V Linhartovi dvorani Cankarjevega
doma v Ljubljani bo v nedeljo 16. aprila, ob 19.30 krasen koncert Dominika
Bagole Balladera z gosti. Glasbeni večer "vodilnega domačega klavirskega
kantavtorja”, kakor ga je za oddajo Izštekani leta 2021 napovedal legendarni
radijski voditelj Jure Longyka, bo slavje in praznovanje ob izidu njegovega
tretjega albuma Neon Srce, ki se spogleduje z glasbo najbolj ustvarjalnih
osemdesetih.
BALLADERO
Balladero je umetniško ime Dominika Bagole, “vodilnega
domačega klavirskega kantavtorja”, kakor ga je za oddajo Izštekani leta 2021
napovedal legendarni radijski voditelj Jure Longyka. Balladero z unikatnim
avtorskim stilom že desetletje uspešno združuje navdihujoči klavirski
indie-pop, udarne rokovske rife in prefinjene klavirske balade. Njegove skladbe
odlikujejo tudi odlična besedila, ki se dotikajo tako osebno-izpovednih kot
tudi družbeno-kritičnih tematik.
Po dveh izvrstno sprejetih dolgometražnih albumih Club Deuce
in Perfect You (izbran za ploščo leta 2016 po izboru portal 24ur.com) je
plodoviti in vsestranski ustvarjalec izdal svoj dolgo pričakovani tretji
studijski album (Neon Srce). Album namenoma nosi zelo kontrasten naslov in je
tudi zvočno zelo razgiban. Neon kot energija in element svetlobe, bleščavosti,
razsvetljenosti, tudi privlačnosti, srce pa kot emocija in tisto, kar je
osnovni gradnik vse umetnosti, glasbe in čutnega ustvarjanja nasploh. Posebnost
tega albuma je, da je nastajal v precej daljšem obdobju kot njegova
predhodnika, v različnih studijih od Slovenije, do Münchna, Berlina in Miamija.
Nov album je nastajal v sodelovanju s številnimi vrhunskimi
producenti, pod večino skladb pa se je produkcijsko znova podpisal nemški
glasbeni superkategornik Uwe Bossert, član svetovno znane skupine Reamonn.
Mednarodno zasedbo na albumu ob številnih izvrstnih domačih glasbenikih
dopolnjujeta italijanski kitarski virtuoz Lorenzo Corti in Ash Soan, »najbolj
prodajani« studijski bobnar Velike Britanije, ki je sodeloval z zvenečimi imeni
svetovne glasbene scene kot so Adele, Dua Lipa, Sam Smith, Tori Amos, Joss
Stone in drugi. Napoved težko pričakovanega novega albuma je Balladero
začel že z novo izdanimi singli (Drugačen svet, Najina,
Potujem, Marelice in Toplo) prav danes pa uradno premiero doživlja še pesem Verjet.
Medtem iz radijskih postaj še vedno odmevajo tudi najbolj predvajana skladba
leta 2016 na Valu 202 - Zlati časi ter druge Balladerove klasike kot sta Le bdi
in Če bi v duetu z Jadranko Juras.
Balladero je tudi odrsko prekaljeni ustvarjalec. V
desetletju ustvarjanja je nastopil na številnih vidnejših festivalskih,
klubskih in drugih odrih. Ob nastopih v Nemčiji in Švici je že leta 2012
nastopil s samostojnim koncertom na berlinski Alex tv. Kot osrednji gost
slovenskega mladinskega orkestra je na 68. Festivalu Ljubljana predstavil
presek svojega glasbenega ustvarjanja, še isto leto se je kot avtor in
izvajalec uvrstil tudi v finale slovenske popevke. Še posebej pa velja
izpostaviti nastop na minulem
“žlahtnem izboru” izštekanih ustvarjalcev, z razprodanim
koncertom Izštekanih10 v Kino Šiška. Je tudi prejemnik MTV Adria nagrade in
polfinalist tekmovanja International Songwriting Competition.
Snovik, 20. 3. 2023 -
Turistično društvo Tuhinjska dolina in Terme Snovik v nedeljo, 26. marca 2023 vabita
že na 17. tradicionalni Velikonočni sejem, ki bo potekal v prireditvenim šotoru
v Snoviku, ki je postavljen poleg Term Snovik.
Kot je v navadi bo tudi letos dišalo po velikonočnim dobrotah, domačini
bodo pričarali pravo velikonočno vzdušje s prikazom obrti in rokodelskih
spretnosti izdelave butaric.
Sejem se odpre ob 10. uri, spremljal pa ga bo pisan
zabavno-kulturni program. Tako za otroke in odrasle bo potekala ustvarjalna
velikonočna delavnica s članicami društva in Osnovno šolo Šmartno v Tuhinju.
Točno ob 12. uri se prične vsako leto težko pričakovano že 5. tekmovanje v
spretnostnem ribanju hrena, v katerem se običajno po-merijo obiskovalci iz
bližnje in daljne okolice.
Sejem bo odprt do 16. ure, mogoče pa bo tudi kupiti
velikonočne dobrote (od domačega kruha in potic do medu, domačih rezancev,
domačih lokalnih sirov in skute ter seveda suhomesnatih izdelkov) in druge zanimivosti
pri ponudnikih na stojnicah.
Velikonočni sejem ohranja tradicijo in spominja na stare
navade in običaje, katere se trudijo sekcije Turističnega društva Tuhinjska
dolina ohranjati in širiti med svojo publiko, da ne gredo v pozabo.
Zabavno-kulturni
program velikonočnega sejma:
• 10:00:
pričetek velikonočnega sejma z Godbo Tuhinjska dolina in nagovorom predse-dnika
Turističnega društva Tuhinjska dolina Ivana Hribarja,
• 10:30:
slavnostna otvoritev sejma in kulturni program: nagovor župana Občine Kamnik
Mateja Slaparja, ljudski plesi učencev podružnične šole Sela pri Kamniku, harmonikarji prof.
Smolnikarja Glasbene šole Kamnik, podelitev zahval rastavljalcem jaslic na
božič-nem pohodu,
• Tekom
celega dneva: ustvarjalne delavnice za otroke in odrasle za izdelovanje
veliko-nočnih okraskov, pirhov, voščilnic, prikaz izdeleva butaric.
• 12:00: 5.
državno prvenstvo v hitrostnem ribanju hrena točno opoldne (prijave do 11:00 ure istega dne ali na telefonsko
številko 051 312 416)
Vabljeni vsi ljubitelji tradicije, rokodelskih izdelkov in
domačih dobrot. Pripravite se na velikonočne praznike, v času Velike noči pa se
pridružite tudi številnim brezplačnim animacijskim aktivnostim v Termah Snovik
od 7. do 10. aprila 2023. Za vas pripravljajo ustvarjalne delavnice barvanja
pirhov in izdelovanja zajčkov, udeležili se boste lahko tudi čisto pravega lova
na čokoladne jajčke, se podali na večerni pohod z baklami do izvira termalne
vode ter se pridružili ostalim rednim aktivnostim, ki jih brezplačno izvajajo
za obiskovalce bazena.
Sodobne evropske družbe so raznolike
z različnih vidikov: družbenega ozadja, izvora, jezika ali potenciala. Ta
raznolikost se odraža tudi v vrtcih, šolah, zaposlitvah, bivanju. 24. člen
Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov zahteva od držav pogodbenic,
da zagotovijo, da invalidni otroci in odrasli »niso izključeni iz splošnega izobraževalnega sistema na podlagi
invalidnosti« in da »imajo dostop do vključujočega, kakovostnega in
brezplačnega primarnega in srednješolskega izobraževanja na enaki podlagi kot
drugi v skupnostih, v katerih živijo.«
Imajo tudi
pravico do vključujočega zaposlovanja in čim bolj samostojnega bivanja.
Vključevanje je proces, s katerim šole, podjetja, občine in drugi razvijajo
kulturo, politiko in prakse za vključevanje. Kljub velikemu obsegu mednarodne
in evropske zakonodaje, ki podpira pravico vseh otrok in odraslih do
vključujočega izobraževanja, zaposlovanja in bivanja, so po vsej Evropi v tem
trenutku še težave.
Generalna
skupščina OZN je 21. marec razglasila za svetovni dan Downovega sindroma. Datum
simbolno izraža genetsko posebnost tega sindroma – tretji dodatni kromosom na
21. paru kromosomov človeške celice. Ta genetska posebnost vpliva na
posameznikove fizične in intelektualne sposobnosti.
DSI - mednarodna nevladna organizacija Downov sindrom
International je za leto 2023 opredelila geslo »With Us Not For Us« (Z nami, ne za nas).
V Sloveniji
se osebe z Downovim sindromom, starši, sorojenci in drugi sorodniki ter strokovnjaki,
ki se poklicno ukvarjajo s posamezniki z Downovim sindromom, združujejo v
Društvu Downov sindrom Slovenija. Društvo deluje že od leta 2013, še prej pa je
delovalo kot Sekcija za Downov sindrom pri društvu Sožitje Ljubljana.
Društvo
družinam z otrokom z Downovim sindromom omogoča vključitev v različne programe,
za osebe z Downovim sindromom pa izvaja vrsto aktivnosti, ki jih spodbujajo in
podpirajo v njihovem razvoju, omogočajo druženje in medsebojno spoznavanje.
Dr. Valerija Bužan, predsednica društva Downov sindrom:
»Društvo je uspelo v preteklem letu
pridobiti nove prostore v centru Ljubljane za zaposlitev oseb z Downovim
sindromom. Istočasno je tam informacijska točka za opolnomočenje družin in
pomoč strokovnjakom, ki bodo razvijali inkluzivno izobraževanje in
zaposlovanje. Mogoča je izposoja literature iz tega področja. Iskali bomo tudi
možnosti različnih oblik bivanja s podporo za odrasle z Downovim sindromom.
Pomembno nam je, da bodo v naših programih osebe z Downovim sindromom in njihove
družine ter strokovni delavci pridobili uporabne informacije, pa tudi sklenili
nova prijateljstva, kar daje programom še posebno vrednost.«
Društvo bo
ob Svetovnem dnevu Downovega sindroma pripravilo tudi več dogodkov v Ljubljani
in drugod po Sloveniji, na katere vljudno vabi vse, ki nas želijo podrobneje
spoznati in podpreti.
Pridružite se nam:
v soboto, 18. 3. 2023 Evropsko gastronomsko tekmovanje za osebe s
posebnimi potrebami, ki bo potekalo ob 12.
uri na Štuli 23 v Ljubljani Šentvid.
v torek, 21. 3. 2023, bo od 9.00 do 18.00 pred Ateljejem 21, na Bregu 2 v
Ljubljani INFORMATIVNA STOJNICA,
kjer bomo imeli pripravljene gradivo in izdelke društva. Tudi letos bomo izvedli pohod z baloni v 21. krajih po Sloveniji (Maribor,
Celje, Postojna, Cerknica, Jesenice, Radovljica, Slovenj Gradec, Novo mesto,
Koper …).
V Ljubljani bomo pohod z baloni zaključili z ogledom Narodnega muzeja
Slovenija in Narodno galerijo. Ves čas pa nas bodo zabavali in pokazali svoje spretnosti in
znanje tudi naši člani.
Veseli bi bili, če bi se nam na naših
aktivnostih pridružili tudi Vi in tako na svoj način prispevali k vključevanju drugačnih v
družbo, saj je pa pred nami še kar nekaj neurejenih poti, ki jih bomo skupaj
premagali, tudi skozi ozaveščaje javnosti.
Ljubljana, 16.3.2023 – Knjižna uspešnica Na spletni prižnici, ki je novembra
izšla pri založbi Družina, je knjiga o veri, bogu in življenju župnika Martina Goloba. Njegova pričevanja je v
knjigo zapisal novinar Lojze Grčman. Knjiga je velika uspešnica predvsem zaradi
Martinove priljubljenosti med širokimi ljudskimi množicami. V prednaročilih so
je prodali 1200 izvodov, trenutno pa so pri številu prodanih izvodov 13.500,
zato je knjiga že v sedmem ponatisu.
Knjiga je po mnenju
mladega župnika Goloba, ki je priljubljen tudi na družbenih omrežjih, v
družbi zelo lepo sprejeta, kar pripisuje tudi dejstvu, da ne prinaša konflikta,
predvsem pa ker daje globlji razmislek o življenju. Osebno mu je najbolj pri
srcu del, ko opisuje spomine svojega otroštva in govori o svoji domači družini.
"Ker sem imel lepo mladost, mi je o tem tudi najbolje govoriti," je
dejal.
Lojze Grčman,
ki je knjigo Na spletni prižnici napisal na podlagi 13 ur pogovorov z Martinom
Golobom, pravi, da ga navdušuje, s kakšnimi občutki odhajajo ljudje iz srečanj
z Martinom. "Martina imajo zaradi njegovega delovanja in topline po vsej Sloveniji
za svojega župnika, duhovnika. Ko vidim, kako obogateni odhajajo ali kako sva
se potrudila, da so vsaj za tisto uro, uro in pol malo pozabili na skrbi in
težave in da gredo z lažjim srcem nazaj v svet, je to nekaj, kar me res zelo
napolni in tudi zato bom šel z veseljem še kam."
"Vsekakor smo
pričakovali, da bo knjiga uspešnica," je povedal Tone Rode,
direktor založbe Družina, ki je knjigo izdala. "Martin se je zelo
potrudil, Lojze se je angažiral in tudi celotna hiša, da bi sporočilo te knjige
doseglo čim več ljudi," je dejal in dodal, da ga trenutno število prodanih
izvodov kljub temu preseneča. "Spodbudno je, da ta knjiga ne trži rumenega
tiska in novic o znanih osebnostih, ampak govori o Martinovi veri, sreči, o
vsem, kar nas osrečuje, vsaj tiste, ki imamo nek oseben odnos z Jezusom."
Vodja Družininega
marketinga Manica Ferenc je izpostavila dobrodelno noto, saj gresta od
vsake prodane knjige dva evra za pomoč družinam v stiski. Pri tem sodeluje tudi
Slovenska karitas. "Pomagali smo že šestim družinam in zbiramo sredstva za
sedmo," je povedala in naštela tudi konkretne družine, ki so jim že pomagali.
Tako so razdelili že 24 tisoč evrov, vsaki družini po štiri tisoč.
Legendarni kralj sevdaha, ikona pop folk glasbe, ambasador prijateljstva, miru in glasbe, priljubljeni glasbenik Balkana, eden in edini Halid Bešlić bo 22. aprila prvič nastopil v ljubljanski Areni Stožice. Pravzaprav drugič, saj je že včeraj zapel refren kultne pesmi »Prvi poljubac«, ki jo je napisal pred 20. leti.
Halid Bešlić v Stožice prihaja premierno.
Znani obrazi, ljubitelji bosanske glasbene legende, nekateri njegovi slovenski prijatelji in predstavniki sedme sile si bodo tiskovno konferenco (pred aprilskim koncertom Halida Bešlića v Areni Stožice) zapomnili po pravem bosanskem vzdušju. Sredi dvorane so gostitelji pričarali bosansko “čevabdžinico”, kjer so v sproščenem ambientu napovedali veliki koncert Halida Bešlića. Pogovor z enim najbolj cenjenih balkanskih glasbenikov je vodil priljubljeni radijski voditelj Denis Avdić, ki je zvezdo dogodka izprašal vse, kar je zanimalo navzoče v dvorani, v kateri bo aprila gostovala bosanska legenda, ki obljublja nepozaben koncert. “Nastopal sem že po vsej Sloveniji - v Hali Tivoli, na Gospodarskem razstavišču, tudi v Mariboru, … toda v Stožice prihajam premierno. Aprila bom prvič stal in pel na odru ljubljanske Arene,“ je ponosno povedal Halid Bešlić, ki se veseli, da bo zopet nastopal v Sloveniji.
S Halidom je pogovor spretno vodil Denis Avdić.
Tiskovna konferenca za napoved velikega koncerta Halida Bešlića v Stožicah.
Pa vendar se voditelj Denis Avdić ni mogel upreti, da ne bi poskrbel za to, da je priljubljeni glasbenik zapel že na ekskluzivnem dogodku. Tako je Bešlić pred izbranimi povabljenci na sredini dvorane zapel refren ene njegovih najbolj znanih skladb „Prvi poljubac“, ki letos praznuje okrogli jubilej.
„Aprila bom v Ljubljani na koncertu slavil kar dvakrat – najprej svojih 70 let življenja, hkrati pa okroglih 20 let, odkar sem napisal pesem „Prvi poljubac“. Prepričan sem, da kdor bo prišel na koncert, zna to pesem na pamet in v veselje mi je, da jo bom lahko zapel skupaj z vsemi oboževalci,“ je povedal Halid. Avdić pa je nato v šali zgolj še dodal: „No, pa ste jo zapeli, kar pomeni, da na aprilskem koncertu ne bo več prvič. (smeh)“.
Organizatorji koncerta pravijo, da je zanimanje za koncert veliko, zaenkrat je prodanih že 8000 kart. Pričakujejo polno dvorano, ki bo v en glas prepevala največje uspešnice legendarnega bosanskega glasbenika.
Organizatorji koncerta (Koda events) v družbi Halida Bešića.
Kralja bosanskega sevdaha so prišli pozdraviti tudi nekateri znani obrazi, ki dobro poznajo Halidove skladbe in se tudi sami že zelo veselijo koncerta – med njimi tudi voditeljica Ota Širca Roš, stand up komik Ranko Babić, radijski voditelj in pevec David Amaro, …
Vsi skupaj pa so z zvezdo dogodka uživali na pravi bosanski pogostitvi, kjer so se mize šibile od kulinaričnih dobrot restavracije „Deset v pol“.
HALID BEŠLIĆ
22. APRIL / DVORANA STOŽICE
Koncert je že skoraj razprodan. Na voljo je zgolj še nekaj vstopnic, ki si jih lahko zagotovite na EVENTIM.SI
Ljubljana, 13. marec 2023: Tudi letos bodo prostovoljci Slovenske karitas v trgovinah HOFER 17. in 18. ter 24. in 25. marca zbirali izdelke za otroke in družine, ki v Sloveniji živijo v pomanjkanju, ter jim tako polepšali velikonočne praznike. HOFERjevi kupci so sicer v dosedanjih 15 zbiralnih akcijah zbrali že več kot 250 ton izdelkov.
Izdelke bodo kupci lahko dodali k svojemu rednemu nakupu in jih na koncu odložili v nakupovalni voziček pri pakirnem pultu. Izdelki, ki jih družine najbolj potrebujejo, so:
živila za otroke: žitne kašice, kosmiče in
namaze,
osnovna živila: trajno mleko, olje, sladkor
in moko,
izdelke za higieno: pralni prašek,
šampon, plenice ali druge izdelke po lastni izbiri.
Pomembno je le, da izdelki za hrambo ne potrebujejo
hlajenja.
V osmih letih skupnega sodelovanja med Slovensko
karitas in podjetjem HOFER so kupci zbrali že več kot 250 ton izdelkov, to
številko pa želijo s tokratno akcijo še nadgraditi, da bodo znova lahko
pomagali številnim pomoči potrebnim.
Zbiranje izdelkov bo
potekalo v vseh 91 HOFER trgovinah v Sloveniji v petek, 17. 3. 2023, in v soboto, 18. 3. 2023, ter v petek, 24. 3. 2023, in v soboto, 25. 3.
2023.
Vsaka od 91 trgovin HOFER bo prispevala še izdelke
v vrednosti 50 evrov
VIDEO
»Veseli nas, da s Slovensko karitas
organiziramo že 16. zbiralno akcijo in da bomo ponovno lahko pomagali tistim,
ki pomoč zares potrebujejo. Tudi tokrat bo vsaka trgovina HOFER prispevala
voziček z izdelki v vrednosti 50 evrov, tako da bomo zbrani količini s strani
naših kupcev dodali še izdelke v vrednosti 4.550 evrov,« so pred akcijo povedali pri trgovskem podjetju HOFER.
Pri Slovenski karitas so
dodali: »Verjamemo v dobroto ljudi, saj
so jo ljudje v Sloveniji pokazali v številnih dobrodelnih akcijah, še posebej v
zadnjih letih. Več, kot je stisk, večje so potrebe in s hvaležnostjo se tudi
tokrat obračamo na darovalce, ki bodo s hrano ali pripomočki polepšali
prihajajoče velikonočne praznike slovenskih družin v stiski. Z vašim prispevkom
bodo prazniki bogatejši tudi za vas. Iskrena hvala.«
Akcija bo v navedenih terminih potekala v vseh
trgovinah HOFER.
Ljubljana, marec 2023
- Na nedavnem občnem zboru Srebrne niti, združenja za dostojno starost, je
bilo izvoljeno novo vodstvo. Namesto legendarne Biserke Marolt Meden, zdaj svetovalke
predsednice države za družbene zadeve, je bila za predsednico na volilnem
občnem zboru izvoljena Anita Caruso,
pravnica in ekonomistka, tudi znana,
spoštovana in za svoje številne človekoljubne projekte pri Rdečem križu in še
posebej pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije, pogosto nagrajena.
Nova podpredsednica Srebrne niti je dr. Marina Tavčar Krajnc.
Novi člani/ce upravnega odbora so: Anita Caruso, mag. Bojana Cvahte, Linda
Jamnik, dr. Živa Lavriša in Franci Perčič. V odboru pa ostajajo: Danica Jordan,
Darinka Klemenc, Biserka Marolt Meden, Silvija Novak, dddr. Andrej Pleterski,
dr. Brigita Skela Savič Blanka Šetinc, dr. Marina Tavčar Krajnc in Neva
Železnik.
Nova predsednica je poudarila, da se bo Srebrna nit, društvo
za dostojno starost, še naprej odzivalo na vsa aktualna vprašanja in
problematiko starejših ljudi. Letos bo svoje moči usmerila predvsem v: kampanjo
za sprejem Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja; aktivno se bo
vključevala v pokojninsko reformo, sodelovala pri oblikovanju in sprejemu
zakona o dolgotrajni oskrbi in pri dostopnosti starejših do zdravstvenih
storitev. Tako kot do sedaj pa se bo odzivala na vse kršitve pravic starejših.
Na Grubinem
memorialu zbranih že več kot 14.000 evrov
Slovenci smo ponovno dokazali, da smo empatičen narod, ki zna stopiti skupaj in pomagati sočloveku. Trenutni znesek zbranih sredstev za Brino, deklico z nasmehom, je že presegel 14.000 evrov. Sredstva pa še vedno lahko prispevate na tekoči račun ZPM Ljubljana Moste Polje.
Na zdaj že tradicionalnem Grubinem memorialu so se v petek, 10. marca v Kranjski Gori zbrali ljubitelji belih strmin, podporniki memoriala in Grubini prijatelji.
Veleslaloma se je udeležilo več kot 200smučarjev in smučark, kiso se spustili po snežni strmini smučišča Kekec. S plačilom štartnine so prispevali k zbranemu znesku za pomoč Brini, deklici z nasmehom. Kot predtekmovalci so se po smučišču spustili Rene Mlekuž, Mitja Dragšič, Jure Košir, Christian Mayer in Retro legende. Tudi tokrat pa se je s štartno številko 1 na progo podal Maks Grubelnik, sin Draga Grubelnika.
V Kranjski Gori so bili na in ob smučišču tudi Matjaž Vrhovnik, Andrej Šporn, Urška Hrovat, Alenka Dovžan, Tomi Meglič, Grega Skočir, Katarina Mala, Ciril Komotar, Tone Vogrinec in drugi. Mnogi med njimi se vsako leto zberejo na Grubinem memorialu, kjer se spomnijo svojih smučarskih časov, Grube in ob tem poskrbijo še za dobrodelno noto.
Nekdanji smučarki Urška Hrovat in Alenka Dovžan v družbi Grege Skočirja. (Foto: Sandi Fišer)
Rokenrol za Grubo je žal odnesel močan dežni naliv, a dobre volje v Kranjski Gori kljub temu ni manjkalo. Poleg Petra Polesa, ki je duhovito komentiral dogajanje na smučišču, je za hitrejše smučanje udeležencev z energično glasbo skrbel DJ Baza. “Večer in noč, ko je znova prekipevalo od tiste prave pozitivne energije. Ko vidiš vse te nasmejane obraze, vse, ki se pripeljejo za dober namen z vseh koncev Slovenije, ostaneš brez besed. Znova preko 200 tekmovalcev, znova rekorden znesek za Brino, ki nas je, verjameva, slišala vse tja onkraj Atlantika. Tudi dež ni mogel pokvariti te prekrasne energije. Če si sposodiva stih tistega, ki vsako leto podpre Grubin memorial: “Nekaj sije v nas ljudeh!”, sta zaupala organizatorja še enega odličnega Grubinega memoriala Rene Mlekuž in Domen Mavrič.
Dogodek so tudi letos podprli večletni partnerji in sponzorji Turizem Kranjska Gora, Generali, NLB in Hit Alpinea. V imenu Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje sta ček zavarovalnice Generali v vrednosti 2.000 evrov in ček NLB v vrednosti 1.000 evrov sprejela Rene Mlekuž in Domen Mavrič, organizatorja Grubinega memoriala. H končnemu znesku so pripomogli tudi drugi donatorji, tako podjetja - Blažič robni trakovi, Jamieson, Bora (COLMAR), ŠPC Škerjanec, ABC maziva, Rock radio, Oben Auf, Hermi, kot posamezniki.
Tekmovanje je odprl Maks Grubelnik, sin Draga Grubelnika. (Foto: Sandi Fišer)
Eden od sestavnih delov Grubinega memoriala je od vsega začetka dobrodelnost. Na prvem dogodku so celotna zbrana sredstva namenil Dragovemu sinu Maksu. Sredstva drugega Grubinega memoriala so bila namenjena sedemnajstletnemu Timu, tretjega 7-članski družini iz Vuhreda, na četrtem družini iz Slovenske Bistrice, ki je s sredstvi obnovila streho, leta 2020 družini Rajh iz Ruš, poleg finančnih sredstev so jim hišo obnovili v oddaji Delovna akcija. Lani so bila sredstva namenjena 6-članski družini Jesenšek iz okolice Litije, letos pa bodo s sredstvi pomagali Brini, deklici z nasmehom.
Najboljše in najboljši veleslalomisti. Foto: Sandi Fišer
Prvo mesto je letos osvojil Luka Vidic, lanskoletni zmagovalec Boštjan Brus je bil drugi, na tretje mesto pa se je uvrstil Matej Pogačnik. V ženski konkurenci je prvo mesto zasedla Naja Babnik, druga je bila Maruša Gosar, tretja pa Evita Kavšek. Za posebne pokale so poskrbeli pri Primus Designs. Rekordna udeležba in višina dosedaj zbranih sredstev, sta dokaz, da se je Grubin memorial zapisal v srca mnogih, ki vsako leto ohranjajo spomin na Grubo in z dobrodelnimi prispevki nekomu pomagajo za boljši jutri.
Na povabilo Zveza slovenskih žena (ZSŽ) iz Celovca se je predsednik
Taboriščnega odbora Ravensbrück pri Zvezi združenj borcev za vrednote narodno osvobodilnega
boja Slovenije (ZZB NOB) Matjaž Špat udeležil proslave ob dnevu žena, ki je
bila v soboto 11. marca 2023 v
prostorih Hiše kulture v Železni Kapli v Avstriji s katero so letos istočasno
praznovali tudi 80. obletnico organizacije, nekoč imenovane Antifašistična
fronta žena in na kateri je bila slavnostna govornica Ljubica Jelušič.
V govoru je poudarila vlogo žensk v skrbi za ohranjanje
slovenskega jezika in slovenstva na Koroškem, ter o pomenu in zgodovini 8.
marca kot praznika žensk. Takoj na začetku je izpostavila: »Moram vam povedati
in izreči veliko navdušenje ter tudi osebno zahvalo Zvezi slovenskih žena za
to, da obstajate, za to, da delujete, in zato mi je danes v veliko čast, da sem
lahko v živo spoznala gospo, ki je dolga leta v bistvu držala pokonci to Zvezo
slovenskih žena, spoštovano Milko Kokot. To izpostavljam zaradi nekega
posebnega pomena, ki ga bom izpostavila tudi kasneje v govoru.«
Celoten govor lahko preberete na povezavi https://1drv.ms/w/s!AmTsrz-4REMThKJ_pxkPh2R7MN7tAA?e=Yc1IN0
Daniela Topar, predsednica ZSŽ.
Pozdravne besede je zbranim namenila tudi Daniela Topar, predsednica ZSŽ in
nekateri drugi visoki gosti, ki je v pozdravnem nagovoru podala zgodovinski
pregled 80 letnega dela ZSŽ in poudarila: » Enakopravnosti še nismo dosegle kar
kažejo stalne debate okoli zastopstva žensk v politiki, o razlikah med dohodkih
moških in žensk – zadeve, na katere je med svojim predsedstvom neutrudno
opozarjala tudi današnja častna predsednica Zveze slovenskih žena, Milka
Kokot.«
Celoten govor lahko preberete na povezavi https://1drv.ms/w/s!AmTsrz-4REMThKJ9gAzrq0juYXF4hQ?e=63aJXc
Predsednik SPD Zarja Willi Ošina,
Predsednik SPD Zarja Willi
Ošina, pa je prisotne nagovoril z naslednjimi besedami: »Lepo pozdravljeni
na proslavi ob mednarodnem dnevu žena in ob 80. obletnici ustanovitve
Antifašistične fronte žena oziroma Zveze slovenskih žena, ki je bila leta 1943
ustanovljena prav v Železni Kapli. Še zlasti smo veseli, da smo se danes lahko
zbrali v našem novem kulturnem centru, ki smo ga poimenovali Hiša kulture,
Farna dvorana. 115 let, tudi kot je letos staro naše društvo, smo morali
čakati, da končno lahko delujemo in praznujemo v prostorih, za katere
zanesljivo vemo, da bodo naši vsaj naslednjih 40 let. Kot nameščenec Slovenske
prosvetne zveze zelo dobro poznam posamezna kulturna društva po celotni
Koroški. Zato vem, da je povsod tam, kjer imajo društva svoje kulturne domove
oziroma dobro urejeno infrastrukturo, kulturno delovanje lažje in uspešnejše
kot tam, kjer društva nimajo lastnih prostorov. Prvi pogoj delovanja vseh
društev pa je, da jim nihče ne meče polen pod noge.
Wili Ošina: Veseli smo, da smo se danes lahko zbrali v našem novem kulturnem centru Hiša kulture.
Med 160 žrtvami nacionalsocializma v Železni Kapli, katerih
imena smo vnesli v spominsko uro, ki jo je umetniško oblikoval Marko Lipuš, je tudi veliko število
žensk. Na žalost je moralo preteči več kot 80 let, da so končno vsa imena,
razen imen žrtev evtanazije, zbrana in postavljena v javni prostor. Trenutno se
dogovarjamo o postavitvi spominske ure na slovenski gimnaziji v Celovcu, in
sicer v učne namene, jeseni pa bo najbrž tudi v parlamentu na prireditvi ob 80.
obletnici pregona. Seveda si želimo, da bi jo lahko postavili tudi v Dvorani
zrcal v Celovcu in v prostoru Občinskega urada v Železni Kapli.
Drage ženske, ob vaših dveh jubilejih vam iskreno čestitamo
in vam želimo še veliko energije za bodoče izzive.«
Županja trške občine Železna Kapla Elisabeth Lobnik.
Županja trške občine Železna Kapla Elisabeth Lobnik pa dejala: »Posebno me veseli, da vas lahko
pozdravim v imenu trške občine Železna Kapla – Bela tukaj v Farni dvorani. Zelo
me tudi veseli, da lahko čestitam Zvezi slovenskih žena za 80-letnico. 80 let,
v katerih se je veliko žensk pogumno in odločno uprlo fašističnemu režimu, 80
let, v katerih se je veliko žensk borilo za enake pravice Slovenk na vseh
področjih družbe, in 80 let, v katerih bi lahko skupaj z drugimi ženskimi
organizacijami dosegli pomembne izboljšave za nas ženske na številnih področjih
življenja. Veliko korakov je že narejenih, a kljub vsemu je pot še dolga. Zato
potrebujemo Dan žena. Ta dan slavi dosežke žensk na vseh področjih življenja in
nas opominja na vse izzive, s katerimi smo ženske vsak dan konfrontirane. Želim
nam še lep popoldan.«
Franc-Jožef Smrtnik, podžupan trške občine Železna Kapla.
Franc-Jožef Smrtnik,
podžupan trške občine Železna Kapla pa je dejal, da se Dan žena v Kapli vedno praznuje,
kar je zelo zelo lepo in nadaljeval: «Na letošnji Dan žena pa se spominjamo
80-letnice žensk, mater, ki so tedaj v najtežjem času zgodovine spoznale, da se
je treba upreti, da se je treba boriti, da se pride do pravic. Tem ženam en
velik poklon. Veliko njih je plačalo z življenjem, veliko jih je pa, hvala
Bogu, tudi preživelo. Mi smo tisti, ki moramo to tradicijo gojiti naprej, se
zavedati, kako pomembne so žene v naši družbi. Posebno pomembne so žene v naši narodni
skupnosti, ki so matere, babice, in tiste, ki dajejo materino besedo naprej.
Vem, da je včasih to zelo konzervativno, da žene samo osredotočimo na to. Žal
mi moški, čeprav smo enakopravni, danes premalo gledamo na to, da bi naši
otroci govorili to prelepo slovensko besedo.
Angela Piskernik je bila ena prvih žena, ki je to spoznala, se borila in bila uspešna.
Mislim, da je to pomembno, da se vam zahvalim vsem babicam,
mamam, da daste besedo naprej. Le tako bomo uspeli, da bo to tradicijo in se
tem ženam poklonili. Angela Piskernik je bila ena prvih žena, ki je to
spoznala, se borila in bila uspešna. Jaz sem prepričan, da je v življenju
veliko stvari, katere lahko uspejo, če si za tem in se za to boriš. Mislim pa,
vam ženam želim veliko samozavesti, da si upate tudi nastopiti funkcije, iti v
politiko in se postaviti kot tiste žene, ki so pred 80 leti v najtežjih
situacijah, ko so riskirale življenje, stopile na plan in se združile in nekaj
ustanovile. V tem smislu pa mislim, da boste tudi vi uspeli, da bodo tudi na
občini postavili to uro, da se bodo vsi potem lahko spominjali teh ljudi, in
jaz sam bom poskušal to tudi v vlado spraviti v Dvorano zrcal in če to uspe,
potem sem že nekaj naredil. V tem smislu hvala lepa.«
Deželna poslanka Ana Blatnik.
Deželna poslanka Ana
Blatnik pa je prisotne dame takole nagovorila: »Dame ste ve, vsaka žena od
vas, ki je toliko prispevala k enakopravnosti, toliko prispevala tudi k temu,
da lahko mi živimo v miru. In kako je to važno, smo lahko videli, kako hitro se
ta mir zruši. Daniela je že zelo veliko povedala, kako gre ženskam, kako so
enakopravne, ali tudi ne. Rada bi vam povedala, kako nam je šlo prav 8. marca v
Beljaku, ko smo imeli veliko fešto ob mednarodnem dnevu žena. Čisto normalno
je, da imaš prej eno tiskovno konferenco in novinarji so nam dali vprašanja,
kot: je to dan praznovanja, je to dan opominov, je to dan zahtev, ali je sploh
še važno, da imamo ta dan žena, saj je vse v redu. In to je bilo nekaj – jaz
sem mislila najprej, da je to šala. Ampak ne, to je bilo res vprašanje. Odgovor
je bil tak: ja, seveda, da je to dan praznovanja, in to zaradi tega, ker smo ga
zaslužili, da praznujemo, smo zaslužili, da malo poklepetamo, da se povežemo,
da ena drugi pomaga.
Še zmerom zasluži žena 18 odstotkov manj kot moški za isto delo, za isti čas.
In seveda je ta dan opomina in dan zahtev, ampak ne samo ta
dan, temveč 365 dni v letu. In kaj žena mora narediti in ni bila prej vprašana,
ali bo to naredila ali ne, nam je pokazala pandemija. Ja, ta dan je aktualen,
kot še nikoli tako, ker vemo, da enakopravnost še ni dana, tudi ne v letu 2023.
Še zmerom zasluži žena 18 odstotkov manj kot moški za isto delo, za isti čas.
Še zmerom je žena tista, ki naredi in je tudi odgovorna za gospodinjstvo doma,
za vzgojo otrok, za nego morebiti, in še zmerom je žena tista, ki vse kar
naredi, vidimo mi kot družba kot nekaj samoumevnega. Novinar nam je rekel: je
vse v redu. Ni vse v redu. Ni vse v redu, da žena dobi 18 odstotkov manj kot
mož. Ni v redu, da je še zmerom žena tista, ki doma preskrbi in vzgoji otroke,
in ni v redu, da če gre za vodilne pozicije, tam so moški doma, in to čeprav je
žena tako dobro izobražena kot še nikoli – imamo več maturantk kot maturantov –
je žena tista, ki tudi konča študij. Samo potem, če pridejo otroci, investira
moški v kariero, žena pa doma. Nimam nič proti, če to res hoče. Ampak večina
žensk nekako pričakuje in si želi morda tudi eno drugo življenje, eno tako
življenje, kakor si ga ona želi. In politika mora postaviti smernice, da se
vsaka žena lahko odloči za to, kar hoče.
Kot že rečeno, kot sem v začetku omenila, je veliko žensk
prispevalo k temu, da lahko mi živimo v miru. In tem vsem bi se še enkrat rada
prav prisrčno zahvalila.«
Mojca Koletnik, podpredsednica Zveze koroških partizanov.
Mojca Koletnik, podpredsednica je v imenu Zveze
koroških partizanov in Zveze slovenskih žena prisotne
s strani prireditelja WerkStattMuseum v hiši Margarete Schütte-Lihotzky
povabila na otvoritev razstave z naslovom 'ŽENSKO IME ODPORA' (Der weibliche
Name des Widerstands) katero bodo odprli 25.
marca 2023 ob 15. uri v Ljudskem domu v Celovcu. Celoten projekt je posvečen
slovenskemu ženskemu uporu na Koroškem in ustanovitvi Koroške antifašistične
fronte žena leta 1943 v Železni Kapli. Želja prireditelja je, povezati
uporniško gibanje koroških slovenk in delovanje istomislečih žensk po ostalih
krajih Avstrije in njihov poznejši razvoj.
Več o razstavi v nemškem in slovenskem jeziku preberete na tej povezavi http://www.werkstattmuseum.at/
Lepe in prisrčne proslave so se udeležili tudi Vesna Humar, državna sekretarka iz Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Lepe in prisrčne proslave so se udeležili tudi Vesna Humar,
državna sekretarka iz Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, generalni
konzul Anton Novak, Podpredsednica Zveze slovenskih organizacij Augustine
Gasser, podpredsednica Slovenske prosvetne zveze Julija Schelander-Obid, podpredsednica
Krščanske kulturne zveze Monika Novak-Sabotnik, županja trške občine Železna, Kapla Elisabeth Lobnik, predsednik SPD Zarja
Willi Ošina, predsednik Zveze slovenskih pregnancev Gregor Krištof, predsednik
kluba koroških Slovencev v Ljubljani Janez Stergar, bivša predsednica
slovenskega centra PEN Ifigenija Simonovič Zagoričnik, podžupan trške občine
Železna Kapla Franc-Jožef Smrtnik, predsednik Enotne liste Gabriel Hribar, predsednik
Zveze koroških partizanov Milan Wutte in predsednik Slovenskega prosvetnega
društva Zarja Willi Ošina.
Pisateljica Maja Haderlap.
Kulturni spored sta oblikovala tamburaški ansambel Tamika iz
Železne Kaple in pisateljica Maja Haderlap. Osrednja prireditev koroških žena je
bila v Železni Kapli zato ker je bila tu pred 80imi leti ustanovljena
predhodnica zveze, koroška Antifašistična fronta žena.