnuki naj bodo nosilci spominov na trpljenje in ceno, ki ste jo plačale, da danes lahko v samostojni Sloveniji mi vsi, vaši otroci in vnuki in pravnuki in tudi ljudje, ki hočejo spreminjati zgodovino, lahko živijo v miru na svoji zemlji," je še dejal Česnik v nagovoru internirankam.



V nagovoru je tudi opozoril, da se Slovenija stara, država pa v vseh teh letih novo pridobljene samostojnosti ni poskrbela za starejše. Spomnil je na nedavno mnenje računskega sodišča o dostopnosti storitev socialnega varstva, ki je "jasno in glasno pokazalo s prstom na politiko, ki ni delovala v korist ljudi in države".

Na tradicionalni slovesnosti so se zbrali bivši interniranci, politični zaporniki in zaporniki nekdanjih nacifašističnih taborišč in zaporov, izgnanci in ukradeni otroci ter njihovi svojci in prijatelji.



Slovesnost je letos potekala pod naslovom 'Ne vrag, le sosed je mejak', povezali pa so jo še s 175-letnico Prešernove Zdravljice, 75-letnico njenega ponatisa v partizanski tiskarni Trilof in 30-letnico uradnega sprejema sedme kitice Zdravljice za slovensko himno. Organizatorji so namreč ob tem poudarili, da je Prešernova Zdravljica s svojim temeljnim sporočilom "brezčasna, brezprostorska, za vse prilike in vse vrednostne sisteme".



Hkrati so obeležili 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom ter opozorili na 80-letnico druge svetovne vojne, "ki je vojno iz strelskih jarkov dobesedno prenesla v vsak dom, ko so tudi ženske, starejši in številni otroci iz nemih opazovalcev postali 'anonimne' vojne žrtve v zaporih, taboriščih in izgnanstvih".

VIDEO posnetek 58. srečanja internirank in internirancev


Foto: Janez Platiše

četrtek, 19. september 2019

Robert Agnič in Bart Stegeman sta nova direktorja Plastike Skaza Velenje

Velenje, 19. 9. 2019 – Družinsko podjetje Plastika Skaza bosta po odhodu Igorja in Tanje Skaza z mesta izvršnih direktorjev vodila dr. Robert Agnič in Bart Stegeman. Igor in Tanja Skaza ostajata 98-odstotna lastnika podjetja, ki ni naprodaj, in bosta v prihodnje opravljala nadzorniško funkcijo. Nova izvršna direktorja prihajata iz podjetja Skaza, oba sta že sedaj vodila ključna delovna področja. Podjetje bo nadaljevalo preobrazbo v novodobno podjetje, negovalo bo izbrane vrednote in si prizadevalo za uresničevanje postavljenih ciljev in vizije.

Z leve: Robert Agnič, Tanja Skaza in Bart Stegeman. Foto: Janez Platiše.


Direktorica podjetja Tanja Skaza je že januarja napovedala, da bo letos svoje mesto predala nasledniku, z možem Igorjem pa bosta stopila na novo poslovno pot. Novica je takrat presenetila vse javnosti, ne pa tudi bližnjih sodelavcev, ki z njima snujejo prihodnost podjetja.

Podjetje sta Igor in Tanja Skaza 15 let vodila v tandemu in tudi novo vodenje sta zaupala dvema managerjema, ki sta z njima zadnji dve leti vodila ključna poslovna področja, to sta dr. Robert Agnič in Bart Stegeman. Sprememba vodstva je 1. 7. 2019 postala tudi pravno dejstvo.

Družinsko podjetje Plastika Skaza sta leta 1977 ustanovila Igorjeva starša Franc in Martina Skaza. Iz obrtniške delavnice sta Igor in Tanja podjetje peljala skozi tri preobrazbe: najprej v proizvodnega, nato v razvojnega s svojo blagovno znamko, danes pa orjejo ledino kot novodobno podjetje, ki je poslovanje utemeljilo na trajnostnem razvoju.

Za dosežke na tej poti je Tanja prejela vrsto domačih in mednarodnih priznanj, med njimi Mlada managerka in Evropska managerka. Podjetje Skaza pa je prejelo nagrade Zlata gazela, Zlata nit za najboljšega zaposlovalca, za izjemne dosežke Gospodarske zbornice Slovenije in Managerkam prijazno podjetje, ponaša se tudi s priznanjem Družini prijazno podjetje. Uvrstili so se med pet najhitreje rastočih tehnoloških podjetij v Srednji Evropi in so med dobitniki nagrad in priznanj »Ustvarjalci stoletja« Mednarodnega ekonomskega foruma (MEF) Perspektive. Prav tako so prejemniki evropske nagrade "European Business Awards". Londonska borza jih je uvrstila med 1000 najbolj navdihujočih podjetij v EU. V zadnjem obdobju nove nagrade potrjujejo odlično delo tudi na izdelčni ravni, saj je domači kompostnik Bokashi Organko 2 letos verjetno največkrat nagrajeni izdelek v svoji kategoriji na svetu.

Tanja in Igor ostajata večinska lastnika podjetja in bosta v prihodnje opravljala nadzorniško funkcijo. Nova izvršna direktorja postajata solastnika podjetja, vsak z odstotkom lastniškega deleža.

V napovedi prednostnih nalog sta misli strnila okoli naslednjega:

Bart Stegeman, ki bo vodil področja, povezana z administrativnim oziroma režijskim delom, prodajo, marketing, IT in oskrbovalno verigo, se je v predstavitvi dotaknil razvoja novih izdelčnih rešitev za njihovo lastno blagovno znamko, kjer posebno vlogo igrajo oblikovanje, estetika in lepota. Predstavil je rezultate zadnje notranje raziskave zadovoljstva zaposlenih v testnih timih, kjer so že uvedli 6-urni delovnik. Na ocenjevalni lestvici od 1 – 7 je zavzetost pred uvedbo znašala 5,54, po dveh mesecih je narasla na 5,57; delovna uspešnost se je iz 5,89 dvignila na 6,06; konfliktnost med delom in družino oz. prostim časom pa se je znižala z 2,26 na 1,93. Poudaril je pomen notranjih projektov pri spodbujanju kreativnosti in idej, ki jih že nekaj let pridobivajo tudi s pomočjo Heckathona. Tu veljajo za eno najuspešnejših podjetij v Sloveniji, saj so že tri ideje, rojene na kolektivnem »brainstormingu«, vpeljali v prakso. Poleg razvoja kreativnega mišljenja je Heckathon pomemben tudi zaradi izmenjave znanj in izkušenj med zaposlenimi, oblikovanja širšega prostora za talente in možnost, da zaposleni oblikujejo širšo notranjo mrežo. Čaka jih nadaljevanje naložb v digitalizacijo režijskih del, pri čemer so letos naredili pomemben korak v marketinški digitalizaciji. Poudarja pomen kadrovanja s pravimi ljudmi na pravih mestih, podporo slovenskim startup podjetjem, pomen transparentnosti podatkov pomočjo Eko Trail projekta, analitiko, preglednost in nadzor nad oskrbovalno verigo.

Dr. Robert Agnič, ki bo vodil tehnično področje, strateško prodajo za sektor industrije in strateško nabavo, razvoj in raziskave ter področje kakovosti, je izpostavil nadaljnji dvig proizvodne uspešnosti, ki je v letu 2018 zrasla za 5%, letos pa še za 1,4%. Pomembna konkurenčna prednost Skaze, ki ji bodo posvetili še več pozornosti so bio materiali in reciklati ter nadaljnji razvoj v smeri trajnostne politike. Na področju kakovosti bodo še naprej zmanjševali odstotek izmeta in dvigovali obvladovanje svojih izdelkov kot odpadek. Nekakovost so sicer znižali za 0,9% na 2,1%. Nadaljevali bodo s proizvodno robotizacijo in avtomatizacijo, načrtujejo vertikalne integracije, kar vključuje tudi širitev podjetja s komplementarno dejavnostjo, s katero kupcem lahko ponudijo celovite rešitve.

Tanja Skaza z novo knjigo, ki jo je naslovila Spremembe vredna in jo bo javnostim predstavila 10. oktobra v hotelu Intercontinental v Ljubljani, stopa na novo pot. Ta vključuje tudi prenos znanja in izkušenj, motivacijske pogovore, izobraževanja in še mnogo več.

O poslovanju podjetja Skaza v prvem polletju 2019

Prihodki v letošnjem prvem polletju znašajo nekaj manj kot 20 mio evrov in so za 3% višji kot v enakem obdobju lani. Strategija trajnostne usmeritve se kaže kot pravilna in se odraža na doseženem EBITDA, ki je višji kot lani za 16% in znaša 1,726 mio. Razveseljivo je, da so rast EBITDA dosegli predvsem zaradi rasti prodaje izdelkov lastne blagovne znamke (LBZ), ki ima višjo dodano vrednost. Tako so letos v primerjavi z istim obdobjem lani zabeležili 28-odstotno rast prodaje LBZ. To se odraža tudi v čistem poslovnem izidu pred davki, ki znaša nekaj manj kot milijon evrov, lani v polletju pa 716 tisoč, kar pomeni 36-odstotno rast.

V tem letu so pridobili 46 novih B2C kupcev. Med njimi je velika referenca kupec globalne prepoznavnosti Tupperware, preko katerega krepijo prisotnost LBZ na številnih trgih, kjer je še posebej pomembna Nemčija. Med industrijskimi B2B kupci so pridobili kanadsko Celestico, ki sodi v segment elektro industrije. Spodbudno je, da se odpirajo priložnosti za nove segmente delovanja, kot na primer elektro medicina in farmacija, kot tudi trgi, med njimi ponovno tudi slovenski. V prihodnjem letu bodo predstavili tudi nov izdelek lastne blagovne znamke, ki dosledno sledi njihovim vrednotam trajnosti, estetiki in funkcionalnosti.

Življenjepisa izvršnih direktorjev podjetja Plastika Skaza

Dr. Robert Agnič, izvršni direktor, je leta 1998 končal študij kemijskega inženirstva na fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Magisterij je leta 2004 opravil na ekonomski fakulteti, leta 2007 je doktoriral iz kemijskih znanosti. Na različnih vodilnih funkcijah je bil zaposlen v podjetjih Julon, Lek, Krka in Knauf Insulation, kjer je bil osredotočen na razvoj, projektno vodenje, vodenje sodelavcev, sodelovanje z dobavitelji in partnerji ter vpeljavo novih tehnologij in produktov ter optimizacijo procesov. Je tudi prejemnik Krkine nagrade za doktorsko disertacijo in več nagrad za izboljšave v podjetju Lek. V podjetju Plastika Skaza je zaposlen od jeseni leta 2017, kjer je v dosedanji vlogi tehničnega direktorja pomagal doseči boljše rezultate na področju produktivnosti in kakovosti izdelkov, stroškovne učinkovitosti in prihrankov na ravni podjetja ter izvedel reorganizacijo oddelkov proizvodnje, vzdrževanja in razvoja ter uvedbo oddelka raziskav in inovacij.

Bart Stegeman, izvršni direktor, je leta 1999 končal študij inženirstva v gradbeništvu na fakulteti Dr. DH Groen na Nizozemskem. Ima skoraj 10 let izkušenj na odgovornih položajih upravljanja in vodenja oskrbovalnih verig v različnih podjetjih, pa tudi na področju energijske učinkovitosti v danski družbi Danfoss, kjer je vodil oddelek za planiranje, proizvodno načrtovanje in nadzor zalog. Bogate izkušnje v maloprodaji si je pridobil v največji tehnični maloprodajni družbi v Sloveniji Big Bang, kjer je bil osredotočen na optimizacijo različnih poslovnih procesov. Med njimi je bil pomemben razvoj servisnega programa za belo tehniko prodorne blagovne znamke BEKO. Njegove predhodne naloge so bile povezane z mednarodnim svetovanjem v IT rešitvah, pri nadzoru zalog, podatkovnem rudarjenju in 3D programske opreme. Podjetju Skaza se je pridružil februarja 2018.

sreda, 18. september 2019

V Portorožu bo 58. vseslovensko srečanje internirank in internirancev

Koordinacijski odbor žrtev vojnega nasilja – Taboriščni odbor Ravensbrück-Auschwitz v Portorožu organizira 58. tradicionalno vseslovensko srečanje bivših internirank in internirancev, političnih zapornic in zapornikov nekdanjih nacifašističnih taborišč in zaporov, izgnancev ter ukradenih otrok, njihovih svojcev in prijateljev. Slavnostni govornik bo minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik. Potekalo pa bo pod osebnim pokroviteljstvom predsednika Boruta Pahorja, ki bo prisotne tudi nagovoril. Srečanje s slovesnostjo bo potekalo v dvorani Colombo Hotela Slovenija v nedeljo, 22. septembra 2019. Pričelo se bo ob 11. uri.



Tradicionalno 58. in hkrati 25. slovesnost v samostojni Sloveniji, ki bo letos potekala pod naslovom naslovom „Ne vrag, le sosed JE mejak“, bojo povezali 175 - letnico Prešernove Zdravljice, 75 - letnico njenega ponatisa v partizanski tiskarni Trilof, kot primer najlepšega uporniškega tiska v okupirani Evropi in 30 - letnico uradnega sprejema sedme kitice Zdravljice za slovensko himno. Slovesnost bo tudi tokrat temeljila na vlogi, ki so ga vsi, ki so se pridružili uporniškemu gibanju, imeli za ohranjanje slovenskega jezika in kulture, ki sta nas in nas bosta tudi v naprej ohranjala na tej in drugi strani meja.

Rdeča nit slovesnosti je zavest, da je Prešernova Zdravljica, s svojim temeljnim sporočilom brezčasovna, brezprostorska, za vse prilike in vse vrednostne sisteme. Hkrati bo to tudi priložnost, da se obeleži 100 - letnico priključitve Prekmurja in se opozori na 80 - letnico začetka 2. svetovne vojne, ki je vojno iz strelskih jarkov dobesedno prenesla v vsak dom, ko so tudi ženske, starejši in številni otroci iz nemih opazovalcev postali „anonimne“ vojne žrtve v zaporih, taboriščih in izgnanstvih. 



Matjaž Špat, predsednik Organizacijskega odbora je za Seniorske novice povedal: »Temeljno sporočilo srečanja in slovesnosti ostaja iz leta v leto enako. Vsaka vojna porojene iz pohlepa po ozemlju, po moči, po slavi, nadvladi in denarju je nesmiselna in obsojena na poraz, le upor za pravo stvar, za svobodo, za dostojanstvo, za pravico je lahko zmagovit. Program bo ponovno stkan iz spominov žrtev nesmiselnih vojn, ki gradijo na človeku sovražnih vrednotah, kot so nasilje, napadalnost, volja po premoči in ponižanje drugega. Ne le mladi generaciji, ampak prav vsem, želimo na neposreden način obuditi ljubezen do sočloveka, do rodne grude in jezika ter vrednot generacije slovenskih taboriščnic in taboriščnikov kot so tovarištvo, solidarnost, sočutje, pravičnost in enotnost.

Sedaj ko so človekove pravice bolj kot kadarkoli doslej pod tnalom in nakovalom nestrpnih, se bomo skupaj zavezali ohranjanju opomina in spomina na 63 tisočih ljudi, ki so bili iz Slovenije izseljeni v različna koncentracijska in delovna taborišča in preko 12 tisoč slovenskih rodoljubov, ki se nikoli niso vrnili domov.« 



V kulturnem sporedu, ki bo ponovno dialog med generacijami, bodo sodelovali Orkester Slovenske vojske s solisti, Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, pevka Anika Horvat, tenorist Martin Sušnik, pevski zbor OŠ Koper, dramski igralec Domen Valič, TV Medvode s projekcijami in številni drugi.

Arhivske fotografije 2018: Zdravko Primožič/FPA

Marko Hatlak bo nastopil v Križankah

Marko Hatlak, ki bo 21. septembra ob 20. uri nastopil v Križankah z novim projektom 'Marko Hatlak BAND' se spušča v pop, latino, funk in rock vode. Navdih, ki ga črpa pri Jamiroquaiju, Stevieju Wonderju, Michaelu Camilu, Princeu in Jožetu Privšku, prevaja v energično, zabavno, ritmično, plesno in mladostno glasbo.



V novem projektu se predstavlja kot harmonikar in vokalist, poleg tega pa tudi kot avtor skladb in besedil. Ob sebi je zbral vrhunske glasbenike, kot posebni gost bo z zasedbo nastopil tudi eden največjih kitaristov Vlatko Stefanovski, ki navdih išče v svojih makedonskih koreninah.

Iz Ljubljana Festivala sporočajo, da pri nakupu vstopnic za otroke, dijake in študente velja 40-odstotni popust. Več podrobnosti o koncertu pa lahko preberete na https://ljubljanafestival.si/event/marko-hatlak-band/

torek, 17. september 2019

Modni kosi, ki jih mora ženska imeti v jesenski garderobi

Ni skrivnost, da so ženske radi urejene in opažene. Tiste, ki obvladajo kombiniranje, znajo iz zaloge lastnih oblačil, ki jih imajo na voljo, ustvariti vedno zanimiv modni slog. Zato je priporočljivo, da vsebuje vaša garderobna omara v vsakem letnem času nekaj tistih modnih kosov, ki vam bodo omogočili brezskrbno kombiniranje. Morda vam bo nekaj namigov glede priporočljivih in uporabnih modnih kosov te jeseni prav prišlo. 




Trenčkot – jesenski plašč

Modni trenčkot je idealen za hladnejše jesenske dni. Klasičen, v pasu zategnjen jesenski plašč ne gre nikoli iz mode. Primeren je za prehodna obdobja in velja za obvezen kos v garderobi vsake ženske. Dobro izbran trenčkot nas lahko spremlja kar nekaj jeseni, zato se pri nakupu trenčkota ne splača varčevati. Izberite kakovosten material in nevtralno barvo, ki jo boste lahko kombinirale k različnim modnim stajlingom te jeseni.

Enobarvne elegantne hlače
V garderobni omari vsake ženske je dobro imeti en kos črnih in en kos svetlih elegantnih hlač. Elegantne črne in svetle hlače lahko kombinirate k skoraj vsem barvam in k večini oblačil, ki jih imate v vaši garderobi. V njih boste vedno videti popolno, le pravilen kroj morate izbrati.

Pleten pulover ali puli
Ženske zelo rade nosimo pletenine, saj so mehke, prijetno nosljive in k sreči vedno modne. V omari je dobro imeti barvne različice modnih pletenin, ki vam bodo omogočale preprosto in modno kombiniranje. V letošnji jeseni vam bodo zagotovo prav prišle pletenine v vseh odtenkih rdeče in nevtralnih odtenkih kožne nude barve.

Pleten pončo ali jopica
Pleten pončo je praktičen in udoben, je opazen in je prava izbira za jesenske dni. V kolikor še v vaši garderobi nimate vsaj enega kosa ženskega ponča, si ga omislite. Na voljo je v neštetih modnih krojih in barvah, je lahkoten in prijetno nosljiv. Tudi daljše pletene jopice so nepogrešljiv kos jesenske kolekcije. Lahko so enobarvne ali pa z vzorcem, lahko se zapirajo z gumbi ali pa se preprosto zvežejo s pasom. Pletenine so eden najpomembnejših kosov jesenske garderobe, zato si jih privoščite z veliko mero stila in okusa.

Mala črna oblekica
Odkar jo je leta 1926 predstavila modna ikona Coco Chanel, je vse do danes ostala stalnica v garderobi vsake ženske. Vedno se dobro prilega našemu telesu. Skrije tisto, kar želimo skriti in poudari tisto, kar želimo poudariti. V vsakem trenutku jo lahko iz dnevnega stajlinga spremenimo v večernega.



Jesenski čevlji Jesenski modni korak bo udoben. Obvezen kos k športnemu stajlingu so beli športni copati, ki jih trg ponuja v neštetih različicah. K dnevnemu ali večernemu stajlingu pa kombinirajte modne salonarje in priljubljene gležnjarje s srednje visokimi petami, ki vam bodo letos zagotovo nudili udoben korak. Priporočamo čevlje znamke ara, ki je dobro znana po udobju, tudi zaradi polovičnih številk in različnih širin kopit, v zadnjem času pa so dali veliko poudarka tudi na modne trende. Prve jesenske kolekcije pa nam sporočajo, da bomo zraven usnjenih, spet nosile raznovrstne žametne čevlje in škornje, ki bodo visoki in nabrani.

Noro dobra jesenska torbica Jesenska torbica je lahko velika ali majhna, le naj bo noro dobra. Ženska modna torbica je zagotovo "must have" modni dodatek, kateremu ženske posvečamo posebno pozornost. Zato imejte v svoji jesenski kolekciji vsaj eno kakovostno torbico, ki se bo ujemala z vašim slogom oblačenja in vašo identiteto.

Skazin kuhinjski kompostnika Bokashi Organko 2 zopet prejel priznanje za oblikovanje

Velenje, 17. 9. 2019 - Skazin inovativni kuhinjski kompostnik Bokashi Organko 2 je dobitnik še enega uglednega oblikovalskega priznanja Product Design Award. Priznanje ji namenja institucija BIG SEE, ki prepoznava in nagrajuje ustvarjalno moč, strast in poslovno odličnost jugovzhodne Evrope (SEE - South East Europe) in povezuje 19 držav jadransko-jonskega in balkansko-mediteranskega območja ter podonavske regije. Podelitev nagrade bo 8. oktobra v Ljubljani.




Med kuratorskim raziskovanjem novosti, ki izkazujejo odličnost na področju produktnega oblikovanja v regiji JV Evrope so organizatorji nagrade naleteli tudi na kuhinjski kompostnik Bokashi Organko 2, ki je v letošnjem letu prejel že nekaj uglednih mednarodnih priznanj. Med njimi najbolj izstopata uvrstitev v kategorijo Solutions 2019, kamor se je uvrstilo le 26 izdelkov med več kot 4000 prijavljenih na največjem sejmu izdelkov široke potrošnje Ambiente v Frankfurtu in prestižna globalna oblikovalska nagrada Red Dot.

Komisija BIG SEE je o Bokashi Organku 2 zapisala, da ga odlikujejo izčiščene, minimalistične linije, ki na premišljen način sledijo optimalni rabi izdelka v sodobnih interierjih. Inovativno zasnovan izdelek je enostaven za uporabo. Narejen iz recikliranih materialov spodbuja trajnostni odnos do okolja in zdrav življenjski slog.

Nagradam sledi tudi tržna uspešnost, saj se Bokashi Organko 2 uspešno uveljavlja tako v državah EU kot izven. Kupci ga ocenjujejo kot priročno, enostavno za uporabo in dizajnersko dovršeno domačo rešitev za upravljanje bioloških kuhinjskih odpadkov, domače krožno gospodarjenje in kot pripomoček za ustvarjanje osnove za kompost za urbani vrtiček ali vrt.

BIG SEE združuje 19 držav in 340 milijonov ljudi. BIG SEE so Albanija, Avstrija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Ciper, Češka, Črna gora, Grčija, Hrvaška, Italija, Kosovo, Madžarska, Makedonija, Moldavija, Romunija, Slovaška, Slovenija, Srbija in Turčija. Z nagradami v okviru BIG SEE raziskujejo, promovirajo in povezujejo avtorje, podjetja in partnerje projektov ter izpostavljajo oblikovalsko in podjetniško odličnost jugovzhodne Evrope.

Podelitev nagrade bo v Ljubljani, 8. oktobra, na otvoritvi Meseca oblikovanja.

ponedeljek, 16. september 2019

19. Festival za tretje življenjsko obdobje tokrat brez ZDUS-a

Ljubljana, 16.9,2019 – Na novinarski konferenci v Cankarjevem domu je potekala  novinarska konferenca na kateri so predstavili 19. Festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO). Govorci so bili Andrej Jus, Marjan Šiftar, Marjan Sedmak, Frančiška Ćetković in Tihomir Kovačič. Eno izmed glavnih sporočil je bilo, da 19. F3ŽO bo, čeprav tokrat brez sodelovanja ZDUS-a, kot tudi jubilejni 20. F3ŽO,ki bo naslednje leto. 



Po besedah organizatorja F3ŽO osrednja obeležitev Mednarodnega dneva starejših – 1. oktober v Republiki Sloveniji. Častni pokrovitelj 19. F3ŽO, ki bo potekal od 1. do 3. oktobra 2019 v Cankarjevem domu v Ljubljani, je predsednik Državnega zbora Republike Slovenije mag. Dejan Židan.

VIDEO posnetek novinarske konference


Krk Food Fest - Okusi jeseni 2019

Na otoku Krku se bo v času med 20.09. in 20.10.2019 v 14-ih različnih restavracijah odvijal kulinarični dogodek Krk food fest - Okusi jeseni. Na samem otoku je moč najti sledi antičnih časov in bogate srednjeveške zgodovine. To bogato arheološko in kulturno dediščino otoka pa obdajata čudovita narava in morje. Obstaja pa tudi vrsta gastronomskih razlogov za obisk Krka, saj je otok, poleg kvarnerskih škampov, kozic, školjk, hobotnic in rib, poznan tudi po svoji jagnjetini ter ovcah, ki mulijo od morja slano, aromatično travo ter po vrsti



grozdja in vina, ki se imenuje Žlahtina, po kraškem pršutu in siru ter testeninah imenovanih „šurlice“, ki jih na pletilskih iglah pripravljajo gospodinje iz otoka Krka. Otok je znan tudi po značilnih, samoniklih začimbah, ekološkem sadju in zelenjavi ter olivnem olju narejenem iz oliv, ki rastejo na otoku. 

 

Če se boste v jeseni znašli na Krku, boste imeli priložnost preizkusiti hrano, ki ima v tem letnem času najboljši okus ter predstavlja vir inspiracije in kreativnosti gostincev na otoku: lignje, gobe, olive, grozdje, fige, kostanj in buče pa tudi hruške in jabolka, ki jih pripravljajo skupaj z ostalimi specialitetami z otoka Krka v slani in sladki različici. 



Pašteta narejena iz pršuta, fig in orehov, pohane olive, korenčkova in pomarančna juha, česnova juha, „šurlice“ z gobami in panceto, bruskete z gobami, hobotnica v solati s figami in paradižnikom, hobotnica v olivni omaki, 



grdobina v vinu Žlahtina, riž z gobami, račje prsi s pire krompirjem iz fižola in borovničevo omako, svinjski medaljoni v kremni omaki narejeni iz buč in žajblja, jelenov biftek v kakavovi skorji s praženimi bučami, njoki iz buč, torta z mandlji in sadjem, palačinke iz buč z medom in orehi, hruške v črnem vinu – vse te dobrote predstavljajo le majhen del več kot stotih specialitet, ki jih boste lahko poskusili v različnih restavracijah na otoku Krku kot so: Rivica, NJIVICE; Bracera, Malin in Noštromo, MALINSKA; Kuća krčkog pršuta, VRH; Marina in Volsonis, KRK; Bocoon in Marina - 9 bofora, PUNAT; Slamni, KLIMNO; Vinotel Gospoja, VRBNIK; Bag, Forza in Portić, BAŠKA



Oba dogodka Krk food fest - Okusi pomladi (10.04.-31.05) in Krk food fest - Okusi jeseni (20.09.-20.10.2019.) organizira Turistična zveza otoka Krka v sodelovanju z ostalimi lokalnimi turističnimi skupnostmi in podjetjema Abisal in Gastronautima.

Restavracije na otoku Krku bodo v času dogodka Krk food fest - Okusi jeseni nudile naslednje kulinarične dobrote:

Restavracija Rivica v mestu Njivice nudi deset specialitet z lignji in "surove morske strasti". 



V restavraciji Noštromo v mestu Malinska, boste lahko poskusili korenčkovo in pomarančno juho, domače testenine z bučno omako ali z govedino in gobami, rižoto z lignji, brodet s polento, biftek v omaki iz tartufov, zrezek z gobami, jadranske lignje, solate iz jesenske zelenjave in sadja, kostanjev pire in sladico z mandlji. 

V restavraciji Mulino pripravljajo približno15 jesenskih specialitet, in sicer vam med drugim nudijo: solato z grozdjem in karameliziranimi hruškami, solato iz lignjev z gobami, tagliatele s tartufato in olivami, golaž iz gob s polento, domače cmoke s slivami …

V ponudbi morskih dobrot sodeluje tudi restavracija Bracera , in sicer bodo pripravili ribe ujete z njihovo lastno ribiško barko. 



V restavraciji Kuća krčkog pršuta Žužić boste lahko kupili suhomesnate izdelke ter poskusili pašteto iz pršuta, oliv in orehov, kruh s pršutom, mineštro s pršutom in jesenskim sadjem z otoka Krka ter „šurlice“ s pršutom in gobami ali domačo paradižnikovo omako.

Restavracija Marina v mestu Krk nudi naslednje jesenske okuse: bučno juho, „šurlice“ z gobami in panceto ter račje prsi s fižolovim pirejem in borovničevo omako.

V restavraciji Volsonis so napovedali ponudbo številnih dobrot narejenih iz lastno vzgojenih buč in paradižnika. 



V mestu Vrbnik se nahaja restavracija Vinotel Gospoja, njihova ponudba pa vključuje naslednje jedi: tatarsko omako narejeno iz kvarnerskih škampov in bučne omake, domače makarone z belimi tartufi, „smokvenjak“ (lokalni proizvod narejen iz fig), jelenov biftek v kakavovi skorji s praženo bučo in pudingom iz bučnega olja.

V mestu Punat je restavracija Bocoon, kjer nudijo pohane in polnjene olive, bučno kremno juho, hobotnico v olivni omaki, svinjski file z jabolkom, biftek v gobovi omaki in kostanjevo torto. 



V restavraciji Marina - 9 bofora imajo v ponudbi omlete z gobami, „šurlice“ s kozicami in gobami ter kostanjevo sladico.

V mestu Baška vam bodo v Heritage hotelu Forza pripravili približno 10 različnih vrst jedi, med katerimi so tudi: bučna kremna juha, bruskete z gobami, „šurlice“ z gobami in panceto, rižota z gobami, svinjski zrezek, goveji zrezek (ramstek) v gobovi omaki, bučni njoki, svinjski medaljoni v bučni in žajbljevi kremni omaki, kroketi, bučne palačinke z medom in orehi, lešnikov semifreddo s kostanjem in čokolado, vanilijev sladoled z bučnim oljem in bučnimi semeni ter hruške v rdečem vinu.

V Bagu vam nudijo česnovo juho, gobe na žaru ter ribji file v omaki iz vina žlahtine.

V Portiću bodo za vas pripravili niz okusnih gobjih dobrot vključno s pizzo. 

V mestu Klimno se nahaja restavracija Slamna, katere ponudba vključuje: olivno žganje, hobotnico v solati s figami in paradižnikom, juho-mineštro, ki je narejena iz mlade koruze, jagnjetino v bučni omaki ter torto z mandlji in sadjem.

Obstajajo torej številni kulinarični razlogi za obisk otoka Krka ter pokušnjo navedenih specialitet. In glede na to, da je teh različnih dobrot več kot 100, vam predlagamo, da preverite tudi strani, na katerih lahko najdete ustrezno nastanitev.

Vse dodatne informacije lahko poiščete na spletnih straneh Krk.hr in Gastronaut.hr .

Prevod gradiva iz hrvaščine: Lidija Jerman

nedelja, 15. september 2019

V Velani prodajna razstava skodelic in svetil Petra Plečnika

Avtor prodajne razstave je oblikovalec Peter Plečnik, ki svoje oblikovalske stvaritve izdeluje že 36 let. V Velani Living, Šmartinska 52 jih bo, predvsem skodelice in svetila, razstavil 19. septembra. Otvoritev prodajne razstave, ki ji je dal naslov »Coconut« (kokos) bo ob 18.00 uri, ko se bo pričel tudi pogovor z avtorjem, ki ga bo vodila mag. Lidija Jerman, ki je ustanoviteljica Angleškega jezikovnega ateljeja, ki praznuje 7. obletnico delovanja.

V začetkih svojega ustvarjanja je Peter Plečnik sodeloval z znanim slovenskim oblikovalcem Oskarjem Kogojem, pri oblikovalskem delu pa se je zgledoval tudi pri nekaterih znanih arhitektih kot sta bila Jože Plečnik in Janez Valentinčič. Kasneje je začel ustvarjati svoje lastne, unikatne proizvode, predvsem svetila in skodelice. 



Njegove izdelke odlikujejo vrhunski, izredno kakovostni materiali, izdelani pa so z veliko mero natančnosti, skrbnosti in predanosti. Ustanovil je tudi svojo lastno blagovno znamko Plečnik illuminati: http://plecnik-illuminati.eu/. Po izobrazbi je Peter Plečnik sicer elektrotehnik, a njegova velika strast ostaja oblikovanje. Dela kot tehnični vzdrževalec v veleblagovnici Nama v Ljubljani. 

Ob tej priložnosti pa bomo počastili tudi 7. obletnico delovanja Angleškega jezikovnega ateljeja, katerega ustanoviteljica je mag. Lidija Jerman, profesorica angleškega jezika in prevajalka. Angleški jezikovni atelje je majhen, butični jezikovni studio, katerega posebnost je individualni pristop pri učenju angleškega jezika ter posvečanje vsakemu posameznemu slušatelju.


Predavateljica mag. Lidija Jerman prisega na predanost in skrbnost, tako pri poučevanju kot tudi pri prevajanju. Angleški jezikovni atelje sicer deluje pod sloganom »Umetnost jezika« ali »The Art of Language«. Na razstavnem dogodku se bodo torej srečali ljubitelji umetnosti oblikovanja kot tudi ljubitelji umetnosti jezika.

Dogodek bo spremljal krajši kulturni program, ki mu bo sledilo druženje s pogostitvijo

sobota, 14. september 2019

Marjan Šarec je bil slavnostni govornik ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini

Ajdovščina, 14.9.2019 - Na jutrišnji dan bo minilo natanko 72 let od uveljavitve pariške mirovne konference, s katero se je večina Primorcev pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije, zato v Sloveniji praznujemo 15. september kot dan vrnitve Primorske k matični domovini. V spomin na ta dogodek je letošnja osrednja prireditev potekala v Ajdovščini, kjer je bil slavnostni govornik predsednik vlade Marjan Šarec. Dogodek je potekal pod sloganom »Iz novih sanj se rodi novi svet, kjer za dobro ljudi se meja ne gradi«. 


V nagovoru je poudaril, da je danes velik dan za Primorsko, saj se spominjamo vrnitve oziroma priključitve Primorske. Ob tem pa samo ime praznika ne more spremeniti dejstva, da je Primorska del Slovenije in da Slovenije brez Primorske, je še poudaril. »Šele z vrnitvijo Primorske in tudi Prekmurja, ki je obletnico združitve s slovenskim narodom praznovalo pred enim mesecem, je Slovenija lahko zaživela kot celota,« je še spomnil.

»Primorska ima dolgo, burno, težko in žalostno zgodovino.« Spomnil je na obdobje po 1. svetovni vojni, ko je bila zarezana ločnica med Slovenci v matični državi in Slovenci, ki so pristali v Italiji. Leta 1922 je sledil t. i. pohod na Rim, ko je v Italiji zavladal fašizem. »In ko je fašizem začel svoj pohod, takrat Slovencev seveda ni videl kot narod, ni jim priznaval pravice do obstoja. V najhujših obdobjih fašizma, ko se ni vedelo, da bo nekoč prišla svoboda, so Primorke in Primorci vztrajali, niso obupali. Dolga, dolga zgodovina trpljenja pod fašizmom, ki je prerasla v 2. svetovno vojno, je rodila upor. Ta upor in odpor pa sta na koncu priborila to, da je Primorska danes del Slovenije. Nikoli v zgodovini Slovenije in Evrope ni bilo enakega.« 



Poudaril je še, da so Primorke in Primorci ves čas ostali združeni, in ko je končno zasijala svoboda, ko je bila v Ajdovščini ustanovljena prva slovenska vlada, je bilo potrebno še nekaj časa počakati do konference, ki je Primorsko priključila matičnemu narodu. Spomnil je tudi, da je žal mnogo Primorcev ostalo izven meja svoje domovine. »Tega se danes več ne da spremeniti, lahko le obžalujemo. Pomembno je, da je Primorska danes del samostojne Republike Slovenije, ki so nam jo priborile veteranke in veterani leta 1991. In tudi leta 1991 se je boj tu začel prej kot v preostalem delu Slovenije,« je še poudaril. »In tudi v teh trenutkih ste Primorke in Primorci pokazali pogum, srčnost in pripadnost slovenski domovini.« 

Dotaknil se je tudi obdobja po osvoboditvi, ko so se začeli novi, drugačni boji, predvsem na gospodarskem in političnem področju. Takrat je propadlo kar nekaj velikih podjetij, kar ne bi bilo treba. »Tudi to je žal del zgodovine, ampak danes imamo priložnost biti enotni. Bodimo enotni, sodelujemo, ne zapletajmo se v malenkosti. Bolj pomembno od imena praznika je to, da nam ne zmanjka enotnosti, poguma in ljubezni do domovine, kajti ljubezen do domovine je naša velika dolžnost, « je še poudaril. 



»Primorke in Primorci ste nam največji vzor in največji vzgled, kako se iz velike žalosti in trpljenja na koncu rodi veličastna zmaga in veličastna ljubezen do svoje domovine,« je sklenil misli predsednik vlade in čestital zbranim ob njihovem prazniku.

Ob robu
Praznik vrnitve Primorske k matični domovini je državni praznik od leta 2005, vendar ni dela prost dan. Izmenično ga pripravljajo posamezne primorske občine, saj je državna proslava organizirana le vsakih pet let. Praznik je spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. S tem se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 pod nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Mirovna pogodba je sicer pod Italijo umestila Benečijo, Rezijo, Gorico in Kanalsko dolino. Tako je izven slovenskih meja v Italiji ostalo še 140.000 Slovencev. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z osimskimi sporazumi, podpisanimi 10. novembra 1975 v italijanskem mestu Osimo.

Foto: Stanko Gruden, STA

General Stuart William Peach: Hvala za odlično organizacijo in gostoljubje

Ljubljana, 14. 9. 2019 - Od 13. do 15. septembra je v Grand hotelu Union v Ljubljani potekala konferenca Vojaškega odbor zveze Nato. Uradni del se je zaključil v soboto s skupno zaključno tiskovno konferenco na kateri je predsedujoči vojaškemu odboru Nato, britanski letalski general Stuart William Peach dejal, da bo zavezništvo še naprej v nespremenjeni obliki izvajalo misijo v Afganistanu Odločna podpora. Sloveniji se je zahvalil za odlično organizacijo konference ter gostoljubje.

Foto: Janez Platiše


Načelnica generalštaba Slovenske vojske Alenka Ermenc je povedala, da Slovenija trenutno sodeluje v 12 mednarodnih misijah in operacijah, pri čemer do konca leta ne pričakuje sprememb. Slovenski vojaki so nameščeni tudi v Afganistanu

VIDEO - Tiskovna konferenca. General Stuart William Peach in načelnica SV Alenka Ermenc



Vojaški odbor je najvišji vojaški organ Nata. V prvi vrsti skrbi za oblikovanje vojaških nasvetov Severnoatlantskemu svetu in daje usmeritve obema strateškima poveljstvoma. Odbor je povezava med političnimi odločevalci in Natovo vojaško strukturo.

Video: Nato News

petek, 13. september 2019

Uradna otvoritvena slovesnost Konference vojaškega odbora Nato

Ljubljana, 13. 9. 2019 - Slovenija v petek in v soboto gosti konferenco načelnikov obrambnih sil članic zveze Nato v okviru vojaškega odbora Nata. Delovni del konference se je začel v petek zvečer, ko je v Narodni galeriji zbrane nagovoril predsednik republike in vrhovni poveljnik slovenskih obrambnih sil Borut Pahor, ki je opozoril na številne nove izzive.





Izrazil je tudi pričakovanje, da bo konferenca v Ljubljani politikom dala "pošten, strokoven nasvet" glede izzivov. Poleg številnih geopolitičnih izzivov se "soočamo z novimi, tako kibernetskimi kot hibridnimi grožnjami, izzivi v vesolju, na območju Arktike, ter grožnjami naši ključni infrastrukturi. Kako se pripraviti na te nove izzive in hkrati izpolnjevati naše tekoče poslanstvo in naloge, je zahtevno vprašanje," je opozoril predsednik republike.

VIDEO - Otvoritvena slovesnost Konference vojaškega odbora Nato


Kot je še dejal, je Slovenija članica Nata petnajst let in po njegovih besedah ponosno deli koristi in bremena z zavezništvom in bo tako ravnala tudi v prihodnje. "Kot vrhovni poveljnik sem ponosen na Slovensko vojsko, njen prispevek k zavezništvu in njeno predanost varovanju slovenskega naroda, doseganju skupnih ciljev ter ohranjanju skupnih vrednot," je še dejal.

Vir: Nato News
Foto; Daniel Novakovič/STA

torek, 10. september 2019

Ruska federacija je pomembna gospodarska partnerica Slovenije

Moskva, 10.9.2019 - V sklopu uradnega obiska predsednika Vlade RS Marjana Šarca v Ruski federaciji je potekal sprejem slovenskih in ruskih gospodarstvenikov ob prisotnosti predsednika Vlade RS Marjana Šarca, ministra za zunanje zadeve dr. Mira Cerarja, ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška ter ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenje Klampfer. Rusko federacijo je na dogodku predstavljal minister za digitalni razvoj, zveze in množične komunikacije Konstantin Noskov.



Gospodarsko delegacijo desetih slovenskih podjetij, ki so na ruskem trgu že prisotna oziroma so del Programa pomembnejših projektov med državama v okviru medvladne slovensko-ruske komisije za trgovinsko-ekonomsko in znanstveno-tehnično sodelovanje, sestavljajo Comita d.d., Duol d.o.o., Elan Inventa d.o.o., Iskratel d.o.o., Geoplin d.o.o., Kolektor Group, Krka d.d., Petrol d.d., Riko d.o.o. in Sij d.d..

Pomemben korak pri okrepitvi sodelovanja na področju energetske učinkovitosti med Slovenijo in Rusko federacijo pa predstavlja tudi predviden podpis sporazumov o sodelovanju družbe Petrol d.d. z ruskimi partnerji. 



Kot je poudaril predsednik Vlade RS Marjan Šarec, je krepitev gospodarskega sodelovanja na Ruskem trgu velikega pomena za Slovenijo glede na to, da je naše gospodarstvo izrazito izvozno usmerjeno. Ruska federacija je pomembna gospodarska partnerica Slovenije. Izrazil je zadovoljstvo, da ga na obisku predsedniki uglednih slovenskih podjetij, ki so s svojimi odličnimi priporočili dobro poznani na ruskem trgu in v svetovnem merilu. Čeprav ta podjetja delujejo na različnih področjih – od farmacije, informacijske tehnologije, energetike in energetske učinkovitosti do inženiringa in športne industrije, jim je vsem skupna uporaba naprednih visokih tehnologij pri njihovih izdelkih. 



Na ruskem trgu so ta podjetja prisotna s konkretnimi večjimi projekti, ki so vnesena v Program pomembnejših projektov med državama. Naši gospodarstvi sta povezani tudi z naložbami. Rusija zavzema peto mesto po vrednosti slovenskih neposrednih naložb v tujini, ki so konec leta 2018 znašale skoraj 360 milijonov EUR. Kot je še dodal, cenimo tudi investicije ruskih podjetij v Sloveniji na področju železarstva in jeklarstva, turizma ter ne nazadnje tudi na področju bančništva. 

  Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je ob srečanju povedal, da je Rusija pomembna izvozna destinacija Slovenije in da si tudi s takšnimi srečanji političnega vrha prizadevamo, da obseg izvoza ponovno preseže milijardo evrov kot pred leti, pri čemer je priznal, da omejevalni ukrepi pomenijo objektivno omejitev, ki posledično zmanjšuje možnosti sodelovanja. Priložnosti za krepitev gospodarskega sodelovanja med državama minister Počivalšek v prihodnje ne išče le v tradicionalnih industrijah, kjer je Republika Slovenija posebej močna, temveč tudi v novih industrijah in informacijsko-komunikacijskih tehnologijah, kjer je velik potencial in tudi veliko znanja ter vlaganja v raziskave in razvoj. Potencial za sodelovanje pa obstaja tudi na področjih učinkovite rabe energije, avtomatizacije, kmetijske mehanizacije in prehranske industrije ter turizma s poudarkom na zdraviliškem turizmu.



Sodelujoče na sprejemu je pozdravil tudi minister za zunanje zadeve dr. Miro Cerar, ki je poudaril pomen delovanja medvladne komisije za gospodarsko sodelovanje, ki ji predseduje skupaj z ministrom Noskovom.

Na ruskem trgu ima svoja predstavništva 34 slovenskih podjetij. Vrednost slovenskih neposrednih naložb v Ruski federaciji je konec leta 2018 znašala 356,8 mio. EUR, kar je Rusko federacijo uvrstilo na peto mesto po vrednosti slovenskih neposrednih naložb v tujini. Glavna področja so farmacija, IKT in lahka industrija. Vrednost tujih neposrednih naložb iz Ruske federacije v Republiko Slovenijo se je leta 2018 povečala za 4 % (188,6 mio. EUR) v primerjavi z letom 2017 (176,1 mio. EUR). Ključna področja so bančništvo, zdraviliški turizem, jeklarska industrija in druga.

Foto: Nebojša Tejić, STA

Šarec in Medvedjev v Moskvi odkrila spomenik padlim slovenskim vojakom

Moskva, 10.9.2019 - Predsednik Vlade RS Marjan Šarec je v okviru uradnega obiska skupaj s predsednikom Vlade Ruske federacije Dmitrijem Medvedjem odkril spomenik slovenskim žrtvam v obeh svetovnih vojnah na območju današnje Ruske federacije. Spomenik, ki ga krasi napis »Slovenskim žrtvam, hvaležna domovina«, stoji v Parku zmage v Moskvi. 




Predsednik vlade Marjan Šarec je ob odkritju poudaril pomen dogodka, da lahko ob prisotnosti visokih predstavnikov obeh držav in prijateljev Slovenije počastimo spomin na padle Slovence na ruskih tleh.




»V tem veličastnem muzeju na prostem, kjer se prepletajo zgodbe ljudi in narodov, združenih v bolečini, zgodb, povedanih z vrhunsko umetnostjo in arhitekturo, bomo danes tudi Slovencem, padlim v prvi in drugi svetovni vojni, odkrili spominsko obeležje. To znamenje sprave med generacijami in evropskimi narodi je korak več k nadgradnji medsebojnega zaupanja.«



Nadaljeval je še, da so za miren razvoj in blaginjo potrebna skupna dejanja, zato je prepričan, da so dobri odnosi med Slovenijo in Rusijo pomembni tudi v širšem evropskem in mednarodnem kontekstu. »Prepričan sem, da bosta Slovenija in Rusija tudi v prihodnje skupaj iskali nove priložnosti za krepitev in nadgradnjo prijateljskih odnosov med državama ob obojestranskem spoštovanju in v obojestransko korist obeh držav in državljanov.«



Izvedba projekta postavitve spomenika je v sodelovanju z mestom Moskva in organi Ruske federacije potekala pod okriljem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Avtorja arhitekturnega umetniškega dela sta Rok Klanjšček, u.d.i.a., in Grega Tramte, u.d.i.a.



Tudi ministrica Klampferjeva je izrazila zadovoljstvo ob odkritju prvega spomenika, posvečenega padlim slovenskim vojakom in drugim žrtvam vojn slovenskega naroda na ozemlju Ruske federacije. »V obeh svetovnih vojnah so številni Slovenci, po nekaterih ocenah celo okoli 10.000, na ruskih tleh izgubili življenje v spopadu ali v dolgotrajnem vojnem ujetništvu. Zato je pomembno in prav, da se padlim slovenskim vojakom in drugim žrtvam vojn slovenskega naroda na ozemlju Ruske federacije poklonimo. V ta namen je Republika Slovenija v sodelovanju z mestom Moskva in organi Ruske federacije izvedla projekt postavitve spomenika slovenskim žrtvam v Ruski federaciji kot osrednjim spominskim obeležjem slovenskim žrtvam. Izgradnja in postavitev spomenika, za katerega je poskrbelo naše ministrstvo, je poklon žrtvam ter v opomin in spomin vsem nam. Spomenik simbolično izhaja iz našega očaka, simbola Slovenije Triglava, ki se pojavlja tudi v vseh naših drugih uradnih simbolih,« je še povedala ministrica.

Foto: Nebojša Tejić, STA

sobota, 07. september 2019

Srečanje preživelih taboriščnikov v nekdanjem taborišču Rab

11.septembra 1943 so taboriščniki osvobodili italijansko fašistično taborišče Rab, v katerem je v letih 1942 in 1943 trpelo okoli 15.000 taboriščnikov, večina Slovenci, Hrvati in Židi.




Rab, 7. september 2019 - Redno vsakoletno srečanje preživelih taboriščnikov, njihovih svojcev in prijateljev ter vseh, ki skrbe za to, da se zločin ne pozabi, je bilo tudi letos na pokopališču Taborišča Kampor na Rabu. Udeležilo se ga je veliko obiskovalcev, iz Slovenije so prišli trije polni avtobusi udeležencev, poleg njih pa še domačini iz Raba ter najvišji predstavniki Občine Rab, Primorsko-Goranske županije, predstavnik slovenskega veleposlaništva na Hrvaškem mag. Matjaž Marko, poslanka DZ RS Mateja Udovč, predstavniki ZZB za vrednote NOB Slovenije in Udruge antifašista Raba in SABA Hrvaške.



Prireditev so tudi letos pripravili v sodelovanju med Taboriščnim odborom Rab, ki deluje v okviru Koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri ZZB NOB Slovenije in Občino Rab. Letošnja slovesnost, tako kot vse dosedanje, ni bila namenjena samo obeleževanju spomina na težke dni naše skupne preteklosti, ampak je bila tudi most prijateljstva med hrvaškim in slovenskim narodom, most, ki nas združuje v spominu in opominu, da se nasilje, povezano z različnimi ideologijami, ne bi več ponovilo. To je bila tudi osrednja tema govornikov, tako slovenskih kot hrvaških, ki so poudarjali potrebo po ohranjanju zavedanja o skupni antifašistični tradiciji. In ob tem tudi, da si tudi ob vsem vedenju, poslušanju pričevanj, ne moremo predstavljati na eni strani trpljenja vseh, ki jih je vojna doletela na njihovih domovih, pognala v boj, izgnanstvo in begunstvo, v zapore in koncentracijska taborišča, in na drugi strani njihovega poguma in moči.



Predsednik Taboriščnega odbora Rab Herman Janež ml. je v imenu članov odbora izrekel veliko zahvalo tako prebivalcem Raba kot tudi Občini Rab, da vsa leta lepo skrbi za pokopališče in da ohranjajo stike s preživelimi taboriščniki ter njihovimi svojci. Župan Občine Rab Nikola Grgurić je poudaril, da prebivalci otoka Raba nikoli ne smejo pozabiti, kaj so doživeli, in da je k spominjanju na trpljenje taboriščnikov potrebno intenzivneje vključevati tudi mlado generacijo prebivalcev Raba. Kot župan si želi, da bi spominski prostor živel vseh 365 dni v letu, da bi obiskovalci pogosteje prihajali na ogled spominskih obeležij in v miru in tišini poslušali neme priče trpljenja. Obenem je izrazil željo, da bi Republiki Slovenija in Hrvaška našli sredstva za obnovo Spominskega pokopališča Kampor, ki ga je pred 66 leti kot vrhunski arhitekturni spominski prostor zasnoval slovenski arhitekt Edvard Ravnikar.



Osrednji govornik je bil generalni sekretar ZZB za vrednote NOB Slovenije, Aljaž Verhovnik, ki je v začetku svojega govora na kratko predstavil zgodovino taborišča, četudi je prepričan, da so bile zgodovinske okoliščine dogajanja v tem taborišču slišane že mnogokrat, in nadaljeval »Vendar menim, da s spominom in obnavljanjem zgodovinskih dejstev, ki so se tukaj dogajala, skrbimo za to, da se kaj takega več ne bi ponovilo. Svet se mora zavedati, da fašizem in nacizem prinašata takšno gorje, ki si ga v današnjem svobodnem svetu ne znamo predstavljati. Današnji spomin je namenjen vsem žrtvam taborišča, naše sporočilo pa govori živim! Kdor zgodovinskega spomina ne neguje, se lahko v sedanjosti in prihodnosti sooči s ponavljanjem krutih dejstev preteklosti. Kajti zgodovina se rada ponavlja in to zlasti takrat, če se do nje obnašamo ignorantsko in živimo brez zgodovinskega spomina.«. Zgodovinski spomin pa je lahko tudi vzpodbuda za sožitje in prijateljstvo med narodi: »Lahko je to prostor, ki bo zbližal odnose med Slovenci in Hrvati. Nam dal moči, da bomo z dialogom rešili odprta vprašanja in živeli v sožitju mirne in svobodne Evrope.«




Tako kot so bili govorniki iz Slovenije in Hrvaške, se je prepletalo tudi vodenje in kulturni program prireditve. Za vodenje in recitacije pričevanj preživelih taboriščnikov sta poskrbeli Irena Ivič in Silvana Knok, za glasbeni program pa so poskrbeli Limena glasba Rab in trio slovenskih glasbenikov, pevec Tone Habjan, harmonikar Nejc Jemc in klarinetist Zvone Richter. Kulturni program so nastopajoči zaključili z zavezo mlajše generaciji starejšim, da si bodo pizadevali za vrednote, ki v človeku ohranjajo človeka tudi, ko je težko ostati človek - tovarištvo, sočutje, solidarnost. Zavezo vrednotam, ki v svetu ohranjajo dostojanstvo - Svoboda, mir, enakopravnost, pravičnost.



Po koncu prireditve so se udeleženci zaustavili še pri spomeniku, ki spominja na ženski del taborišča Rab, in tudi tam položili cvetje in sveče ter prisluhnili krajšemu kulturnemu programu. Ob spomeniku so prisotni prisluhnili pričevanju preživelega taboriščnika, Jožeta Prepeluha, ki je 14 mesecev preživel v taborišču. »Z grozo se spominjam dneva, bilo je na Štefan dan 1942. leta, ko smo prišli delat na grobišče. Jamo, veliko 3 krat 2 metra in globoko 3 metre, je zalila voda. S kamionom so dvakrat pripeljali mrliče, jih zmetali v vodo, da so vsi potonili. Šele pri tretjem dovozu so se pokazali mrtvi iz vode. Pri četrtem dovozu so pripeljali osem zabojev. V štirih so bile ženske in otroci. Takrat so me nagnali v jamo, da sem jih ravnal. /…/ Majhne dojenčke sem moral stlačiti v luknje med mrliči./…/ Potem so me fašisti poslali po vodo. /…/ Ko sem prišel do vodnjaka, sem natočil vodo in se po glavni cesti vrnil nazaj na grobišče. Ravno takrat je pripeljal zadnji kamion z mrliči. Ko so jih metali v jamo, sem med njimi zagledal svojega soseda Jožeta Cankarja.«




S pričevanjem se je zaključila letošnja slovesnost, ki združuje in opominja. Obiskovalci in gostje so tokrat še posebej pohvalili izjemen kulturni program, ki je skupaj z lepim sončnim vremenom poskrbel, da bo letošnje srečanje še dolgo ostalo v spominu prisotnih.

Foto: Iztok Pipan