torek, 21. marec 2023

V Cankarjevem domu bo koncert Dominika Bagole Balladera z gosti

V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bo v nedeljo 16. aprila, ob 19.30 krasen koncert Dominika Bagole Balladera z gosti. Glasbeni večer "vodilnega domačega klavirskega kantavtorja”, kakor ga je za oddajo Izštekani leta 2021 napovedal legendarni radijski voditelj Jure Longyka, bo slavje in praznovanje ob izidu njegovega tretjega albuma Neon Srce, ki se spogleduje z glasbo najbolj ustvarjalnih osemdesetih.



BALLADERO

Balladero je umetniško ime Dominika Bagole, “vodilnega domačega klavirskega kantavtorja”, kakor ga je za oddajo Izštekani leta 2021 napovedal legendarni radijski voditelj Jure Longyka. Balladero z unikatnim avtorskim stilom že desetletje uspešno združuje navdihujoči klavirski indie-pop, udarne rokovske rife in prefinjene klavirske balade. Njegove skladbe odlikujejo tudi odlična besedila, ki se dotikajo tako osebno-izpovednih kot tudi družbeno-kritičnih tematik.

Po dveh izvrstno sprejetih dolgometražnih albumih Club Deuce in Perfect You (izbran za ploščo leta 2016 po izboru portal 24ur.com) je plodoviti in vsestranski ustvarjalec izdal svoj dolgo pričakovani tretji studijski album (Neon Srce). Album namenoma nosi zelo kontrasten naslov in je tudi zvočno zelo razgiban. Neon kot energija in element svetlobe, bleščavosti, razsvetljenosti, tudi privlačnosti, srce pa kot emocija in tisto, kar je osnovni gradnik vse umetnosti, glasbe in čutnega ustvarjanja nasploh. Posebnost tega albuma je, da je nastajal v precej daljšem obdobju kot njegova predhodnika, v različnih studijih od Slovenije, do Münchna, Berlina in Miamija.

Nov album je nastajal v sodelovanju s številnimi vrhunskimi producenti, pod večino skladb pa se je produkcijsko znova podpisal nemški glasbeni superkategornik Uwe Bossert, član svetovno znane skupine Reamonn. Mednarodno zasedbo na albumu ob številnih izvrstnih domačih glasbenikih dopolnjujeta italijanski kitarski virtuoz Lorenzo Corti in Ash Soan, »najbolj prodajani« studijski bobnar Velike Britanije, ki je sodeloval z zvenečimi imeni svetovne glasbene scene kot so Adele, Dua Lipa, Sam Smith, Tori Amos, Joss Stone in drugi. Napoved težko pričakovanega novega albuma je Balladero

začel že z novo izdanimi singli (Drugačen svet, Najina, Potujem, Marelice in Toplo) prav danes pa uradno premiero doživlja še pesem Verjet. Medtem iz radijskih postaj še vedno odmevajo tudi najbolj predvajana skladba leta 2016 na Valu 202 - Zlati časi ter druge Balladerove klasike kot sta Le bdi in Če bi v duetu z Jadranko Juras.

Balladero je tudi odrsko prekaljeni ustvarjalec. V desetletju ustvarjanja je nastopil na številnih vidnejših festivalskih, klubskih in drugih odrih. Ob nastopih v Nemčiji in Švici je že leta 2012 nastopil s samostojnim koncertom na berlinski Alex tv. Kot osrednji gost slovenskega mladinskega orkestra je na 68. Festivalu Ljubljana predstavil presek svojega glasbenega ustvarjanja, še isto leto se je kot avtor in izvajalec uvrstil tudi v finale slovenske popevke. Še posebej pa velja izpostaviti nastop na minulem

“žlahtnem izboru” izštekanih ustvarjalcev, z razprodanim koncertom Izštekanih10 v Kino Šiška. Je tudi prejemnik MTV Adria nagrade in polfinalist tekmovanja International Songwriting Competition.

ponedeljek, 20. marec 2023

V Snoviku pripravljajo že 17. Velikonočni sejem

Snovik, 20. 3. 2023 - Turistično društvo Tuhinjska dolina in Terme Snovik v nedeljo, 26. marca 2023 vabita že na 17. tradicionalni Velikonočni sejem, ki bo potekal v prireditvenim šotoru v Snoviku, ki je postavljen poleg Term Snovik.  Kot je v navadi bo tudi letos dišalo po velikonočnim dobrotah, domačini bodo pričarali pravo velikonočno vzdušje s prikazom obrti in rokodelskih spretnosti izdelave butaric.



Sejem se odpre ob 10. uri, spremljal pa ga bo pisan zabavno-kulturni program. Tako za otroke in odrasle bo potekala ustvarjalna velikonočna delavnica s članicami društva in Osnovno šolo Šmartno v Tuhinju. Točno ob 12. uri se prične vsako leto težko pričakovano že 5. tekmovanje v spretnostnem ribanju hrena, v katerem se običajno po-merijo obiskovalci iz bližnje in daljne okolice.

Sejem bo odprt do 16. ure, mogoče pa bo tudi kupiti velikonočne dobrote (od domačega kruha in potic do medu, domačih rezancev, domačih lokalnih sirov in skute ter seveda suhomesnatih izdelkov) in druge zanimivosti pri ponudnikih na stojnicah.



Velikonočni sejem ohranja tradicijo in spominja na stare navade in običaje, katere se trudijo sekcije Turističnega društva Tuhinjska dolina ohranjati in širiti med svojo publiko, da ne gredo v pozabo.

Zabavno-kulturni program velikonočnega sejma:

•             10:00: pričetek velikonočnega sejma z Godbo Tuhinjska dolina in nagovorom predse-dnika Turističnega društva Tuhinjska dolina Ivana Hribarja,

•             10:30: slavnostna otvoritev sejma in kulturni program: nagovor župana Občine Kamnik Mateja Slaparja, ljudski plesi učencev podružnične šole  Sela pri Kamniku, harmonikarji prof. Smolnikarja Glasbene šole Kamnik, podelitev zahval rastavljalcem jaslic na božič-nem pohodu,

•             Tekom celega dneva: ustvarjalne delavnice za otroke in odrasle za izdelovanje veliko-nočnih okraskov, pirhov, voščilnic, prikaz izdeleva butaric.

•             12:00: 5. državno prvenstvo v hitrostnem ribanju hrena točno opoldne  (prijave do 11:00 ure istega dne ali na telefonsko številko 051 312 416)



Vabljeni vsi ljubitelji tradicije, rokodelskih izdelkov in domačih dobrot. Pripravite se na velikonočne praznike, v času Velike noči pa se pridružite tudi številnim brezplačnim animacijskim aktivnostim v Termah Snovik od 7. do 10. aprila 2023. Za vas pripravljajo ustvarjalne delavnice barvanja pirhov in izdelovanja zajčkov, udeležili se boste lahko tudi čisto pravega lova na čokoladne jajčke, se podali na večerni pohod z baklami do izvira termalne vode ter se pridružili ostalim rednim aktivnostim, ki jih brezplačno izvajajo za obiskovalce bazena.

Foto: Janez Platiše 

petek, 17. marec 2023

Svetovni dan downovega sindroma je 21. 3. 2023

Sodobne evropske družbe so raznolike z različnih vidikov: družbenega ozadja, izvora, jezika ali potenciala. Ta raznolikost se odraža tudi v vrtcih, šolah, zaposlitvah, bivanju. 24. člen Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov zahteva od držav pogodbenic, da zagotovijo, da invalidni otroci in odrasli »niso izključeni iz splošnega izobraževalnega sistema na podlagi invalidnosti« in da »imajo dostop do vključujočega, kakovostnega in brezplačnega primarnega in srednješolskega izobraževanja na enaki podlagi kot drugi v skupnostih, v katerih živijo.«



Imajo tudi pravico do vključujočega zaposlovanja in čim bolj samostojnega bivanja. Vključevanje je proces, s katerim šole, podjetja, občine in drugi razvijajo kulturo, politiko in prakse za vključevanje. Kljub velikemu obsegu mednarodne in evropske zakonodaje, ki podpira pravico vseh otrok in odraslih do vključujočega izobraževanja, zaposlovanja in bivanja, so po vsej Evropi v tem trenutku še težave. 

Generalna skupščina OZN je 21. marec razglasila za svetovni dan Downovega sindroma. Datum simbolno izraža genetsko posebnost tega sindroma – tretji dodatni kromosom na 21. paru kromosomov človeške celice. Ta genetska posebnost vpliva na posameznikove fizične in intelektualne sposobnosti.

DSI - mednarodna nevladna organizacija Downov sindrom International je za leto 2023 opredelila geslo »With Us Not For Us« (Z nami, ne za nas).



V Sloveniji se osebe z Downovim sindromom, starši, sorojenci in drugi sorodniki ter strokovnjaki, ki se poklicno ukvarjajo s posamezniki z Downovim sindromom, združujejo v Društvu Downov sindrom Slovenija. Društvo deluje že od leta 2013, še prej pa je delovalo kot Sekcija za Downov sindrom pri društvu Sožitje Ljubljana.

Društvo družinam z otrokom z Downovim sindromom omogoča vključitev v različne programe, za osebe z Downovim sindromom pa izvaja vrsto aktivnosti, ki jih spodbujajo in podpirajo v njihovem razvoju, omogočajo druženje in medsebojno spoznavanje.

Dr. Valerija Bužan, predsednica društva Downov sindrom: »Društvo je uspelo v preteklem letu pridobiti nove prostore v centru Ljubljane za zaposlitev oseb z Downovim sindromom. Istočasno je tam informacijska točka za opolnomočenje družin in pomoč strokovnjakom, ki bodo razvijali inkluzivno izobraževanje in zaposlovanje. Mogoča je izposoja literature iz tega področja. Iskali bomo tudi možnosti različnih oblik bivanja s podporo za odrasle z Downovim sindromom. Pomembno nam je, da bodo v naših programih osebe z Downovim sindromom in njihove družine ter strokovni delavci pridobili uporabne informacije, pa tudi sklenili nova prijateljstva, kar daje programom še posebno vrednost.«

Društvo bo ob Svetovnem dnevu Downovega sindroma pripravilo tudi več dogodkov v Ljubljani in drugod po Sloveniji, na katere vljudno vabi vse, ki nas želijo podrobneje spoznati in podpreti.

Pridružite se nam:

v soboto, 18. 3. 2023 Evropsko gastronomsko tekmovanje za osebe s posebnimi potrebami, ki bo potekalo ob 12. uri na Štuli 23 v Ljubljani Šentvid.

v torek, 21. 3. 2023, bo od 9.00 do 18.00 pred Ateljejem 21, na Bregu 2 v  Ljubljani INFORMATIVNA STOJNICA, kjer bomo imeli pripravljene gradivo in izdelke društva. Tudi letos bomo izvedli  pohod z baloni v 21. krajih po Sloveniji (Maribor, Celje, Postojna, Cerknica, Jesenice, Radovljica, Slovenj Gradec, Novo mesto, Koper …).


V Ljubljani bomo pohod z baloni zaključili z ogledom Narodnega muzeja Slovenija in Narodno galerijo. Ves čas pa nas bodo zabavali in pokazali svoje spretnosti in znanje tudi naši člani.

Veseli bi bili, če bi se nam na naših aktivnostih pridružili tudi Vi in tako na svoj način prispevali k vključevanju drugačnih v družbo, saj je pa pred nami še kar nekaj neurejenih poti, ki jih bomo skupaj premagali, tudi skozi ozaveščaje javnosti.

Z upanjem, da se odzovete, vam želimo lep dan.

dr. Valerija Bužan,
predsednica društva 

četrtek, 16. marec 2023

Sto dni po izidu knjige o župniku Martinu Golobu prodano preko 13 tisoč izvodov #video

Ljubljana, 16.3.2023 – Knjižna uspešnica Na spletni prižnici, ki je novembra izšla pri založbi Družina, je knjiga o veri, bogu in življenju župnika Martina Goloba. Njegova pričevanja je v knjigo zapisal novinar Lojze Grčman. Knjiga je velika uspešnica predvsem zaradi Martinove priljubljenosti med širokimi ljudskimi množicami. V prednaročilih so je prodali 1200 izvodov, trenutno pa so pri številu prodanih izvodov 13.500, zato je knjiga že v sedmem ponatisu.



Knjiga je po mnenju mladega župnika Goloba, ki je priljubljen tudi na družbenih omrežjih, v družbi zelo lepo sprejeta, kar pripisuje tudi dejstvu, da ne prinaša konflikta, predvsem pa ker daje globlji razmislek o življenju. Osebno mu je najbolj pri srcu del, ko opisuje spomine svojega otroštva in govori o svoji domači družini. "Ker sem imel lepo mladost, mi je o tem tudi najbolje govoriti," je dejal.

Lojze Grčman, ki je knjigo Na spletni prižnici napisal na podlagi 13 ur pogovorov z Martinom Golobom, pravi, da ga navdušuje, s kakšnimi občutki odhajajo ljudje iz srečanj z Martinom. "Martina imajo zaradi njegovega delovanja in topline po vsej Sloveniji za svojega župnika, duhovnika. Ko vidim, kako obogateni odhajajo ali kako sva se potrudila, da so vsaj za tisto uro, uro in pol malo pozabili na skrbi in težave in da gredo z lažjim srcem nazaj v svet, je to nekaj, kar me res zelo napolni in tudi zato bom šel z veseljem še kam."



"Vsekakor smo pričakovali, da bo knjiga uspešnica," je povedal Tone Rode, direktor založbe Družina, ki je knjigo izdala. "Martin se je zelo potrudil, Lojze se je angažiral in tudi celotna hiša, da bi sporočilo te knjige doseglo čim več ljudi," je dejal in dodal, da ga trenutno število prodanih izvodov kljub temu preseneča. "Spodbudno je, da ta knjiga ne trži rumenega tiska in novic o znanih osebnostih, ampak govori o Martinovi veri, sreči, o vsem, kar nas osrečuje, vsaj tiste, ki imamo nek oseben odnos z Jezusom."

Vodja Družininega marketinga Manica Ferenc je izpostavila dobrodelno noto, saj gresta od vsake prodane knjige dva evra za pomoč družinam v stiski. Pri tem sodeluje tudi Slovenska karitas. "Pomagali smo že šestim družinam in zbiramo sredstva za sedmo," je povedala in naštela tudi konkretne družine, ki so jim že pomagali. Tako so razdelili že 24 tisoč evrov, vsaki družini po štiri tisoč.

 VIDEO

sreda, 15. marec 2023

Priljubljeni Halid Bešlić aprila v Areni Stožice


 

ponedeljek, 13. marec 2023

Karitas in Hofer pripravljata dobrodelno akcijo

Ljubljana, 13. marec 2023: Tudi letos bodo prostovoljci Slovenske karitas v trgovinah HOFER 17. in 18. ter 24. in 25. marca zbirali izdelke za otroke in družine, ki v Sloveniji živijo v pomanjkanju, ter jim tako polepšali velikonočne praznike. HOFERjevi kupci so sicer v dosedanjih 15 zbiralnih akcijah zbrali že več kot 250 ton izdelkov.



Izdelke bodo kupci lahko dodali k svojemu rednemu nakupu in jih na koncu odložili v nakupovalni voziček pri pakirnem pultu. Izdelki, ki jih družine najbolj potrebujejo, so: 

živila za otroke: žitne kašice, kosmiče in namaze,
osnovna živila: trajno mleko, olje, sladkor in moko,
izdelke za higieno: pralni prašek, šampon, plenice ali druge izdelke po lastni izbiri.

Pomembno je le, da izdelki za hrambo ne potrebujejo hlajenja.

V osmih letih skupnega sodelovanja med Slovensko karitas in podjetjem HOFER so kupci zbrali že več kot 250 ton izdelkov, to številko pa želijo s tokratno akcijo še nadgraditi, da bodo znova lahko pomagali številnim pomoči potrebnim.

Zbiranje izdelkov bo potekalo v vseh 91 HOFER trgovinah v Sloveniji v petek, 17. 3. 2023, in v soboto, 18. 3. 2023, ter v petek, 24. 3. 2023, in v soboto, 25. 3. 2023.

 Vsaka od 91 trgovin HOFER bo prispevala še izdelke v vrednosti 50 evrov

VIDEO

»Veseli nas, da s Slovensko karitas organiziramo že 16. zbiralno akcijo in da bomo ponovno lahko pomagali tistim, ki pomoč zares potrebujejo. Tudi tokrat bo vsaka trgovina HOFER prispevala voziček z izdelki v vrednosti 50 evrov, tako da bomo zbrani količini s strani naših kupcev dodali še izdelke v vrednosti 4.550 evrov,« so pred akcijo povedali pri trgovskem podjetju HOFER.

Pri Slovenski karitas so dodali: »Verjamemo v dobroto ljudi, saj so jo ljudje v Sloveniji pokazali v številnih dobrodelnih akcijah, še posebej v zadnjih letih. Več, kot je stisk, večje so potrebe in s hvaležnostjo se tudi tokrat obračamo na darovalce, ki bodo s hrano ali pripomočki polepšali prihajajoče velikonočne praznike slovenskih družin v stiski. Z vašim prispevkom bodo prazniki bogatejši tudi za vas. Iskrena hvala.«

Akcija bo v navedenih terminih potekala v vseh trgovinah HOFER.

Nova predsednica Srebrne niti je Anita Caruso

Ljubljana, marec 2023 - Na nedavnem občnem zboru Srebrne niti, združenja za dostojno starost, je bilo izvoljeno novo vodstvo. Namesto legendarne Biserke Marolt Meden, zdaj svetovalke predsednice države za družbene zadeve, je bila za predsednico na volilnem občnem zboru izvoljena Anita Caruso, pravnica in ekonomistka, tudi znana, spoštovana in za svoje številne človekoljubne projekte pri Rdečem križu in še posebej pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije, pogosto nagrajena.



Nova podpredsednica Srebrne niti je dr. Marina Tavčar Krajnc. Novi člani/ce upravnega odbora so: Anita Caruso, mag. Bojana Cvahte, Linda Jamnik, dr. Živa Lavriša in Franci Perčič. V odboru pa ostajajo: Danica Jordan, Darinka Klemenc, Biserka Marolt Meden, Silvija Novak, dddr. Andrej Pleterski, dr. Brigita Skela Savič Blanka Šetinc, dr. Marina Tavčar Krajnc in Neva Železnik.

Nova predsednica je poudarila, da se bo Srebrna nit, društvo za dostojno starost, še naprej odzivalo na vsa aktualna vprašanja in problematiko starejših ljudi. Letos bo svoje moči usmerila predvsem v: kampanjo za sprejem Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja; aktivno se bo vključevala v pokojninsko reformo, sodelovala pri oblikovanju in sprejemu zakona o dolgotrajni oskrbi in pri dostopnosti starejših do zdravstvenih storitev. Tako kot do sedaj pa se bo odzivala na vse kršitve pravic starejših.

Grubin memorial 2023 - za Brino zbranih že več kot 14.000 evrov

Na Grubinem memorialu zbranih že več kot 14.000 evrov

sobota, 11. marec 2023

Železna Kapla: Dan žena in 80 let Zveze slovenskih žena

Na povabilo Zveza slovenskih žena (ZSŽ) iz Celovca se je predsednik Taboriščnega odbora Ravensbrück pri Zvezi združenj borcev za vrednote narodno osvobodilnega boja Slovenije (ZZB NOB) Matjaž Špat udeležil proslave ob dnevu žena, ki je bila v soboto 11. marca 2023 v prostorih Hiše kulture v Železni Kapli v Avstriji s katero so letos istočasno praznovali tudi 80. obletnico organizacije, nekoč imenovane Antifašistična fronta žena in na kateri je bila slavnostna govornica Ljubica Jelušič.

Slavnostna govornica Ljubica Jelušič, podpredsednica ZZB NOB.



V govoru je poudarila vlogo žensk v skrbi za ohranjanje slovenskega jezika in slovenstva na Koroškem, ter o pomenu in zgodovini 8. marca kot praznika žensk. Takoj na začetku je izpostavila: »Moram vam povedati in izreči veliko navdušenje ter tudi osebno zahvalo Zvezi slovenskih žena za to, da obstajate, za to, da delujete, in zato mi je danes v veliko čast, da sem lahko v živo spoznala gospo, ki je dolga leta v bistvu držala pokonci to Zvezo slovenskih žena, spoštovano Milko Kokot. To izpostavljam zaradi nekega posebnega pomena, ki ga bom izpostavila tudi kasneje v govoru.«
Celoten govor lahko preberete na povezavi https://1drv.ms/w/s!AmTsrz-4REMThKJ_pxkPh2R7MN7tAA?e=Yc1IN0

Daniela Topar, predsednica ZSŽ.

Pozdravne besede je zbranim namenila tudi Daniela Topar, predsednica ZSŽ in nekateri drugi visoki gosti, ki je v pozdravnem nagovoru podala zgodovinski pregled 80 letnega dela ZSŽ in poudarila: » Enakopravnosti še nismo dosegle kar kažejo stalne debate okoli zastopstva žensk v politiki, o razlikah med dohodkih moških in žensk – zadeve, na katere je med svojim predsedstvom neutrudno opozarjala tudi današnja častna predsednica Zveze slovenskih žena, Milka Kokot.«
Celoten govor lahko preberete na povezavi https://1drv.ms/w/s!AmTsrz-4REMThKJ9gAzrq0juYXF4hQ?e=63aJXc

Predsednik SPD Zarja Willi Ošina,


Predsednik SPD Zarja Willi Ošina, pa je prisotne nagovoril z naslednjimi besedami: »Lepo pozdravljeni na proslavi ob mednarodnem dnevu žena in ob 80. obletnici ustanovitve Antifašistične fronte žena oziroma Zveze slovenskih žena, ki je bila leta 1943 ustanovljena prav v Železni Kapli. Še zlasti smo veseli, da smo se danes lahko zbrali v našem novem kulturnem centru, ki smo ga poimenovali Hiša kulture, Farna dvorana. 115 let, tudi kot je letos staro naše društvo, smo morali čakati, da končno lahko delujemo in praznujemo v prostorih, za katere zanesljivo vemo, da bodo naši vsaj naslednjih 40 let. Kot nameščenec Slovenske prosvetne zveze zelo dobro poznam posamezna kulturna društva po celotni Koroški. Zato vem, da je povsod tam, kjer imajo društva svoje kulturne domove oziroma dobro urejeno infrastrukturo, kulturno delovanje lažje in uspešnejše kot tam, kjer društva nimajo lastnih prostorov. Prvi pogoj delovanja vseh društev pa je, da jim nihče ne meče polen pod noge.

Wili Ošina: Veseli smo, da smo se danes lahko zbrali v našem novem kulturnem centru Hiša kulture.

Med 160 žrtvami nacionalsocializma v Železni Kapli, katerih imena smo vnesli v spominsko uro, ki jo je umetniško oblikoval Marko Lipuš, je tudi veliko število žensk. Na žalost je moralo preteči več kot 80 let, da so končno vsa imena, razen imen žrtev evtanazije, zbrana in postavljena v javni prostor. Trenutno se dogovarjamo o postavitvi spominske ure na slovenski gimnaziji v Celovcu, in sicer v učne namene, jeseni pa bo najbrž tudi v parlamentu na prireditvi ob 80. obletnici pregona. Seveda si želimo, da bi jo lahko postavili tudi v Dvorani zrcal v Celovcu in v prostoru Občinskega urada v Železni Kapli.

Drage ženske, ob vaših dveh jubilejih vam iskreno čestitamo in vam želimo še veliko energije za bodoče izzive.«

Županja trške občine Železna Kapla Elisabeth Lobnik.


Županja trške občine Železna Kapla Elisabeth Lobnik pa dejala: »Posebno me veseli, da vas lahko pozdravim v imenu trške občine Železna Kapla – Bela tukaj v Farni dvorani. Zelo me tudi veseli, da lahko čestitam Zvezi slovenskih žena za 80-letnico. 80 let, v katerih se je veliko žensk pogumno in odločno uprlo fašističnemu režimu, 80 let, v katerih se je veliko žensk borilo za enake pravice Slovenk na vseh področjih družbe, in 80 let, v katerih bi lahko skupaj z drugimi ženskimi organizacijami dosegli pomembne izboljšave za nas ženske na številnih področjih življenja. Veliko korakov je že narejenih, a kljub vsemu je pot še dolga. Zato potrebujemo Dan žena. Ta dan slavi dosežke žensk na vseh področjih življenja in nas opominja na vse izzive, s katerimi smo ženske vsak dan konfrontirane. Želim nam še lep popoldan.«

Franc-Jožef Smrtnik, podžupan trške občine Železna Kapla.


Franc-Jožef Smrtnik, podžupan trške občine Železna Kapla pa je dejal, da se Dan žena v Kapli vedno praznuje, kar je zelo zelo lepo in nadaljeval: «Na letošnji Dan žena pa se spominjamo 80-letnice žensk, mater, ki so tedaj v najtežjem času zgodovine spoznale, da se je treba upreti, da se je treba boriti, da se pride do pravic. Tem ženam en velik poklon. Veliko njih je plačalo z življenjem, veliko jih je pa, hvala Bogu, tudi preživelo. Mi smo tisti, ki moramo to tradicijo gojiti naprej, se zavedati, kako pomembne so žene v naši družbi. Posebno pomembne so žene v naši narodni skupnosti, ki so matere, babice, in tiste, ki dajejo materino besedo naprej. Vem, da je včasih to zelo konzervativno, da žene samo osredotočimo na to. Žal mi moški, čeprav smo enakopravni, danes premalo gledamo na to, da bi naši otroci govorili to prelepo slovensko besedo.

Angela Piskernik je bila ena prvih žena, ki je to spoznala, se borila in bila uspešna.

Mislim, da je to pomembno, da se vam zahvalim vsem babicam, mamam, da daste besedo naprej. Le tako bomo uspeli, da bo to tradicijo in se tem ženam poklonili. Angela Piskernik je bila ena prvih žena, ki je to spoznala, se borila in bila uspešna. Jaz sem prepričan, da je v življenju veliko stvari, katere lahko uspejo, če si za tem in se za to boriš. Mislim pa, vam ženam želim veliko samozavesti, da si upate tudi nastopiti funkcije, iti v politiko in se postaviti kot tiste žene, ki so pred 80 leti v najtežjih situacijah, ko so riskirale življenje, stopile na plan in se združile in nekaj ustanovile. V tem smislu pa mislim, da boste tudi vi uspeli, da bodo tudi na občini postavili to uro, da se bodo vsi potem lahko spominjali teh ljudi, in jaz sam bom poskušal to tudi v vlado spraviti v Dvorano zrcal in če to uspe, potem sem že nekaj naredil. V tem smislu hvala lepa.«

Deželna poslanka Ana Blatnik.


Deželna poslanka Ana Blatnik pa je prisotne dame takole nagovorila: »Dame ste ve, vsaka žena od vas, ki je toliko prispevala k enakopravnosti, toliko prispevala tudi k temu, da lahko mi živimo v miru. In kako je to važno, smo lahko videli, kako hitro se ta mir zruši. Daniela je že zelo veliko povedala, kako gre ženskam, kako so enakopravne, ali tudi ne. Rada bi vam povedala, kako nam je šlo prav 8. marca v Beljaku, ko smo imeli veliko fešto ob mednarodnem dnevu žena. Čisto normalno je, da imaš prej eno tiskovno konferenco in novinarji so nam dali vprašanja, kot: je to dan praznovanja, je to dan opominov, je to dan zahtev, ali je sploh še važno, da imamo ta dan žena, saj je vse v redu. In to je bilo nekaj – jaz sem mislila najprej, da je to šala. Ampak ne, to je bilo res vprašanje. Odgovor je bil tak: ja, seveda, da je to dan praznovanja, in to zaradi tega, ker smo ga zaslužili, da praznujemo, smo zaslužili, da malo poklepetamo, da se povežemo, da ena drugi pomaga.

Še zmerom zasluži žena 18 odstotkov manj kot moški za isto delo, za isti čas.


In seveda je ta dan opomina in dan zahtev, ampak ne samo ta dan, temveč 365 dni v letu. In kaj žena mora narediti in ni bila prej vprašana, ali bo to naredila ali ne, nam je pokazala pandemija. Ja, ta dan je aktualen, kot še nikoli tako, ker vemo, da enakopravnost še ni dana, tudi ne v letu 2023. Še zmerom zasluži žena 18 odstotkov manj kot moški za isto delo, za isti čas. Še zmerom je žena tista, ki naredi in je tudi odgovorna za gospodinjstvo doma, za vzgojo otrok, za nego morebiti, in še zmerom je žena tista, ki vse kar naredi, vidimo mi kot družba kot nekaj samoumevnega. Novinar nam je rekel: je vse v redu. Ni vse v redu. Ni vse v redu, da žena dobi 18 odstotkov manj kot mož. Ni v redu, da je še zmerom žena tista, ki doma preskrbi in vzgoji otroke, in ni v redu, da če gre za vodilne pozicije, tam so moški doma, in to čeprav je žena tako dobro izobražena kot še nikoli – imamo več maturantk kot maturantov – je žena tista, ki tudi konča študij. Samo potem, če pridejo otroci, investira moški v kariero, žena pa doma. Nimam nič proti, če to res hoče. Ampak večina žensk nekako pričakuje in si želi morda tudi eno drugo življenje, eno tako življenje, kakor si ga ona želi. In politika mora postaviti smernice, da se vsaka žena lahko odloči za to, kar hoče.

Kot že rečeno, kot sem v začetku omenila, je veliko žensk prispevalo k temu, da lahko mi živimo v miru. In tem vsem bi se še enkrat rada prav prisrčno zahvalila.«

Mojca Koletnik, podpredsednica Zveze koroških partizanov.


Mojca Koletnik, podpredsednica je v imenu Zveze koroških partizanov in Zveze slovenskih žena  prisotne s strani prireditelja WerkStattMuseum v hiši Margarete Schütte-Lihotzky povabila na otvoritev razstave z naslovom 'ŽENSKO IME ODPORA' (Der weibliche Name des Widerstands) katero bodo odprli 25. marca 2023 ob 15. uri v Ljudskem domu v Celovcu. Celoten projekt je posvečen slovenskemu ženskemu uporu na Koroškem in ustanovitvi Koroške antifašistične fronte žena leta 1943 v Železni Kapli. Želja prireditelja je, povezati uporniško gibanje koroških slovenk in delovanje istomislečih žensk po ostalih krajih Avstrije in njihov poznejši razvoj.
Več o razstavi v nemškem in slovenskem jeziku preberete na tej povezavi http://www.werkstattmuseum.at/

Lepe in prisrčne proslave so se udeležili tudi Vesna Humar, državna sekretarka iz Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.



Lepe in prisrčne proslave so se udeležili tudi Vesna Humar, državna sekretarka iz Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, generalni konzul Anton Novak, Podpredsednica Zveze slovenskih organizacij Augustine Gasser, podpredsednica Slovenske prosvetne zveze Julija Schelander-Obid, podpredsednica Krščanske kulturne zveze Monika Novak-Sabotnik, županja trške občine Železna,  Kapla Elisabeth Lobnik, predsednik SPD Zarja Willi Ošina, predsednik Zveze slovenskih pregnancev Gregor Krištof, predsednik kluba koroških Slovencev v Ljubljani Janez Stergar, bivša predsednica slovenskega centra PEN Ifigenija Simonovič Zagoričnik, podžupan trške občine Železna Kapla Franc-Jožef Smrtnik, predsednik Enotne liste Gabriel Hribar, predsednik Zveze koroških partizanov Milan Wutte in predsednik Slovenskega prosvetnega društva Zarja Willi Ošina.

Pisateljica Maja Haderlap.



Kulturni spored sta oblikovala tamburaški ansambel Tamika iz Železne Kaple in pisateljica Maja Haderlap. Osrednja prireditev koroških žena je bila v Železni Kapli zato ker je bila tu pred 80imi leti ustanovljena predhodnica zveze, koroška Antifašistična fronta žena.

VIDEO - Posnetek celotne proslave. 

 Besedilo foto in video: Janez Platiše