petek, 31. maj 2019

Minister Jernej Pikalo: pri izobraževanju odraslih smo med najslabšimi

Ljubljana, 31.5.2019 – Na 23. Andragoškem kolokviju in posvetu o izobraževanju odraslih za obdobje 2021 – 2030, ki ga je organiziral Andragoški center Slovenije je bil osrednji govornik Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport. Med drugim je dejal: »Slovenija je v izobraževanju otrok in mladostnikov v samem vrhu Evrope. Povsem drugačna slika pa je žal pri izobraževanju odraslih, kjer smo tako rekoč med najslabšimi. 



To predstavlja resen razvojni problem in obenem velik izziv, ki ga moramo reševati v sodelovanju z različnimi ministrskimi resorji, pa tudi z delovnimi organizacijami in lokalno skupnostjo. Zlasti zaskrbljujoče je, da tisti, ki so stari nad 45 oziroma 50 let in so najslabše izobraženi se niso pripravljeni dodatno izobraževati oziroma dokvalificirati ali prekvalificirati. 



Vsako izobraževanje je seveda napor, a kljub temu moramo najti ustrezne načine, kako vse tiste, ki bi se morali dodatno izobraževati, motivirati. Dejstvo je, da bodo na trgu delovne sile še vsaj 10 do 15 let ali morda celo več, preden bodo dosegli starostno mejo za upokojitev. Za državo bo razvojno pogubno, če jih bomo pustili 'stagnirati'. 



Zato bomo morali v naslednjih mesecih vložiti veliko napora in velik del energije usmeriti v področje izobraževanja odraslih. Najti moramo načine, kako navdušiti ljudi, da bodo želeli nadgrajevati svoje znanje in veščine, pa ne le zaradi delovnega procesa, ampak tudi zaradi njih samih in njihove kvalitete življenja. 'Življenje se ne konča, ko se konča delovni proces'.«

četrtek, 30. maj 2019

Če kadimo se hitreje staramo...

»Kajenje škoduje koži in sluznicam. Pri kadilcih pride do hitrejšega staranja kože, hitreje se koža povesi, izgubi elastičnost kolagena. Zaradi tega tudi več ljudi smrči in ima več drugih resnih zdravstvenih težav,« je na novinarskem srečanju pred svetovnim dnevom nekajenja dejala Aleksandra Križaj Dumić, direktorica Zobozdravstvene in estetske klinike Križaj, ki se ponaša z več kot 20-letno tradicijo.


Smrčanje ni le zvočni, akustični efekt, ki moti nas oz. tistega, ki spi poleg nas, ampak je pokazatelj in simptom resnih zdravstvenih težav – povišan krvni tlak, premajhen vnos kisika, slaba prekrvavitev in možganska dejavnost. Zožitve dihalnih poti so lahko tako resne, da lahko ljudje prenehajo dihati večkrat na noč po par minut. Zaradi tega je treba smrčanje obravnavati resno in ga odpraviti nemudoma. »Smrčanje lahko odpravimo tudi z lasersko terapijo. Prednosti tega zdravljenja so številne, pacientom pa je najbolj všeč, da po laserskem posegu nimajo nobenih problemov, lahko normalno jéjo, pijejo in govorijo ter se brez težav lahko takoj vrnejo na delovno mesto, saj poseg ne zahteva post operacijskega okrevanja,« je orisala Aleksandra Križaj Dumić.



Laserski poseg je učinkovita in hitra rešitev, če je vzrok smrčanja v povešeni ali ohlapni sluznici mehkega neba. Laserska terapija NightLase vključuje tri obiske na začetku ter eno letno osvežitveno terapijo za nekadilce, za kadilce pa dve. Pacienti po terapiji ponoči lažje dihajo in manj smrčijo. Z laserskim zdravljenjem pri skrbno izbranih pacientih pomagamo v približno 80 odstotkih, od vseh preiskanih pacientov pa v približno 70 odstotkih. Pri večini pacientov se skorajda razpolovi čas smrčanja. Kakovost spanja se izboljša, saj pacienti namreč potrebujejo manj časa, da se naspijo, in se ne zbujajo več utrujeni.

Podoben poseg se opravi tudi za zdravljenje inkontinence pri ginekoloških pacientkah, za povečanje napetosti vaginalnih mišic, za povečanje napetosti povešene kože na obrazu in vratu ter kože na področju podočnjakov.



Kajenje torej vpliva tudi na kožo. Za mladosten, svež in spočit izgled se v kliniki poslužujejo mnogovrstnih tehnik pomlajevanja, s katerimi lahko osvežijo površino kože, zgladijo nepravilnosti in naredijo kožo bolj sijočo. Posledice najpogosteje rešujejo z laserskim pomlajevanjem, botoksom ali s polnili.

»Po laserskem pomlajevanju dobi koža več vlage, več elastičnosti in izgleda sveža, mlajša. Izgledamo čisto drugače. Kot da bi prišli npr. s počitnic po treh tednih,« še doda direktorica Zobozdravstvene in estetske klinike Križaj Aleksandra Križaj Dumić.

torek, 28. maj 2019

Citypark otrokom podaril več kot sto igrač

Klavdija Miklavžin, vodja marketinga
v Cityparku in predstavnica
ZPM Ljubljana Moste - Polje.
Foto Robert Krumpak
V Cityparku so zbrali več kot sto igrač, ki jih bodo predali otrokom iz socialno ogroženih družin. Dobrodelni zabojnik so z raznovrstnimi igračami napolnili na nedavnem tradicionalnem družinskem dnevu v Cityparku, kjer je potekala tudi borza igrač. » Otroci so s starši na brezplačnih stojnicah lahko prodali, zamenjali ali podarili svoje igrače.

Veliko se jih je odločilo, da jih ne bodo prodali, ampak so jih raje podarili. Skupaj z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste – Polje bomo poskrbeli, da bodo romale v prave roke, in polepšale dan otrokom iz socialno ogroženih družin,« je ob predaji zbranih igrač povedala Klavdija Miklavžin Javornik, vodja marketinga v Cityparku.

Otroška borza igrač v Cityparku poteka dvakrat letno, prihodnja bo v največjem slovenskem nakupovalnem središču ponovno oktobra letos.

ponedeljek, 27. maj 2019

V evropski parlament so izvoljeni...

Novi evropski poslanci so: Milan Zver (SDS), Romana Tomc (SDS), Franc Bogovič (SLS), Tanja Fajon (SD), Milan Brglez (SD), Irena Joveva (LMŠ), Klemen Grošelj (LMŠ) in Ljudmila Novak (NSi). Gre za delne uradne izide, ki se lahko še spremenijo, je opozoril Anton Gašper Frantar iz DVK-ja. Končni rezultati bodo znani šele na začetku junija.


Zmagovalka volitev je glede na delne uradne izide lista strank SDS in SLS, ki je prejela 26,48 odstotka glasov. SD je prejel 18,57 odstotka glasov, LMŠ 15,61 odstotka glasov in NSi 11,10 odstotka glasov.


sreda, 22. maj 2019

Nagelj za Kvartet klarinetov Godbe ljubljanskih veteranov

V Narodni galeriji je 20. maja 2019 Slovensko muzejsko društvo, za izjemne dosežke na področju muzejstva podelilo, Valvasorjeve nagrade, častna priznanja , diplome in nagelj.



Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo je prejela zgodovinarka in dolgoletna direktorica Pomurskega muzeja Murska Sobota Metka Fujs. Med nagrajenci je bil tudi Peter Florjančič za donacijo izumitelja Petra Florjančiča Tehničnemu muzeju Slovenije. 



Nagelj so prejeli tudi člani Kvarteta klarinetov Godbe ljubljanskih veteranov, ki so glasbeno požlahtili slavnostni dogodek.

Besedilo: Milan Pavliha
Foto: Janko Dermastja, Narodna galerija, Ljubljana

sreda, 15. maj 2019

Tecar koncept je celostna oblika fizioterapevtske obravnave

Tecar koncept zajema funkcionalne produkte, terapevta z njegovim manualnim (ročnim) znanjem ter HCR aparat.

S pomočjo praktičnih izdelkov, med katera spadajo eterična olja, kreme, povoji, očiščevalci kože.. pripravimo telo oziroma področje telesa na obravnavo, prav tako terapijo tudi zaključimo. Olja imajo različno sestavo in učinke; masažno olje za mišično relaksacijo, limfartikularno olje za aktivacijo sklepnih in limfatičnih področij, termodinamično olje za neprekrvavljene mrzle okončine in tonično olje za dvig mišičnega tonusa. Hkrati je pacient deležen tudi aromaterapije.



Terapevt je pri Tecar obravnavi najpomembnejši člen… v samo obravnavo vključuje svoja teoretična in manualna znanja. V aparatu ni shranjenih protokolov zato mora protokole terapevt poznati sam, kar pomeni, da mora imeti dovolj predhodnega znanja iz fizioterapije in vsa dodatna human Tecar izobraževanja. V obravnavo vključuje tudi pasivne, aktivo asistirane in aktivne vaje, pri tem pa si pomaga z HCR 1002 aparatom.

Telo oziroma celice so sestavljene iz vode in elektrolitov. S pomočjo HCR aparata oziroma radiofrekvence povečamo prepustnost celičnih membran in s tem stimuliramo prehajanje elektrolitov, kar pomeni več kisika za celice in posledično hitrejšo regeneracijo. HCR 1002 je edinstven aparat z zaščiteno frekvenco 447kHz in unikatno programsko opremo, kar omogoča brezhibno delovanje tako imenovane radiofrekvence. Aparat nam omogoča, da lahko enostavno preklapljamo med rezistivno in kapacitivno tehnologijo. Z rezistivno tehnologijo je mogoče obravnavati tkiva v katerih je prisotno malo vode; kosti, sklepi, sklepne ovojnice, kite, ligamenti… Z kapacitivno tehnologijo pa vplivamo na mehka tkiva in sicer mišice in mišične ovojnice, tam kjer je več vode.

Aplikatorji (nastavki) so narejeni iz posebnega Wafer materiala (tanek kos polprevodniškega materiala, običajno iz kristalnega silicija, v zelo tankih slojih), ki še poenostavijo doseganje želenih učinkov. S pomočjo prilagajanja jakosti je mogoče spodbujati mikrocirkulacijo (pospešen pretok krvi v manjših žilah), vazodilatacijo (širjenje žil in povečan volumen prehajanja krvi v večjih žilah) ali povišati temperaturo v tkivu, odvisno katero reakcijo potrebujemo.



Jakob Golob, diplomirani fizioterapevt, ki skrbi za strokovno fizioterapevtsko podporo pri podjetju Semos v Celju svetuje, da bodite previdni, ko se odločate za TECAR terapijo, ki je celosten koncept fizoterapevtske obravnave, saj se pojavlja veliko posnemovalcev, ki zelo radi izrabijo ime koncepta TECAR zato, da lažje prodajajo radiofrekvenčne aparature.

Jakob Golob, dipl.fiziot.

ponedeljek, 13. maj 2019

5. mednarodni festival znanja in kulture starejših

V Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah je 25. aprila 2019 pod častnim pokroviteljstvom Boruta Pahorja, predsednika Republike Slovenije, potekal 5. mednarodni festival znanja in kulture starejših, ki ga je organizirala Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje (SUTŽO). Gostiteljica in so-organizatorica festivala je bila UTŽO – Društvo Lipa Domžale. Festival je prostor izmenjave med slovenskimi univerzami za tretje življenjsko obdobje in prostor sodelovanja s sorodnimi domačimi in tujimi organizacijami. Festivala so se poleg študentov, mentorjev in vodij slovenskih univerz za tretje življenjsko obdobje udeležili tudi predstavniki iz Hrvaške, Nemčije in Italije.






Festival so s pozdravnimi nagovori uvedli mag. Katja Dovžak z MIZŠ, Toni Dragar, župan Občine Domžale, in Marjan Ravnikar, predsednik UTŽO Domžale.



Mag. Katja Dovžak je v nagovoru izrazila pohvalo Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje za dosedanje izjemno uspešno izobraževalno delo s starejšimi in njena prizadevanja za uresničevanje vseživljenjskega izobraževanja ter zaželela festivalu uspešno predstavitev dosežkov izobraževanja, ustvarjanja in delovanja starejših.




Toni Dragar, župan Občine Domžale, je s ponosom spregovoril o delu in pomenu domžalske UTŽO, o občini Domžale in njenih aktivnih starejših prebivalcih. Predstavil je tudi »rojstni dan« Občine Domžale, ob katerem je bila organizirana vrsta prireditev, med njimi tudi ta festival. Domžale je predstavil kot prostor zadovoljnih ljudi - uspešno in ugledno podjetniško, športno in kulturno središče, znano po svoji slamnikarski tradiciji.



Marjan Ravnikar, predsednik domžalske UTŽO, je med drugim dejal: »Ponosen sem, da smo lahko gostitelji 5. mednarodnega festivala znanja in kulture starejših, saj tudi to kaže na uspešno delovanje naše Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki deluje že več kot dve desetletji. Njeno ustanovitev v Domžalah je spodbudila Metka Zupanek, prva predsednica UTŽO Domžale. Veliko generacij se je zvrstilo v naših predavalnicah, na ekskurzijah, prireditvah, predstavitvah knjig in publikacij, razstavah, športnih in rekreativnih poteh, mnogo novih znanj in spretnosti je zamenjalo svoje lastnike, jim obogatilo in polepšalo življenje, izpolnilo sanje, za katere v delovni dobi ni bilo časa, ali srečalo iskrene prijatelje in sodelavce, včasih tudi pomoč. Vesel sem, da vedno znova ugotavljamo, da je UTŽO v Domžalah in sosednjih občinah postala pravo gibanje, ki boljša in lepša življenje starejšim in drugim generacijam. Posebej smo ponosni na delo v kulturi, saj je naša univerza s svojim kulturnim udejstvovanjem postala pomemben del kulturnih dogajanj v občini in njeni okolici.«



Prof. dr. Ana Krajnc, predsednica SUTŽO, je poudarila, da postajata učenje in ustvarjanje za starejše način življenja, saj uresničevanje potreb po odkrivanju novega, neznanega, lepega bogati naš osebni razvoj in nas poveže z drugimi ljudmi ter da vedoželjnost premaga vse strahove na poti do novega znanja.



Predavanje prof. dr. Ane Krajnc je navdušilo udeležence festivala, ki so povsem zapolnili dvorano Kulturnega doma v Domžalah.



Očarale so nas doživete interpretacije poezije igralca Iva Bana iz zbirke Pesmi štirih ob glasbeni spremljavi Ane Vipotnik in Igorja Leonardija na kitari.



S cvetoberom avtorskih pesmi so program festivala uvedle Zlatka Levstek, Janka Jerman in Marija Dodič, članice literarnega krožka Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale.



Kako deluje njihova mlada UTŽO in kako zgodbe ljudi tkejo pripoved kraja, so predstavile Nika Gams, Alenka Logar Pleško in Dragica Krašovec z UTŽO DVIG Log-Dragomer.



Kako delujejo v svojem kraju in se povezujejo z drugimi generacijami, sta v imenu UTŽO Grosuplje povedala Ivo Puhar in Teodora Adamič.



Filmsko ustvarjanje v učnih skupinah je predstavila Bojana Žokalj Jesih, študentka UTŽO Ljubljana in so-ustvarjalka filmov v evropskih projektih SUTŽO.



Festivala se je udeležila tudi Silvia Dabo-Cruz, predstavnica Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Frankfurta. Zanimivo je bilo prisluhniti njeni predstavitvi o delovanju UTŽO v Frankfurtu (Universität des 3. Lebensalters an der Goethe-Universität Frankfurt am Main).



Češminke, članice folklorne skupine UTŽO Domžale in Šele zdravja Domžale obujajo in poustvarjajo lokalno plesno in glasbeno izročilo pod mentorstvom Bože Bauer. Skupina daje velik poudarek domžalski tradiciji izdelovanja cekarjev in slamnikov ter drugih lokalnih šeg in navad. Slamnikarstvo je bilo namreč več kot pol stoletja pomemben del življenja Domžalčanov in je pripomoglo k njihovemu večjemu blagostanju ter razvoju kraja. Domžalski slamniki takrat niso bili poznani samo v Avstro-ogrski, temveč po celi Evropi, pa tudi v Ameriki. Na festivalu smo si z zanimanjem ogledali njihov glasbeno-plesni nastop 'Slamnik na glavo dati'.



Jasna Čurin z UTŽO Zagreb je na festivalu povzela in orisala 22-let trajajoče mednarodno povezovanje »Most znanja in sodelovanja« med Sveučilištem za treću životnu dob Zagreb in Slovensko univerzo za tretje življenjsko obdobje.



Pred petnajstimi leti se je spletla posebna vez med študenti umetnostne zgodovine Univerze za tretje življenjsko obdobje Ljubljana in Zamejskimi Slovenci Terske doline. Ta vez še vedno ostaja … so na festivalu poudarili Iva Gasar (UTŽO Ljubljana), Luisa Cher (Center za kulturne raziskave Bardo) in pevci Barskega okteta, ki so nas s pesmijo popeljali v ljudsko glasbeno izročilo Beneške Slovenije.



Ob zaključku festivala se je prof. dr. Ana Krajnc zahvalila organizatorjem festivala, predvsem Marjanu Ravnikarju, predsedniku UTŽO Domžale, in Alijani Šantej, predsednici UTŽO Ljubljana.

Skozi dolgoletno sodelovanje med UTŽO Zagreb, UTŽO Ljubljana in UTŽO Frankfurt so se spletla iskrena prijateljstva. Na fotografiji z leve: Jasna Čurin (Zagreb), Alijana Šantej (Ljubljana) in Silvia Dabo-Cruz (Frankfurt).



Po programu v dvorani se je festivalsko dogajanje preselilo na ploščad ob Kulturnem domu Franca Bernika. Glasbenemu nastopu Godbe ljubljanskih veteranov pod dirigentsko taktirko Jurija Cizeja so v lepem sončnem vremenu prisluhnili številni udeleženci festivala.



V popoldanskem delu so se nekateri udeležili ogleda Slamnikarskega muzeja in Menačenkove domačije …



… drugi pa strokovnega posveta Starejši, učenje, umetnost, ki ga je moderirala dr. Dušana Findeisen.

Na posvetu so svoja spoznanja in izkušnje delili prof. dr. Ana Krajnc, mag. Katja Dovžak, prof. dr. Nives Ličen, doc. dr. Rajka Bračun Sova, prof. dr. Robi Kroflič, mag. Miran Erič, Lučka Šičarov, Alenka Logar Pleško in Meta Kutin.



Beseda je tekla o umetniškem doživljanju, umetnosti starejših in njihovem vstopu v javni prostor, družbeno angažirani umetnosti starejših v sodobni družbi. Tema, o kateri bo vredno poglobljeno razpravljati tudi v prihodnje.

VIDEO - Odlomek predavanja prof. dr. Ane Krajnc na 5. med. festivalu znanja in kulture starejših.


Besedilo: Janez Platiše, Alijana Šantej
Foto: Janez Platiše

Dnevi medgeneracijskega sožitja se pričenjajo.

Od torka 14.5. pa vse do četrtka 16.5. 2019 bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekala nova prireditev Dnevi medgeneracijskega sožitja. Prireditev je osrednji dogodek Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in postavlja v ospredje medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost. 


Slavnostno odprtje bo v torek, 14. maja, ob 10. uri v dvorani Kocka Gospodarskega razstavišča. Častni pokrovitelj dogodka je Marjan Šarec, predsednik Vlade RS, pozdravna nagovora bosta imela Janez Sušnik, predsednik ZDUS, in mag. Ksenija Klampfer, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Odprtja se bodo med drugim udeležili Karl Erjavec, minister za obrambo, mag. Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo, dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport, Rudi Medved, minister za javno upravo, mag. Boštjan Poklukar, minister za notranje zadeve, dr. Iztok Purič, minister za področje razvoja, strateške projekte in kohezijo, Peter Jožef Česnik, minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu, g. Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti, g. Klemen Peran, predsednik Študentske organizacije, Lucija Karnelutti, predsednica Dijaške organizacije Slovenije in Medgeneracijske koalicije Slovenije, in Anja Fortuna, predsednica Mladinskega sveta Slovenije.

Dneve medgeneracijskega sožitja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani boste lahko v času trajanja prireditve lahko obiskali vsak dan od 9. do 18. ure. Vstopnine ni.

Podrobnosti in program poglejte TUKAJ

sobota, 11. maj 2019

Bosih nog po Naj tematski poti leta 2018

Snovik, 11. 5. 2019 – Užitek je sezuti čevlje, stopiti bos in občutiti zemljo pod svojimi nogami. Pa ne le užitek, tudi zdravo je. Turistično zveza Slovenije in Terme Snovik so danes pripravili zanimiv dogodek z naslovom »Klepet na Naj tematski poti leta 2018«, ki je privabil strokovno javnost in številne radovedne obiskovalce. Bosonoga pot je bila lansko leto na Dnevih slovenskega turizma, razglašena za najboljšo tematsko pot leta 2018. 3,2 km dolga bosonoga pot pri Termah Snovik poteka po travniku, pesku, skozi gozd ter po drugih naravnih materialih. 



Po izrečenih pozdravnih besedah, je dogodek s predstavitvijo tematskih poti v Sloveniji, otvoril Jože Prah iz Zavoda za gozdove Slovenije, ki je povedal, da imamo v Sloveniji več kot 700 tematskih poti. Po zanimivi predstavitvi je Petra Zlatoper, direktorica Term Snovik, navdušenim obiskovalcem predstavila knajpanje in izvrstno ponudbo le-tega v Termah Snovik. Kot je povedala direktorica: »Knajpanje je v Kamniku že bilo nekoč prisotno. To nas je vodilo k oživljanju tradicije in razvoju ponudbe.«



Prireditve se je udeležili tudi župan občine Kamnik, Matej Slapar, ki je v svojem pozdravnem govoru poudaril, da bosonoga tematska pot predstavlja dodano vrednost, tako za občane kot tudi turiste. Povedal je, da je Kamnik nekoč že bil zdraviliška destinacija. »Hvaležen sem Termam Snovik, da so obudile to zgodbo«, je še dodal.



V okviru dogodka je potekala tudi okrogla miza na temo tematskih poti v Sloveniji. Okroglo mizo so s svojim širokim poznavanjem tematike obogatili predsednik skupščine GIZ pohodništvo in kolesarjenje ter prokurist Term Snovik, Ivan Hribar, predsednik Turistične Zveze Slovenije, Pavle Hevka in pomočnik direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, Tomaž Hrovat. Pogovor je oblikoval in vodil Jože Prah. Na koncu okrogle mize so bili k besedi povabljeni tudi obiskovalci dogodka.



Po uvodni predstavitvi in okrogli mizi, ki sta potekali v seminarskih prostorih Term Snovik, so se obiskovalci podali po bosonogi poti, spoznali Kneippovo življenjsko filozofijo petih elementov zdravega načina življenja, se poučili o zeliščih, ki rastejo ob poti in preskusili Kneippove oblive. Najbolj pogumni so preskusili tudi štorkljasto hojo v potoku. Pri sušilnici sadja ob poti jih je pričakalo manjše presenečenje. V veliki pleteni košari so jih pričakale Kneippove dobrote, izvirska voda in domači jabolčni sok. Prireditev se je zaključila s sproščenim druženjem, klepetom in prijetno pogostitvijo v restavraciji Potočka.



V Termah Snovik lahko poleg 3,2 km dolge bosonoge poti, preskusite tudi spiralno bosonogo pot pri bazenskem kompleksu in kratko bosonogo pot pri apartmajskem naselju. Na pot se lahko podate sami ali pa se dogovorite za voden ogled.

Besedilo in foto: Ajda Pavčič

torek, 07. maj 2019

Sto let ljubljanske Medicinske fakultete

Ljubljana, 7. 5.2019 - V počastitev stote obletnice Medicinske fakultete v Ljubljani je bila v Cankarjevem domu prireditev Nemogoče telo, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik republike Borut Pahor, nastopali pa so tudi zdravniki, zobozdravniki in študenti. Fakulteta je doslej vzgojila več kot 8000 zdravnikov in okoli 2000 zobozdravnikov. 


Foto: Nebojša Tejiš/sta


Predsednik Pahor slavnostnem govoru izrazil priznanje. Dejal je: "Slovenija je ponosna na Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani. Njeni profesorji in študentje imate v naši družbi ugled in spoštovanje. Dosežki medicinske fakultete uživajo veliko občudovanje doma in ugled v svetu."

Foto: Nebojša Tejić/sta


Dotaknil se je tudi aktualnih težav slovenskega zdravstva: "Zdravnice in zdravniki, ki jih primerno strokovno pripravite za njihovo življenjsko poslanstvo so v tem trenutku rešitev in ne problem za nakopičena protislovja slovenskega javnega zdravstvenega sistema. Svečana akademija ni pravi prostor in čas za razpravo o zdravstveni reformi in v njenem okviru tudi o plačni reformi. Si pa skupaj z domala vsemi našimi ljudmi želim, da bi se dobre in premišljene rešitve končno našle in bi doma ostajali in se naprej strokovno polno razvijali diplomanti medicinske fakultete."

Foto: Nebojša Tejić/sta


Na prireditvi so nastopili številni zdravniki, zobozdravniki, študenti in zaposleni na fakulteti ter fakultetni simfonični orkester in pevski zbor. Prireditve se je udeležil tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina.

Foto: UPRS

Medicinska fakulteta je najstarejši visokošolski izobraževalni in znanstveno-raziskovalni zavod na področju medicine, dentalne medicine in biomedicinskih znanosti v Sloveniji. Je mednarodno priznana in uveljavljena inštitucija, ki akademsko, znanstveno in strokovno sodeluje z najboljšimi medicinskimi fakultetami po svetu.

VIDEO


Vir: UPRS/STA

nedelja, 05. maj 2019

Premier Šarec na Florjanovem dobrodelnem koncertu v Semiču nagovoril občinstvo

Semič, 5.5.2019 - V Kulturnem centru Semič je potekal dobrodelni Florjanov koncert, ki ga je organiziralo Prostovoljno gasilsko društvo Črešnjevec. Vabilu na koncert, na katerem so zbirali denar za izvedbo centralnega ogrevanja v prostorih društva, se je odzval tudi predsednik Vlade Republike Slovenije Marjan Šarec, ki je v svojem nagovoru pred začetkom bogatega kulturnega programa orisal delo in poslanstvo gasilcev.



Uvodoma je premier sicer spomnil, da je na včerajšnji dan godoval sveti Florjan, zavetnik gasilcev, in da se ravno v teh dneh gasilci še posebej spominjamo svojih preminulih tovarišev, hkrati pa prosimo za varno in uspešno delo v bodoče na intervencijah in pri drugih aktivnostih.

V nadaljevanju je poudaril, da v slovenskem sistemu zaščite in reševanja gasilstvo temelji na prostovoljni bazi, ki jo tvorno dopolnjujejo poklicni gasilci. »Prostovoljne gasilke in gasilci smo tisti, ki priskočimo na pomoč ob najrazličnejših težavah. Danes se je delovanje močno razširilo; ne gre več samo za požare, tako kot je šlo v preteklosti, ampak se rešuje vse mogoče naravne nesreče, včasih pa ljudje pokličejo tudi za reševanje hišnih ljubljenčkov z dreves in podobno. To se včasih zdi nekoliko nenavadno, nekoliko ironično, vendar kaže na to, kako gasilke in gasilci držimo to družbo pokonci in kako brez naše organizacije ne bi bili tako varni in bili pripravljeni na najrazličnejše tegobe, ki nas lahko doletijo vsak dan.« 



»Gasilsko geslo je: 'Ne boj se za pomoč, mi bdimo dan in noč,' in dokler bo v slovenskem gasilstvu tako, potem se ni bati ne za premoženje ne za življenje. Gasilke in gasilci velikokrat tudi nesebično pomagamo in na nevidne načine tej družbi omogočamo, da smo drug drugemu ljudje in da ne gledamo samo na denar, ampak predvsem na to, kako bomo drug drugemu priskočili na pomoč, mu ponudili roko,« je še dodal.

Predsednik vlade se zaveda, »da gasilci ne moremo delovati samo na etični pogon, ampak so potrebna tudi finančna sredstva«, zato je pojasnil, da se je že srečal tako s predstavniki Gasilske zveze Slovenije kot tudi s predstavniki Združenja poklicnih gasilcev Slovenije in da so se pogovorili o težavah ter možnih načinih njihovega učinkovitega reševanja. 



Ob koncu je vsem navzočim zaželel prijeten večer in jih pozdravil z gasilskim pozdravom: »Na pomoč.«

Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Črešnjevec je bilo ustanovljeno leta 1956 in je eno izmed devetih gasilskih društev, ki delujejo v Gasilski zvezi (GZ) Semič in občini Semič. Ob 60-letnici delovanja društva pred tremi leti so prevzeli novo gasilsko vozilo, za katerega so namensko varčevali vrsto let, pri nakupu pa so jim pomagali še Občina Semič, GZ Semič in donatorji. Vozilo je odigralo veliko vlogo pri sanaciji neurja s točo junija 2018 tako v njihovi občini kot tudi v občini Črnomelj. Ker vozilo s seboj prevaža vodo, je zelo pomembno, da se temperatura v garaži ne spusti pod ledišče. Trenutno ogrevajo garažo na električno energijo, njihova velika želja pa je, da napeljejo enotno centralno ogrevanje, ki bo omogočalo uporabo prostorov gasilskega doma (ne samo garaže) tudi v zimskih mesecih. Investicija je zelo velika, zato so se odločili, da organizirajo današnji dobrodelni Florjanov koncert z namenom zbiranja sredstev za pokritje investicije. Ni pa to prva tovrstna prireditev v organizaciji društva, saj so že leta 2011 izpeljali podoben dogodek z naslovom Večer z gasilkami. Takrat so zbirali sredstva za nemoteno delovanje ženske gasilske tekmovalne desetine. Današnji Florjanov koncert sovpada tudi z godom svetega Florjana, zavetnika gasilcev, ki goduje 4. maja. 

Foto: Nebojša Tejić, STA

četrtek, 02. maj 2019

Predsednik Pahor je bil za 1. maj slavnostni govornik v Opatjem selu

Ljubljana, Opatje selo,1.5.2019 - Predsednik Pahor se je udeležil prvomajskega praznovanja v Opatjem selu, kjer je imel slavnostni nagovor. "Če Evropa in svet v 21. stoletju ne bosta znala prav odgovoriti na vprašanje spoštovanja in vrednotenja dela in zlasti perečega vprašanja naraščajoče družbene neenakosti, nas mora skrbeti. Zato je to vprašanje za našo oblast, za evropsko oblast, za vse, ki želijo mir, varnost, stabilnost in pravičnost v svetu eno od osnovnih vprašanj," je poudaril v svojem nagovoru.



Zanj so pomembni tako tisti, ki vlagajo, ki odpirajo nova delovna mesta, kot tudi ljudje, ki ta delovna mesta zasedajo. Dohodkovne razlike med ljudmi ne smejo biti prevelike, prav tako je treba delo ceniti, toliko bolj bo naša država ostala mirna in varna skupnost.

VIDEO


Že dopoldne je Pahor ob dnevu odprtih vrat v predsedniški palači gostil približno 200 obiskovalcev. V nagovoru je poudaril, da delo ostaja temeljna vrednota in je tudi temeljno merilo našega položaja v družbi. "Razlike med nami, izhajajoče iz dela, pa ne smejo biti prevelike, če hočemo obdržati družbo povezano," je izpostavil kot temeljno sporočilo praznika.



Po njegovih besedah bomo namreč ohranili in okrepili naš razvoj samo tako, če bodo socialne razlike med ljudmi vzdržne. Razlike med ljudmi bodo sicer vedno obstajale, nekatere so tudi popolnoma legitimne, a Pahorju se zdi, da bodo bolj uspele tiste družbe, ki bodo bolj obvladovale socialne razlike med ljudmi. Če bi se te razrasle, bodo namreč dvomi in nezaupanje v sistem tako veliki, da bi ga lahko ogrozili, je posvaril Pahor.

VIDEO

sreda, 01. maj 2019

Marjan Šarec: Prvi maj ni ideološki praznik

Ravne na Koroškem, 1. 5. 2019 - Premier Marjan Šarec je slavnostni govornik na prvomajskem srečanju na Ravnah na Koroškem na katerem je poudaril, da prvi maj ni ideološki praznik, ampak pristen praznik ljudi dobre volje, ki se družijo, vsak dan delajo in ustvarjajo ter imajo radi svojo domovino. Za sindikalista Vilija Novaka pa je 1. maj simbol združevanja delavstva proti kapitalizmu. 

Predsednik vlade Marjan Šarec. Foto: Danica H.


Predsednik vlade je v nadaljevanju govora med drugim dejal: "Marsikaj se je naredilo mimo tistega, kar smo pričakovali leta 1991. Danes se lahko nekaterih podjetij zgolj spominjamo – mnoga podjetja so propadla, pa ne zato, ker ne bi imela ničesar za ponuditi, ker bi imela slabe delavce, ampak zato ker jih je uničil pohlep. Pohlep nekaterih, ki jim ni bilo nikoli dovolj. Žal so odšle mnoge blagovne znamke, mnoge priznane firme so šle v stečaj ali pa so jih pokupili tujci in marsikatero do danes tudi zaprli." 

Prvi maj je pristen praznik delovnih ljudi. Foto: Nebojša Tejić.


Za napovedana odpuščanja v Gorenju pa po Šarčevem mnenju niso krivi kitajski lastniki, ampak nekdo, ki se je prezadolžil in ni vodil podjetja na takšen način, da bi bilo dolgoročno vzdržno. 

Prihod predsednika vlade na prireditveni prostor. Foto: Danica H.


"Če ne bi imeli v preteklosti toliko pohlepa in toliko neljubezni do lastnega naroda, potem bi imeli danes mnogo več tovarn in družb v svoji lasti," je še poudaril in spomnil na primer Adrie Airways, ki jo je želela kupiti Lufthansa, a se njeni lastniki s tem niso strinjali in so jo potem prodali nekemu skladu. "Danes se sprašujem, koliko časa bo še letela naša Adria," je dejal Šarec.