Nagovori predstavnikov sindikatov med kresovanjem na Rožniku 2023 VIDEO

Ljubljana, Rožnik, 30.4. 2023 - Na tradicionalnem praznovanju na Rožniku v Ljubljani je predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič spomnila, da prvi maj praznujemo v spomin na delavce iz Chicaga, ki so leta 1886 izgubili življenje v boju za osemurni delovni čas. Od takrat se je marsikaj spremenilo, vendar po njenih besedah tako v Sloveniji kot v svetu "nezavedno drsimo 150 let nazaj".

Kresovanje na Rožniku - Ljubljana.

Omenila je nove oblike dela, kot platformno ali prekarno delo, kjer delovni čas ni določen. Pravice vezane na delovni čas, plačilo, zavarovanja, varno in zdravo delo je treba po njenem prepričanju ne samo ohranjati, ampak zagotoviti vsem.

Predsednik konfederacije sindikatov Pergam Jakob Počivavšek je na Rožniku tako kot tudi Lidija Jerkič pred njim opozoril, da je moč sindikata odvisna od števila članov. "Tisti, ki ni član sindikata, pa vseeno koristi vse, kar smo sindikati pridobili za delavce, ni solidaren in to moč slabi," je poudaril.

VIDEO - SINDIKALNI GOVORNIKI NA ROŽNIKU 2023

Napovedal je, da bodo sindikati gledali vladi pod prste pri pripravi reform. Zavzel se je za takšne reforme, ki bodo povečale pravičnost in solidarnost. Izpostavil je tudi problem plač, nižje od minimalne. "To razvrednoti delo, njegovo zahtevnost, znanje in izobrazbo. Tak sistem, ki to omogoča, moramo spremeniti." Posvaril je pred odločanjem o spremembah delavskih pravic brez sodelovanja sindikatov. "Aroganca pri sprejemanju zakonodaje je v preteklosti že bila kaznovana," je spomnil.

Zakaj praznujemo praznik dela 1. maja

Praznik dela (znan tudi kot prvi maj) je mednarodni praznik delavstva, ki ga 1. maja vsako leto praznujejo v večini držav sveta, redka izjema so ZDA.

Praznovanje 1. maja na Rožniku leta 2017.

Mednarodni praznik dela praznujejo ljudje po svetu že od leta 1890, ko je kongres 2. internacionale v Parizu leto pred tem priporočil ta dan za delavski praznik. 1. maj pomeni simbol mednarodne solidarnosti vseh delavcev in je spomin na dogodke, ki so se zgodili v začetku maja 1886 v Chichagu.

Delavci so namreč takrat postavili zahtevo po 8-urnem delavniku, vendar pa jih je pri tem ovirala policija. V spopadu je bilo ubitih več ljudi, pet delavcev pa je bilo obsojenih na smrt. Vsakoletne demonstracije na 1. maja v spomin na čikaške dogodke so prerasle v proslave, ki so postale oblika delavskega boja.

Delavci zato še danes v mnogih mestih prvomajsko jutro začnejo z budnico godbe na pihala. Na ta dan potekajo sprevodi z delavci, ki se lepo oblečejo in si pripnejo rdeče nageljne. Od vseh običajev se je pri nas najbolj ohranilo prižiganje kresov na večer pred praznikom. Takrat postavijo tudi prvomajski mlaj, ki je narejen iz smreke ali bora, na vrhu ima zastavo, na deblu pa vence. Torej, prvi maj praznujemo v spomin na delavce, ki so leta 1886 protestirali in zahtevali več pravic. Praznujemo pa ga s kresovi, budnicami in proslavami.

Slovenska karitas pričela zbirati sredstva za pomoč ljudem iz Sudana

Mednarodna mreža Karitas je zelo zaskrbljena zaradi posledic sedanjih spopadov v Sudanu za lokalno prebivalstvo. Cene hrane, goriva in drugih osnovnih dobrin so po poročilih OCHA v Sudanu skokovito narasle. Mnogi že tako revni prebivalci, si sedaj še težje privoščijo osnovne dobrine. Ogrožena so tudi njihova življenja. Številni že zapuščajo Sudan in iščejo varno zavetje v sosednjih državah, predvsem v Čadu, Egiptu in Južnem Sudanu. Dlje ko bodo trajali spopadi, večje bodo potrebe po humanitarni pomoči s hrano, vodo, higienskimi potrebščinami in varnim zavetiščem za številne notranje razdeljene prebivalce v Sudanu ali begunce v sosednjih državah.

Slovenska karitas se želi odzvati temu klicu na pomoč in začenja z akcijo zbiranja sredstev za pomoč Sudanu. Slovence vabi k solidarnosti. Zbrana sredstva bo posredovala organizacijam Karitas, ki delujejo na terenu, za osnovno humanitarno pomoč civilnemu prebivalstvu. Svoj dar lahko prispevate na:

Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana
TRR: SI56 0214 0001 5556 761
Sklic: SI00 845
Namen: Pomoč Sudanu
BIC banke: LJBASI2X, Koda namena: CHAR
 
Prispevek v višini 5 EUR ali 10 EUR je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 ali KARITAS10 na 1919.HVALA iz srca za vsak dar!

Simbioza, digitalno opismenjevanje, urnik maj 2023

Zavod za medgeneracijsko sodelovanje, Simbioza Genesis Ljubljana, socialno podjetje vas v mesecu maju ponovno vabi na delavnice digitalnega opismenjevanja. Ponujajo vam pester program za vse stopnje znanja – za začetnike, obnovitvene delavnice in nadaljevalne vsebine za vedoželjne.

Oglejte si njihov program delavnic in tečajev, naveden v nadaljevanju, predvsem pa vas vabijo k prijavam in  obisku njihove spletne strani in urnika dogodkov na povezavi. Več o vsaki delavnici pridobite enostavno s klikom na posamezno povezavo, kjer se na delavnico lahko tudi prijavite.

Za več informacij pa so vam na voljo na tel. 040 778 475 ali na e-naslovu lab@simbioza.eu. 

Delavnice V ŽIVO:

●     Ponedeljek, 8. maja – PLATFORMA DIGITALNO VKLJUČENI

○     Več informacij in prijave na povezavi.

●     Torek, 9., 16., 23. in 30. maja – MOJ PAMETNI TELEFON (začetni tečaj)

○     Več informacij in prijave na povezavi.

●     Torek, 9., 16., 23. in 30. maja – MOJ PAMETNI TELEFON (nadaljevalni tečaj)

○     Več informacij in prijave na povezavi.

●     Sreda, 10., 17., 24. in 31. maj – INDIVIDUALNE URE (po predhodnem dogovoru)

○     Več informacij in prijave na povezavi.

●     Četrtek, 11. in 25. maj – RAČUNALNIK MOJ PRIJATELJ (skupina iz aprila – zaprta)

○     Več informacij in prijave na povezavi.

●     Petek, 12. maj – SOCIALNO OMREŽJE FACEBOOK (začetna)

○     Več informacij in prijave na povezavi.

●     Ponedeljek, 15. maj – VARNA UPORABA MOBILNE BANKE NA PRIMERU NLB (1. del)

○     Več informacij in prijave na povezavi.

●     Četrtek, 18. maj - SOCIALNO OMREŽJE FACEBOOK (obnovitvena)

○     Več informacij in prijave na povezavi.

●     Petek, 19. maj – BEREMO TUDI DIGITALNO na primeru MLADINSKE KNJIGE+

○     Več informacij in prijave na povezavi.

●     Ponedeljek, 22. maj - VARNA UPORABA MOBILNE BANKE NA PRIMERU NLB (2. del)

○     Več informacij in prijave na povezavi.

●     Petek, 26. maj – E-BANČNIŠTVO NA PAMETNEM TELEFONU S STROKOVNJAKI NLB

○     Več informacij in prijave na povezavi.

●     Ponedeljek, 29. maj – MAGDA – prva aplikacija za starejše v sloveniji

○     Več informacij in prijave na povezavi.

 

Delavnice NA DALJAVO:

●     ponedeljek, 8., 15. 22. in 29. maj – MOJ PAMETNI TELEFON (obnovitvena delavnica)

○     Več informacij in prijave na povezavi.

●     torek, 16. maj – DV – TRGOVINA PLAY na pametnem telefonu

○     Več informacij in prijave na povezavi.

●     četrtek, 18. maj – DV – MAGDA - prva aplikacija za starejše v sloveniji

○     Več informacij in prijave na povezavi.

 

Začetek zbiranja podpisov za Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja

Ljubljana, 24. 4. 2023 – Pobudniki si želijo široko podporo volivcev in volivk, saj predlog zakona presega ideološke, demografske, geografske in vse druge delitve. Podpise je mogoče oddati na upravnih enotah ali krajevnih uradih, obvezen je podpis pred uradno osebo. Podpise je mogoče oddati tudi prek eUprave. Vsa navodila za oddajo podpisa podpore predlogu zakona so objavljena na spletni strani https://mojezivljenje.si/.

Prof. dddr. Andrej Pleterski - podpornik zakona. Foto: Marko Zaplatil

Delovna skupina zainteresiranih državljank in državljanov, strokovnjakov za zdravstvo, pravo in etiko, ki deluje pod okriljem Društva Srebrna nit – združenja za dostojno starost, je v Državni zbor pred kratkim vložila predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) Danes pričenja teči 60-dnevni rok za zbiranje podpisov v njegovo podporo. Kot je znano, želijo ustvarjalci zakon vložiti v parlamentarni postopek s podporo volivcev in ne političnih strank.

Pobudniki morajo zbrati vsaj 5000 podpisov, a si želijo mnogo večje podpore. Ocenjujejo namreč, da pripravljenost zakonodajalca, da sprejme predlog zakona, v veliki meri odvisna od izpričane množičnosti državljanske podpore. Sporočilo, ki ga želijo pobudniki poslati odločevalcem z javnim zbiranjem podpisov je, da predlog zakona presega ideološke, demografske, geografske in vse druge delitve. Želijo, da zbrani podpisi jasno izkazujejo voljo vseh, ki v ideji in vsebini zakona prepoznajo prizadevanje za pravice vsake osebe, da prav do konca življenja avtonomno vodi svojo pot v skladu s svojimi ideali in prepričanji. To je državljanski zakon za državljanke in državljane in pomemben je prav vsak podpis.

Zbiranje podpisov bo potekalo od 24. aprila do 22. junija 2023.

Podpis podpore zakonu volivci in volivke lahko oddajo na več načinov. Obrazec lahko natisnejo na tej povezavi, izpolnijo in podpišejo pred uradno osebo na upravni enoti ali na krajevnem uradu. Obrazec lahko izpolnijo že pred prihodom na upravno enoto, razen podpisa. Da bo obrazec veljaven, ga je potrebno obvezno podpisati pred uradno osebo na upravni enoti. V obrazec so pobudniki že vnesli geslo in šifro.

Če volivke in volivci nimajo možnosti tiskanja obrazca, lahko prazen obrazec brezplačno dobijo na upravni enoti. V prazen obrazec je potrebno poleg vnosa osebnih podatkov še:

• Obkrožiti podporo zahtevi oz. pobudi C.PZ (vložitev predloga zakona),
• vpisati šifro 1017 v prazen pravokotnik,
• vpisati geslo MOJE ŽIVLJENJE na prazno črto zraven pravokotnika (rubrika »vložitev predloga zakona«).

Izpolnjen obrazec podpore z overjenim podpisom je potrebno poslati po pošti na naslov Društva Srebrna nit, Vipotnikova ulica 13, 1211 Ljubljana Šmartno.

Za volivke in volivce, ki imajo urejen elektronski podpis, velja, da podporo predlogu zakona lahko oddajo elektronsko, prek te povezave.

Podpis podpore lahko oddajo tudi volivke in volivci s stalnim ali začasnim prebivališčem v tujini, volivke in volivci v bolnišnicah, domovih za starejše in zavodih za invalidne osebe, pa tudi bolni in invalidi, ki ne morejo na upravno enoto. Natančna navodila, so objavljena tudi na spletni strani https://mojezivljenje.si/, kjer so na voljo tudi vsa druga gradiva o zakonu.

Pobudniki vabijo vse, ki v povabilu k oddaji podpisa vidijo skladnost z njihovimi prepričanji, da to tudi izkažejo in se s tem pridružijo skoraj tri četrtinski podpori zakonu, ki so jo izrazili anketirani v dveh nacionalnih raziskavah, Slovensko javno mnenje 2021 in raziskava Ninamedia 2022.

Pomembno je spomniti, da predlagani zakon nikomur ničesar ne jemlje. Vse pravice, ki jih imajo pacienti in vsa skrb, ki naj bi jo bili v primeru bolezni ali poškodb deležni, ostajajo še naprej zakonsko urejene. Daje pa možnost svobodnega odločanja o koncu svojega življenja, zagotavlja družbeni nadzor in popolno varnost pred kakršnimi koli zlorabami ali zmotami.

Gostja večera v Ruski dači bo igralka Milena Zupančič, ambasadorka Tavčarjevega leta

Na pogovornem večeru v Ruski dači 20.4.2023 ob 19. uri  bo tokrat gostja Milena Zupančič, nedvomno prva dama slovenskega gledališkega odra in filmskega platna, dobitnica številnih domačih in tujih priznanj in nagrad, Slovenka leta 2022, je spoštovana legenda tovrstne slovenske umetnosti in živa enciklopedija znanja in zavedanja o dogajanju v naš filmski in gledališki stroki zadnjega skoraj pol stoletja.

Pogovor bo odkrit, kot je odkrita in neposredna Milena, od Presečnikove Mete, ambasadorke Tavčarjevega leta 2023 do Milene z Bohinjske Bele, žene, vdove, matere, prijateljice, kritične in socialno občutljive opazovalke dogajanj doma in po svetu. O vsem tem z dr. Alešem Musarjem.

Rezervacije na info@ruska-daca.si ali na 068 646 148 konzumacija 12 € vključuje prigrizek in pijačo.

Obiščite spomladansko razstavo cvetja in tulipanov v Arboretumu Volčji Potok

Volčji Potok, 17.4.2023 - Kot radi rečemo, se prava pomlad začne s tulipani. Sijoči cvetovi mavričnih barv in različnih oblik so nekaj, kar očara in vedno znova pritegne. V pomladi raznolikost tulipanov nima para. Kako različni so, bodo obiskovalci spoznali na sprehodu mimo 350 različnih sort, ki so označene ob programski poti. Spet druge bodo očarale velike grede, ki spominjajo na polja tulipanov z nizozemskih razglednic.

V parku cvetijo poljane narcis, ki jih boste srečali na vsakem koraku. Poleg narcis smo zasadili tudi drugo spomladi cvetoče cvetje, ki s svojimi barvami oživi grede po parku. V aprilu cvetijo tudi čudovite okrasne češnje in magnolije. Proti koncu aprila zacvetijo prvi rododendroni.

Z novega razglednega stolpa se vam bo odprl pogled na grede tulipanov in širšo okolico Arboretuma Volčji Potok.

Pri pristavi bo letošnji prvomajski obisk parka poleg tulipanov popestril tudi sejem domače in umetnostne obrti, ki bo ponujal raznolike mojstrsko izdelane predmete.

V času Spomladanske razstave cvetja in tulipanov Arboretum Volčji Potok razpisuje foto natečaj, katerega rdeča nit so tulipani v Arboretumu.

Obiskovalci se lahko osvežijo in posladkajo v Kavarni Arboretum. Od 15. aprila do 2. maja bo na voljo dodatna gostinska ponudba z različnimi kosili.

Park je odprt vsak dan od 8. do 20. ure – tudi med vikendi in prazniki. Priporočamo nakup dnevnih vstopnic prek spleta, kjer prejmete 10 % popust.

Na spletni strani so pripravili odgovore na najpogostejša vprašanja o obisku Arboretuma Volčji Potok med spomladansko razstavo.

1. Festival štajerskih vin Best of Štajerska

Na dogodku, ki bo potekal v torek, 18. aprila 2023 od 17. ure naprej v Festivalni dvorani v Ljubljani se bo predstavilo 28 vrhunski vinarjev iz vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija. Vsak bo obiskovalcem ponudili po tri najboljša vina iz svoje kleti. Poleg tega boste lahko svoje brbončice razvajali z vrhunsko štajersko kulinariko, ušesa in dušo pa bo ves večer božal izvrsten glasbeni program.

Cilj projekta Best of Štajerska je ustvariti izvrsten tradicionalni dogodek in kanal skupnega komuniciranja štajerskih vinskih in kulinaričnih doživetij ter predstaviti Štajersko Slovenijo kot vrhunsko vinsko destinacijo ter tako privabiti še več domačih in tujih gostov.

»Dolgo je tlela želja, da se s skupnim nastopom, združeni, Štajerci predstavimo v Ljubljani. S tistim najboljšim, kar prihaja iz vinogradov, ujetih v sonce, kjer se s srčnostjo pridelujejo najboljša vina Štajerske. Štajerske, ki je že iz davne zgodovine veljala za eno izmed najboljših vinskih lokacij,« sta o ideji in začetkih projekta povedala Natalija in Borut Cvetko, pobudnika in organizatorja projekta.  

Skoraj trideset vrhunskih mojstrov te žlahtne kapljice, katerih vinogradi imajo domicil v vinorodnem okolišu Štajerska Slovenija, vam bo tokrat predstavilo vrhunce svojega dela, družinske tradicije generacij in znanja, ki ga srkajo iz vsega sveta. Njihovo poslanstvo je, da ga lahko predstavijo obiskovalcem festivala, ga ponosno natočijo v kozarce in še enkrat več dokažejo, zakaj njihova Štajerska kapljica po pravici sodi v sam vrh. Slovenski, evropski in svetovni.

Vinorodni okoliš Štajerska Slovenija največji v Sloveniji
Štajerska Slovenija je največji vinorodni okoliš v Sloveniji in hkrati eden izmed najbolj razgibanih ter slikovitih vinorodnih okolišev, ki obsega več kot 6. 000 hektarjev zelo razgibane pokrajine s strminami v Halozah, terasami v Ljutomersko-Ormoških goricah ter Radgonsko-Kapelskimi goricami, ki se spuščajo v Panonsko nižino. Poleg tega pa kraljuje tu še Maribor, ki se lahko pohvali z vinogradom sredi mesta in najstarejšo trto na svetu – žametovko oziroma modro kavčino, ki ljubitelje vina razveseljuje že več kot štiri stoletja.

Štajerska Slovenija vinskim navdušencem ponuja veliko možnosti za odkrivanje in raziskovanje. Različna tla in mikroklimatski pogoji v različnih podokoliših omogočajo pridelavo različnih vrst vin, ki se ponašajo s svojimi edinstvenimi značilnostmi in okusi. Štajerska Slovenija je zagotovo vredna obiska za vsakogar, ki se želi poglobiti v čudoviti svet vina.

Na festivalu 28 vrhunskih štajerskih vinarjev
Festival Best of Štajerska bo odlična priložnost za spoznavanje izjemnih štajerskih vin in kulinarike ter za doživetje turističnih atrakcij Štajerske Slovenije. Na dogodku se bo predstavilo 28 vrhunskih vinogradnikov: Radgonske gorice, Hiša vin Emino, Puklavec Family Wines, Vinogradništvo Cvitanič, Vina Fleisinger, Steyer vina, Vina Mramor, Meranovo - FKBV Maribor, Familija Estate, Verus vino, Vino Leber, Vinogradništvo Mulec, Dveri-Pax, Vino Krajnc, Vinarstvo Hafner, Vino Valdhuber, Vina Falot, Vina Maro, Meum Winery, Vino Jarc, Frešer vino, Vinarstvo Toplak, Ptujska klet, Vino Mukenauer, Kobal vina, Vino Kušter ter Vinag 1847 in Zlati Grič.

Brez odlične kulinarike in vrhunske glasbe ne gre
Del festivala bo seveda tudi Štajerska kulinarika. S svojo pohorsko šunko bo naše brbončice razvajal Filip Flisar, nekdanji svetovni prvak v smučarskem krosu, ki se je po zaključeni karieri lotil prav posebnih poslovnih izzivov in nam tik pred velikonočnimi prazniki letos prestavil svoje odlične Pohorske šunke. Sedaj bodo za pokušino na voljo tudi na našem festivalu in stregel ne bo nihče drug kot sam Filip. Štajersko kulinariko malo drugače pa bodo predstavili kuharski mojstri iz mariborske restavracije Bro'Sis, kjer ustvarjajo neverjetne fuzije okusov iz lokalnih in sezonskih sestavin.

Za glasbeno kuliso večera pa bosta poskrbela Karin Zemljič in Mate Bro iz Dua Okustični.

Festival Best of Štajerska je zagotovo priložnost za vse, ki si želite spoznati najboljše štajerske vinarje, okusiti njihova vrhunska vina ter uživati v bogati kulturni in kulinarični ponudbi.

Vstopnice na dogodek so na voljo na: https://bit.ly/BoS_vstopnice_Eventim

Stoječe ovacije za čarodeja Aleksandra, ki je začaral Špas Teater

Mengeš, 13.4.2023 - Magic Aleksander, čarodej nove generacije in svetovnega formata, je izpolnil svojo obljubo, saj je na slavnostni premieri svojega čarovniškega šova Iluzija v Špas teatru več kot prepričal in navdušil gledalce, jih pustil brez besed, ter na koncu v zahvalo za svoje odlične trike dobil stoječe ovacije.

Celjan star 28 let ima za sabo preko 1000 nastopov v 15. državah in 3 mednarodne nagrade, je kot čarodej dokazal, da lahko tudi pri nas imamo čarovniški šov, ki ga Slovenija še ni doživela. Magic Aleksander je skupaj s soavtorjem in  režiserjem Žigo Flajnikom ustvaril šov, kjer prestopa meje, izvaja senzacije, šokira, obrne svet na glavo in vas pusti široko odprtih oči. "Največje zadoščenje čarodej dobi, ko so gledalci navdušeni. Izredno vesel sem, da se je prava čarovnija v Špasu dotaknila vseh gledalcev, ki so zagrizeno sodelovali od začetka do konca, od prvega do zadnjega čarovniškega trika. Priznam, da sem imel čisto malo treme pred premiero, a je bila trema popolnoma odveč, vsi triki pa so uspeli in poželi aplavze, za kar sem najbolj vesel in hvaležen, saj je to za šov Iluzija lepa popotnica za naprej. Res se veselim, da bom lahko vsem pokazal, kaj sem toliko časa ustvarjal in pripravljal." je priznal Magic Aleksander, ki je nase opozoril tudi v šovih Slovenija ima talent, Supertalent Hrvaške in Britain's Got Talent na BBC-ju.

Nad novo, resnično magično komedijo Iluzija, ki je prepletena s čarovnijo in osebnimi zgodbami mladega čarodeja, je navdušena tudi Urška Alič, direktorica Špas teatra, ki jo je čarovniški mojster v hipu prepričal: "Na Špasovem odru smo počeli že vse - smejali smo se, plesali, peli, govorili v verzih, skakali, jokali, telovadili … le čarali še nismo! Navdušenje gledalcev je dovolj zgovorna pohvala, saj ni besed, ki bi opisale to, kar smo videli in doživeli v Iluziji. Če ste mislili, da je to predstava za otroke, ste se pošteno zmotili. Vsi odrasli smo ostali odprtih ust, sama sem videla predstavo že nekajkrat, pa se vsakič znova še vedno čudim - Kako za vraga mu je to uspelo narediti? ( smeh) Premiera je bila uspešna, zdaj pa bo Magic Aleksander s svojimi triki čaral dalje na ponovitvah, kjer bodo ljudje sami lahko videli nemogoče in doživeli, česar še niso, in se hkrati zabavali," je ponosno povedala večkrat nagrajena producentka in Špasna direktorica.

V Mengšu so se čarovniji večera prepustili tudi znani obrazi, nekateri so bili celo izbrani, da sodelujejo v čarovniških trikih: Maja Martina Merljak, Matej Zemljič, Tijana Zinajić, Tomaž in Samo Kozlevčar, Jan Bučar, Gregor Podričnik, Lucija Ćirović, Jure Matjažič, Alenka Bikar, Ana Ribič, prvi soprog Slovenije Aleš Musar in drugi. "Jaz sem skoraj padla s stola in samo gledala! Ves čas sem v glavi tuhtala, kako je izvedel ta in oni trik, a nisem prišla do zaključka. Vsa čast Aleksandru za tako odličen čarovniški šov," je po predstavi priznala igralka Maja Martina Merljak, znana režiserka Tijana Zinajić pa dodala: "Res sem bila presenečena, kako je Magic Aleksander izvajal trik za trikom in nas vse v dvorani pustil brez besed. Kaj tako unikatnega in zanimivega na slovenskih odrih še nisem videla. Ta šov je treba videti, da se na lastne oči prepričaš, kako Aleksander iz minute v minute skrbi za napetost, smeh in pravo čarovnijo. Res priporočam!"

Iluzija je čarovniški šov za vse generacije, kjer se dogajajo triki s kartami, branje misli, napovedi, teleportacije, izginotja in velika presenečenja.

Foto: Marko Delbello Ocepek

Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ima v javnosti podporo #video

Ljubljana, 4. april – Pobudniki težko pričakovanega predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) s sloganom »Moje življenje, moja pravica« po petih letih javne razprave nadaljujejo pot do volivcev in volivk. Zato so v Državni zbor vložili pobudo za začetek zbiranja 5000 podpisov za vložitev predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Zakon pod določenimi pogoji omogoča skrajšanje trpečega umiranja tistim pacientom, ki si tega neomajno želijo. Velika podpora javnosti v raziskavah 2022. Možnost zlorabe je nična.

Sodelujoči na novinarski konferenci. Foto: Sašo Radej

Velika večina ljudi si želi lahke smrti in soglaša, da je to smrt, ki jo spremlja kar najmanj trpljenja. Sedanja zakonodaja ne ureja situacije ob koncu življenja, ko nekateri ljudje umirajo trpeče in nedostojanstveno, ker jim ne moreta pomagati niti medicinska oskrba, niti paliativna oskrba, ki sta sicer uspešni v večini primerov. Prekinitev trpljenja s pomočjo pri prostovoljnem končanju življenja je v takih primerih lahko rešitev.

Uveljavitev pravice z omejitvami za določene skupine

Predlog ZPPKŽ ureja možnost pomoči v skrajni stiski in uzakonja pravico vseh polnoletnih, obvezno zavarovanih oseb v Republiki Sloveniji, ki neznosno trpijo in ne morejo upati na izboljšanje svojega zdravstvenega stanja, da pod določenimi pogoji zaprosijo družbo za pomoč pri izvedbi svoje odločitve in dostojanstveno zaključijo svoje življenje. Zakon izključuje to možnost za otroke oz. osebe mlajše od 18 let, za osebe, ki nimajo fizioloških razlogov trpljenja, za osebe z depresijo, ki je duševna motnja. Prav tako pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja nimajo osebe, ki trpijo zaradi naveličanosti življenja, osebe, ki niso same sposobne odločati o sebi ali sorodniki za svojega svojca, nihče za nekoga drugega.

VIDEO - Konkretna vprašanja novinark.

Tri četrtine vprašanih podpira uzakonitev

Raziskava Slovensko javno mnenje 2022 kaže, da je leta 2009 evtanazijo ocenilo za sprejemljivo 60% vprašanih, leta 2022 pa že 74%. Zelo podobno številko je dala javnomnenjska raziskava Ninamedie v maju 2022, ko je 76,5% vprašanih podprlo uzakonitev možnosti, da ljudje, ki želijo končati svoje nevzdržno trpljenje, dobijo pomoč pri samousmrtitvi. Ta široka podpora je neodvisna od spola, starosti, izobrazbe in kraja bivanja ter le malo od politične in svetovnonazorske usmeritve. Zato se kaže kot povezovalna.

Dejanska možnost zlorabe je nična

Zakon zagotavlja družbeni nadzor in najvišjo stopnjo varnosti postopka pred zlorabami ali zmotami.

Zakon tudi določa stroge pogoje, v okviru katerih se odločitev o prostovoljnem končanju življenja sprejme po skrbni preučitvi vseh možnosti zdravljenja in po pogovoru z lečečim ali nadomestnim zdravnikom, neodvisnim zdravnikom, psihiatrom, komisijo ter drugimi strokovnjaki. Pomembno je poudariti, da gre pri pomoči za prostovoljno končanje življenje za izjemen, zelo redek primer, ko se posameznik odloči za takšno ukrepanje. Po primerjalnih izračunih bi se za takšno izbiro pri nas odločilo okoli 30 oseb na leto. V nobeni državi, ki ima zakonsko urejeno PPKŽ, še ni bilo sodno potrjene zlorabe. Prav pravno neurejene razmere odpirajo možnosti za različne zlorabe.

VIDEO - Posnetek celotne novinarske konference.

Nihče ni prikrajšan za pravice, ki jih že ima

ZPPKŽ nikomur ničesar ne jemlje. Vse pravice, ki jih imajo pacienti sedaj, ostajajo. Zakon zgolj daje pravico in možnost tistim, ki bi se želeli odločiti za takšno pot, da to storijo na etičen način, dostojanstveno in v skladu s postopkom, ki ga zakon določa. Prav vsem pa zakon daje zavest, da bodo lahko svobodno odločali o svojem koncu, ki bo tak, za kakršnega se bodo sami odločili.

Pravica do končanja življenja je integralen del pravice vsake osebe, da avtonomno vodi svoje življenje v skladu s svojimi ideali in prepričanji. Pomembno pa je, ne glede na način, ki ga bolnik izbere, da se osebi zagotovi ustrezna oskrba na koncu življenja, vključno z zdravstveno nego, duhovno podporo, psihološko pomočjo in lajšanjem bolečin.

Komunikacijski kanali

Z javno predstavitvijo predloga ZPPKŽ se odpira tudi spletno središče mojezivljenje.si, kjer lahko obiskovalci preberete predlog zakona ZPPKŽ ali dobijo odgovore na ključna vprašanja, ki so se pojavila v času javne razprave. Na spletni strani lahko oddate svoje vprašanje ali stališče, sledite medijskim sporočilom ali preberete razloge za podporo zakona nekaterih znanih podpornikov.

Na spletni strani bodo ob začetku zbiranja podpisov objavljena tudi navodila, kje in kako oddati svoj podpis podpore zakonu, ki ga bodo pobudniki vložili s 5.000 zbranimi podpisi.

Odprli so tudi profil na Facebooku in Instagramu.

Anita Caruso, nova predsednica Srebrne niti, je opozorila na stiske, ki jih starejši trpijo zaradi osamljenosti, socialne izključenosti, zdravstvene ogroženosti, neprimernega bivanjskega okolja, nasilja, različnih oblik diskriminacij in strahu pred negotovo prihodnostjo ter pojasnila aktivnosti, s katerimi v združenju odgovarjajo na tovrstne stiske. Napovedala je, da bo predlog zakona PPKŽ še isti dan posredovala Državnemu zboru, s pozivom na čim prejšnji datum pričetka zbiranja podpisov.

Avtorji predloga zakona ob javni predstavitvi na kratko sporočajo:

Andrej Pleterski: »Pripravljenost odločevalcev, da sprejmejo ZPPKŽ, je odvisna od izpričane množičnosti državljanske podpore zakonu. To je državljanski zakon za državljanke in državljane, pomemben bo vsak podpis«.

Dušan Keber: »Ne gre za to, da argumenti, ki nasprotujejo pomoči pri končanju življenja, ne bi bili tehtni; gre za to, da ima pravica izbire večjo težo«.

Brigita Skela Savič: »Namen ZPPKŽ ni nadomestilo za slabo delujočo paliativno oskrbo v Sloveniji, temveč zakon razrešuje avtonomijo odločanja o življenju in smrti pri neozdravljivo bolni osebi. Paliativna oskrba in ZPPKŽ se ne izključujeta, temveč dopolnjujeta, saj zakon spodbuja razvoj paliativne oskrbe in ni alternativa zanjo.

Igor Pribac: «Pomoč pri končanju življenja je zadnje sredstvo blaženja trpljenja. Blagodejno je že zavedanje, da ti je ta pomoč na voljo.«

Luka Mišič: »Posameznikovo zasebno avtonomijo oziroma njegovo sposobnost odločanja o sebi moramo spoštovati od trenutka pridobitve poslovne sposobnosti vse do smrti, s tem pa tudi za primer odločanja o predčasnem končanju življenja."