Izjava Nataše Pirc Musar ob najavi podpore Piratske stranke Slovenije njeni predsedniški kandidaturi

»Zelo sem vesela podpore Piratske stranke Slovenije, ki me je na kongresu večinsko podprla kot kandidatko za predsednico Republike Slovenije. Piratsko stranko, ki je že dolgo stalnica v našem političnem prostoru, zavzeto spremljam že vrsto let. Tudi nazorsko in v sistemu vrednot smo si blizu, saj tudi sama podpiram njihove programske točke, ki so vezane na spoštovanje človekovih pravic, zasebnost in varovanje podatkov, svoboden in nevtralen internet, transparentnost države in politike. Za zaupanje se Piratski stranki iskreno zahvaljujem in verjamem, da se bomo v tem sodelovanju še tesneje povezali in okrepili medsebojne vezi.«

Festival Ljubljana napoveduje kulturno obarvan zaključek julija

Festival Ljubljana napoveduje kulturno obarvan zaključek julija, na sporedu bodo štiri izvrstne kulturne prireditve. V ponedeljek bo ob 20. uri v Križevniški cerkvi slovenska opera skladateljice Tine Mauko, v torek pa bomo ob 18. uri, prav tako v Križevniški cerkvi, prisluhnili naboru izvrstnih profesorjev Mojstrskih tečajev Festivala Ljubljana. Isti dan ob 20. uri bodo v Slovenski filharmoniji nastopili Državni simfonični orkester iz Kazahstana, oboistka Gordana Josifova-Nedelkovska in violinistka Ajman Musakajajeva pod taktirko Gudnija Emilssona. Dan za tem pa se bodo harmonikar Marko Hatlak in zasedba FUNtango poklonili 100-letnici glasbenika Astorja Piazzole, ob 21. uri v Poletnem gledališču Križank.

Lani je luč sveta ugledala nova slovenska opera slovenske pianistke, skladateljice in improvizatorke Tine Mauko. Umetnica je libreto opere napisala po predlogi istoimenske pravljice Hansa Christiana Andersena z naslovom Deklica z vžigalicami. Vsebina zgodbe je, kot sama pravi, še danes aktualna. Na globalni ravni prikazuje prepad med revnimi in bogatimi, na ravni posameznika tanko linijo med realnim in nadrealnim svetom. Skladateljica dualizem, ki se ga v zgodbi dotakne tudi z nauki budizma, v glasbi predstavlja s sopostavljanjem svetov: ob glasbila zahodnoevropske klasične glasbe postavi glasbila indijske klasične glasbe, v glasbi pa druži tudi dihotomiji urejene svobode in improviziranega reda. Operno delo o sanjah in upanju umirajočega otroka ter svetu onkraj običajnega izkustva bodo v režiji Rocca, prvega slovenskega diplomiranega opernega režiserja, izvedli znani obrazi Slovenskega komornega glasbenega gledališča, komornemu orkestru pa se bodo tokrat pridružili tudi slovenski glasbeniki, vešči igranja na glasbila tradicijske glasbe indijske podceline.

(25. 7., 20:00, Križevniška cerkev)

 

Komorno muziciranje je bilo pred iznajdbo radia in televizije priljubljena oblika socializacije tako za izvajalce kot poslušalce. Za druženje ob glasbi je nastala množica glasbenih del in eden pomembnejših skladateljev komorne glasbe je prav gotovo Johannes Brahms, ki je kot izvrsten pianist pri izvedbi svojih del pogosto sodeloval. Tokrat bodo odlomki njegovih violinskih sonat in klavirskega tria zazveneli v izvedbi izvrstne violinistke in pedagoginje Latice Honde-Rosenberg, katere repertoar obsega najpomembnejša violinska dela skladateljev od baroka vse do sodobnosti, kontrabasista Boža Paradžika, ki se je po karieri orkestrskega glasbenika posvetil

 

solistični in komorni igri ter snemanju, med drugim izvedb del, ki so bila prvotno pisana za violončelo, na Poljskem rojene pianistke Zuzanne Basinska, cenjene komorne glasbenice in prejemnice številnih mednarodnih nagrad, ter Annalise Orlando, mlade italijanske pianistke z uspešno mednarodno kariero solistke in komorne glasbenice. Drugi del koncerta bosta zaznamovali briljanca virtuozne igre mojstrov klavirja Frédérica Chopina in Franza Liszta ter klavirska različica jazzovsko obarvane Rapsodije v modrem Georgea Gershwina v interpretaciji priznanega in iskanega učitelja klavirja, solista in dirigenta italijanskega rodu, Epifania Comisa.

(26. 7., 18:00, Križevniška cerkev)

 

Državni simfonični orkester iz Kazahstana »Akademija solistov« združuje muzikalno in tehnično spretne kazahstanske glasbenike s priznanji mednarodnih tekmovanj. Orkester je na številnih turnejah po evropskih glavnih mestih nastopil z zavidljivim uspehom, igral je na najprestižnejših evropskih odrih, kot so pariška dvorana Gaveau, dunajski Musikverein in praška Dvořakova dvorana. V Koncertu za oboo v C-duru, katerega dvomljivo avtorstvo pripisujejo Josephu Haydnu, bo nastopila oboistka in glasbena pedagoginja makedonskih korenin Gordana Josifova-Nedelkovska, katere pozorno in izrazno natančno igranje je, kot je sam dejal, pomirjalo Ennia Morriconeja. 

V drugem koncertu večera, Koncertu za violino v e-molu Felixa Mendelssohna – Bartholdyja, se bo kot solistka predstavila kazahstanska violinistka Ajman Musakajajeva, ki slovi po mojstrski tehniki (šola Davida Ojstraha) in poglobljenem znanju in je tudi pobudnica ustanovitve orkestra, s katerim bo nastopila. Orkester bo igral pod vodstvom islandskega dirigenta Gudnija Emilssona, ki je vodil številne orkestre na turnejah po skoraj vseh celinah sveta in je bil med drugim pobudnik ustanovitve ter prvi šef dirigent Tajskega filharmoničnega orkestra.

(26. 7., 20:00, Slovenska filharmonija)

 

Marko Hatlak je slovenski harmonikar z bogato kariero in številnimi mednarodnimi projekti, ki nam je dobro poznan tudi kot član skupine Terrafolk. Zasedbo FUNtango, o kateri sam pravi, da njeno ime namiguje na »strastno in brezkompromisno« umetnost, sestavljajo vrhunski glasbeniki – iz jazzovskih odrov v njej ustvarjata vodilni jazz pianist v Sloveniji Marko Črnčec in kontrabasist Luka Gaiser ter ob Hatlaku s klasično izobrazbo še violinist, koncertni mojster RTV simfonikov Benjamin Ziervogel. 

Skupina bo zaokrožila 100. obletnico revolucionarja, enega najslavnejših glasbenikov 20. stoletja, Astorja Piazzolle. Njegov »novi tango«, kot ga je poimenoval sam, zmes klasične glasbe, je plesišča zamenjal za koncertna prizorišča in obkrožil svet. Pri izvedbi skladateljevih vokalnih del se jim bosta pridružila znana solopevca slovenskih korenin, ki jima je letos predsednik Borut Pahor podelil državni odlikovanji, svetovno znana mezzosopranistka, dobitnica dveh grammyjev Bernarda Fink Inzko in basbaritonist Marcos Fink, izvedbo pa bosta popestrila tudi državna prvaka v latinskoameriških plesih Nika Bagon in Miha Vodičar. Prav tako bomo slišali tudi avtorska dela Marka Hatlaka.

(27. 7., 21:00, Poletno gledališče Križank)

 Foto: Darja Štravs Tisu

Poletje v Tivoliju se zaključuje

V zadnjem tednu festivala Poletje v Tivoliju bo v torek nastopil Miha Peterlič, ljubljanski kantavtor in nekdanji klubski maratonec Radia Študent, ki se je leta 2017 predstavil tudi na festivalu MENT in je znan po akustičnem grungeu in punku s poezijo izgovorjenih besed.

V četrtek bo še zadnjič v tej sezoni potekala delavnica Grafika na žlico na kateri bosta sodelovala dva umetnika z razstave Odtisi in vtisi 2, to bosta Eva Žula in Matjaž Geder. Po delavnici bo sledil koncert groovy, sočno, sončno funky četverice Masaž. Nastopili so že v Kinu Šiška, Gala Hali, na Lentu in na velikem odru na Kongresnem trgu, kjer so junija 2021 osvojili naslov zmagovalcev 8. sezone Špil lige.

V torek bo na sporedu tudi brezplačno vodstvo po razstavi Odtisi in vtisi 2, galerija pa bo odprta vse do 22. ure. Razstavo v MGLC Gradu Tivoli si boste lahko od 18. ure ogledali brezplačno.

Poseben odpiralni čas bo tudi v četrtek, ko bo do 22. ure odprta MGLC Švicarija. Vstop je prost.

Podrobnejši spored dogodkov TUKAJ

Delovni obisk predsednika republike Boruta Pahorja na Koroškem

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je 18. julija 2022, na povabilo županov obmejnih občin Globasnica, Železna Kapla in Črna na Koroškem udeležil srečanja županov in občinskih predstavnikov na Lužah. Pred srečanjem na Lužah se je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor sestal z deželnim glavarjem Koroške dr. Petrom Kaiserjem. Namen srečanja je podpreti čezmejno sodelovanje med občinami na obeh straneh meje, saj so Luže priljubljena izletniška točka, ki povezuje Slovenijo in Avstrijo.

Predsednik Pahor in koroški glavar Kaiser sta si skupaj ogledala Peršmanov muzej, postavljen v spomin 11 koroškim Slovencem, ki so jih pripadniki SS in policijskega regimenta ustrelili aprila 1945. Peršmanova domačija je bila med vojno pomembno oporišče partizanskega gibanja. Predsednik Republike Slovenije je k spominskemu obeležju pri Peršmanovem muzeju položil venec.

Sogovornika sta soglašala, da državi odlično sodelujeta na mnogoterih področjih. Spregovorila sta o številnih potencialih regionalnega sodelovanja in skupnih izzivih, s katerimi se sooča Evropska unija. Slovenski predsednik je v pogovoru izpostavil predvsem sporočila sožitja med narodoma in sosednjima državama v skupnem evropskem domu. Ob tem je predsednik Pahor spomnil na skupno obeležitev 100. obletnice koroškega plebiscita, s katero sta leta 2020 oba naroda položila nove temelje za prihodnje sodelovanje. V izjavi za medije je predsednik dejal, da si želi, da bi v tem duhu reševali vse morebitne probleme.

Predsednik je v pogovoru z deželnim glavarjem Kaiserjem izrazil zaskrbljenost nad odločitvijo o ukinitvi možnosti študija slovenistike na magistrski ravni na Celovški univerzi – zavzel se je, da se čimprej najde rešitev, da bi bil ta študij ponovno omogočen. Predsednik in koroški glavar sta se pogovarjala tudi o aktualnem predlogu reforme dvojezičnega sodstva, kot je predlagana s strani pravosodnega ministrstva Republike Avstrije in je bila usklajena med Društvom slovenskih koroških pravnikov in osrednjimi organizacijami koroških Slovencev. V tem smislu je predsednik republike izrazil upanje, da Dežela Koroška ne bi ovirala sprejetja te reforme in s tem izpolnitve pravic slovenske manjšine.

VIDEO

Foto: Nebojša Tejić/STA  Video: UPRS  

Festival Ljubljana v tem tednu napoveduje kar tri vrhunske kulturne prireditve

Ljubljana, 18.7.2022 - Festival Ljubljana v tem tednu napoveduje kar tri vrhunske kulturno obarvane večere, ki se bodo odvijali v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma s pričetkom ob 20. uri. V ponedeljek, 18. julija, nam bo John Malkovich v glasbeno-gledališki predstavi prikazal odklonilno in ponekod posmehljivo držo glasbenih kritikov. Dan za tem, 19. julija, bomo prisluhnili nadarjenim glasbenikom Mladinskega orkestra Luigi Cherubini pod taktirko znamenitega maestra Riccarda Mutija, v četrtek, 21. julija, pa bo v izvedbi SNG Maribor na sporedu ena najbolj znanih oper, Bizetova Carmen, z Ramono Zahario v glavni vlogi.

Aleksej Igudesman je študij violine končal na dunajski Akademiji za glasbo in uprizoritvene umetnosti, njegovi talenti in kariera, v kateri je sodeloval z vrsto imenitnih glasbenikov (Gidon Kremer, Julian Rachlin, Vadim Repin idr.), pa segajo tudi na področje kompozicije, dirigentske prakse, igralstva in komedije. Glasbeni kritik je glasbeno-gledališka predstava, v kateri je Igudesman zabavno in provokativno združil izvedbe znanih del skladateljev preteklosti in sedanjosti (Bach, Beethoven, Piazzolla, Kancheli idr.) in prvih odzivov kritikov nanje, ki se nam danes zdijo zaradi neodobravajočega tona nekoliko nenavadni. K sodelovanju je pritegnil ameriškega igralca Johna Malkovicha, ki je na odru Ljubljana Festivala v vlogi pripovedovalca že stal leta 2017. Malkovich se s karizmatičnim nastopom povsem vživi v odklonilno in mestoma posmehljivo držo glasbenih kritikov del glasbenih mojstrov, ki jim še danes radi prisluhnemo. Predstava z izvirnim konceptom in izvrstnimi glasbeniki igralci nas zabava in hkrati opominja, da umetnostni kritik vedno znova stopa po tankem ledu osebnih prepričanj, družbenih norm in resnične umetnosti. Ob Malkovichu in Igudesmanu bodo nastopili še violinistka So-Ock Kim, violist Max Baillie, violončelist Thomas Carroll, pianist Hyung-ki Joo in flavtist Massimo Mercelli, prisluhnili pa bomo delom J. S. Bacha, W. A. Mozarta, L. van Beethovena, F. Chopina, J. Brahmsa, R. Schumanna, C. Debussyja, S. Prokofjeva, E. Ysaÿeja, G. Kančelija, A. Piazzolle, A. Igudesmana.

(18. 7., 20:00, Gallusova dvorana Cankarjevega doma)

 

Italijanski dirigent Riccardo Muti velja za enega najboljših dirigentov na svetu. Pod njegovo taktirko so zazvenela dela v izvedbi najimenitnejših orkestrov sveta, kot so Berlinski filharmoniki, Newyorška filharmonija in Dunajski filharmoniki; s slednjimi je na znamenitem novoletnem koncertu nastopil kar šestkrat. Skoraj 20 let je bil umetniški vodja milanske Scale, kjer je na oder postavil Wagnerjevo tetralogijo Nibelungov prstan, obenem pa na programe uvrščal tudi vrsto pozabljenih del preteklih obdobij. Za svoje delo je prejel številna priznanja in nagrade, med drugim tudi dve nagradi grammy. Leta 2004 je ustanovil Mladinski orkester Luigi Cherubini, v katerem sodelujejo mladi italijanski glasbeniki, ki jih izbere mednarodna žirija. Projektni orkester vsako leto nastopi na poletnem festivalu v Raveni, njegovo delovanje pa podpira tudi italijansko kulturno ministrstvo. Na program so uvrstili dela treh skladateljev iz obdobja romantike, ki temeljijo na zunanji poetični ideji. V formalnih okvirih simfonije ostaja Georges Bizet v Simfoniji št. 2 v C-duru, ki jo je navdihnilo njegovo bivanje v Rimu, Preludiji pa so ena izmed prvih simfoničnih pesnitev Franza Liszta, ki hkrati velja za utemeljitelja te oblike. V Uročenem jezeru ji sledi tudi Anatolij Ljadov, ki je poetično idejo zanj našel v pravljičnem svetu.

(19. 7., 20:00, Gallusova dvorana Cankarjevega doma)

 

“Ljubezen je ptica divjine, ki je nikomur ne uspe ukrotiti. Kdor jo poskuša ujeti, zapravlja čas.” Te besede je skladatelj Georges Bizet položil v usta eni najbolj znanih protagonistk opernega sveta – ciganki Carmen, delavki v tovarni cigaret v Sevilli, ki s svojimi čari zapeljuje moške, a se njena igra konča s smrtjo; izdani Don José namreč zapeljivko v afektu zabode. V andaluzijsko krajino postavljena zgodba, ki jo skladatelj oplaja s spevnimi melodijami in mikavnimi ritmi tamkajšnjih plesov, pred gledalce postavlja junake vsakdanjega sveta. V naslovni vlogi bo ob članih opernega ansambla SNG Maribor nastopila romunska mezzosopranistka Ramona Zaharia, celostno zasnovo predstave pa bo vodil andaluzijski operni režiser Juan Guillermo Nova, avtor številnih opernih postavitev, čigar posebnost so “vrhunsko izdelane in spretno uporabljene projekcije, ki se povsem spojijo z odrsko fizično pojavnostjo”. Ena najbolj priljubljenih oper bo zazvenela pod vodstvom pianista in dirigenta Simona Krečiča, ki že vrsto let deluje kot umetniški direktor Opere SNG Maribor, kjer sta bila pod njegovim vodstvom uprizorjena Wagnerjevo Rensko zlato in Marpurgi Nine Šenk, za slovenski kulturni prostor pomembnejša projekta.

(21. 7., 20:00, Gallusova dvorana Cankarjevega doma)

Interniranke Ravensbruck s svojci na spominski slovesnosti na Komelju v Avstriji

Komelj Avstrija, 17.7.2022 – Članice in člani Taboriščnega odbora Ravensbruck iz Slovenije, ki že več kot 30 let uspešno sodelujejo in prijateljujejo z Zvezo slovenskih žena in Zvezo koroških partizanov iz Celovca, so se udeležili 43. Spominske slovesnosti na Komelju v Avstriji na katerem je bila slavnostna govornica Helene Verdel, koroško slovenska aktivistka iz Borovelj. Avtobus, ki je zgodaj zjutraj odpeljal iz Nove Gorice je bil poln, ko je v Tržiču vstopila še zadnja udeleženka.

Gre za tradicionalna vsakoletna srečanja bivših internirank, političnih zapornic in ukradenih otrok nekdanjih nacifašističnih taborišč in zaporov, ter njihovih svojcev in prijateljev iz Slovenije z našimi koroškimi rojakinjami po različnih krajih avstrijske Koroške.

Matjaž Špat, predsednik Taboriščnega odbora Ravensbruck je povedal, da ta srečanja, ki so namenjena tudi mladim že več kot tri desetletja obnavljajo in potrjujejo spominske vezi, ki so se stkale med vojno med taboriščnicami z obeh strani Karavank v različnih nacističnih taboriščih in tkejo stike naprej med njihovimi potomci. Ženska solidarnost nikoli ni poznala meja. Tovrstna vsakoletna srečanja pripomorejo k večji kulturi spominjanja, sodelovanja in povezovanja z našimi rojaki. Na ta način se utrjujejo pristni in spoštljivi prijateljski odnosi in poznanstva.

Kot vsako leto na tretjo nedeljo v juliju, je tudi letos Zveza koroških partizanov in prijateljev protifašističnega upora skupaj s Slovenskim prosvetnim društvom Edinost v Pliberku priredila spominski pohod na Komelj, kjer je oktobra leta 1944 po izdaji padlo dvanajst borcev Domnove čete. Leta 1972 je Zveza koroških partizanov (ZKP) v spomin na komeljsko tragedijo pri Cimprcu postavila spomenik pri katerem zdaj stoji tam tudi stela, na kateri je podrobnejši popis dogodka.

Avtobus je udeleženke in udeležence pripeljal  do spomenika na Komelju kjer je potekala spominska slovesnost. Tisti, ki so se udeležili pohoda pa so se ob 9.30 zbrali pred Kulturnim domom v Pliberku in se od tam peš odpravili na 7 km dolgo pot, ki jih je vodila na Komelj, kjer ob cesti pri Cimpričevi domačiji stoji spomenik padlim borcem Domnove čete.

Slovesnost se je pričela s kratkim verskim obredom in blagoslovom, ki ga je daroval pater Andrej Lampret. Sledili so govori  predsednika ZKP Milana Wutte, podpredsednica ZKP Mojce Koletnik, koroške slovenske aktivistke Helene Verdel, pliberškega referenta za kulturo Marka Trampuscha in podžupana občine Žalec Marjana Vodeb.  V kulturnem sporedu pa so sodelovali MoPZ Foltej Hartman iz Pliberka, Franc Kuežnik,  pevska skupina Ribniški fantje iz Ribnice na Pohorju in godba iz Zabukovice pri Grižah pri Žalcu.

Sledilo je družabno srečanje. Za pogostitev so poskrbeli članice in člani organizacijskega komiteja »Pohod na Komelj«. Letošnjega Pohoda se je udeležilo približno 700 ljudi. Pobudnik tega spominskega pohoda je bil Lipej Kolenik, že vrsto let pa ga organizira skupina okoli podpredsednice ZKP Mojce Koletnik.

VIDEO - Matjaž Špat, predsednik Taboriščnega odbora Ravensbruck.

VIDEO - Mojca Koletnik, podpredsednica ZKP.

VIDEO - Helena Verdel, koroško slovenska aktivistka.   

FOTOUTRINKI

Kam namestiti vaš robotski sesalnik iRobot Roomba?

Čeprav robotski sesalniki iRobot Roomba zahtevajo zelo malo človeške pomoči, morate vsekakor poskrbeti, da jih hranite na mestih, ki so zanje najbolj primerna.

Priznajmo si –  sesanje je za marsikoga dolgočasno in dolgotrajno delo. Ne glede na to, ali živite v večnadstropni hiši ali garsonjeri, lahko traja, preden ustvarite vakuum okoli vsake preproge in vogala vašega doma. Le kdo ima dandanes čas za to, ko delo, družina in druge obveznosti preplavijo naše urnike? Prav to je razlog, da toliko ljudi pritegne Roomba, robotski sesalnik, ki samozavestno in brez nerganja čisti vaš življenjski prostor.

Nasvidenje, dolgotrajno čiščenje ... pozdravljen, prosti čas!

iRobot Roomba namreč ne potrebuje stalnega opominjanja, da opravi svoje delo (za razliko od vaših oziroma naših otrok). Čiščenje povsem preprosto načrtujte za čas, ki vam najbolj ustreza.

Kljub vsem funkcijam, ki jih premore Roomba, pa je vseeno potrebno poskrbeti tudi za njeno bazno postajo (Home Base), ki je ne morete namestiti kjerkoli. Če želite pravilno skrbeti za vašo Roombo, je pomembno, da polnilno postajo postavite na ustrezno mesto.

Svojo Roombo postavite na tla

Za zagotovitev, da vaša Roomba lahko deluje povsem samostojno, je priporočljivo, da njeno bazno postajo postavite na ravno površino oziroma tla. Tam se bo vaša Roomba prebudila in vaš dom počistila ob načrtovanem času ter se popolnoma brez težav po opravljenem delu tudi vrnila na svoje mesto.

Malo prostora, prosim

Shranjevanje Home Base bazne postaje na tleh omogoča tudi, da se naprava po končanem čiščenju pomakne nazaj do polnilne postaje. Bazna postaja namreč oddaja signal, ki ga Roomba zazna, ko je blizu – to robotka obvesti, kje se nahaja Home Base, in ga usmeri do kontaktov za polnjenje.

Zato poskrbite, da okrog polnilne postaje ne bo česa, kar bi utegnilo blokirati signal, saj se v tem primeru Roomba morda ne bo vrnila v domačo bazno postajo.

Imejte jo ob steni

Kadar mora Roomba počivati in se napolniti, se vrne v svojo domačo bazo. Zato je potrebno (seveda) polnilno postajo priključiti v vtičnico. Prav zato je najlažje, da iRobot bazno postajo postavite ob steno.

Ne shranjujte svoje je v omari

Ker je celoten namen robotskega sesalnika samostojno sesanje (torej, brez naše asistence), je bistveno, da ga postavite na dostopno mesto. Omare so slaba mesta za polnilne postaje Roomba, ker običajno nimajo potrebnega prostora ob strani ali pred bazo (navadno imajo v bližini ena ali več vrat, na katera lahko naletijo).

Raje ne v bližino stopnic

Vsi modeli Roomba imajo senzorje za zaščito pred padci po stopnicah, vendar njene bazne postaje vseeno raje ne postavite na vrh stopnic. Kot smo že omenili, je potrebno zagotoviti dovolj prostora, da se Roomba lažje premika do in iz bazne postaje. Ta preprost previdnostni ukrep vam bo pomagal dobro skrbeti za vaš robotski sesalnik. Da ne omenjamo, da vam bo to verjetno preprečilo, da bi se morebiti spotaknili ob njo in mordai celo padli po stopnicah.

Padcev po stopnicah vam resnično ne želimo, všeč pa so nam padci cen. Zato hitro pokukajte v spletno trgovino in si izberite svoj nov iRobot Roomba – seveda po ugodnejših cenah.

oglasno sporočilo

Predsednik Pahor sprejel aleksandrinke in jim vročil Zahvalo #video

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je v četrtek, 14. julija 2022, priredil sprejem za članice Društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink.

Na lepem in prisrčnem sprejemu je predsednik Pahor Društvu za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink vročil Zahvalo predsednika Republike Slovenije in sicer za prispevek k dokumentiranju življenja in dela aleksandrink, slovenskih žensk v Egiptu, in ohranjanje njihove zapuščine za prihodnje rodove. Zahvalo je v imenu društva sprejela njegova predsednica mag. Darinka Kozinc.

Mag. Kozinc se je predsedniku Pahorju zahvalila za vsa dejanja, ki jih je doslej storil za ohranjanje spomina na aleksandrinke. Ob tem je posebej spomnila na uradni obisk predsednika Pahorja v Egiptu leta 2016, ko se je kot prvi slovenski predsednik poklonil spominu na aleksandrinke s položitvijo cvetja k obeležju aleksandrink na Latinskem pokopališču v Kairu.

Predsednik Pahor je izrazil zadovoljstvo, da je imel privilegij in priložnost, da je lahko obiskal spominsko obeležje, posvečeno aleksandrinkam na pokopališču v centru Kaira ter se tako poklonil spominu na mnoga mlada slovenska dekleta in žene, ki jih je v Egipt pripeljala nuja po zaslužku za preživetje njihovih družin. Ob tem se je predsednik Pahor zahvalil vsem, ki se trudijo, da v kolektivni zavesti doma, v Egiptu in nasploh ohranimo prijazen in pošten zgodovinski spomin na usodo aleksandrink. "Prav je, da smo Primorci in nasploh vsi ponosni na dediščino, ki so jo s svojo zavzetostjo do svojih družin dale aleksandrinke," je še poudaril predsednik Pahor.

VIDEO Na sprejemu je spregovorila tudi gospa Salwa Hegazi, potomka aleksandrinke iz Kaira, ki vodi egipčansko-slovensko društvo Snežinka, in predsedniku Pahorju poklonila arabski in angleški prevod knjige Aleksandrinke. Arabski prevod je nastal prav na pobudo društva Snežinka.

Za današnji sprejem so kulturni program pripravile članice dramske skupine Društva žena Prvačina, ki v izvirnih oblačilih ohranjajo govorno in vizualno podobo aleksandrink. 

Vir: UPRS

Deseti brat bo osrednja gledališka predstava Poletnega gledališča Studenec

Tudi letos so v okviru 22. Kulturnega poletnega festivala 2022 v Kulturnem društvu Miran Jarc Škocjan pri Domžalah, kot vsako leto, pripravili pester kulturni program v katerem pa je po besedah Lojzeta Stražarja letos, v primerjavi z lanskim letom, nekoliko manj gledaliških predstav, zato pa toliko več koncertov, kar bo ljubiteljem glasbe, tako menijo, všeč.

Najbolj obiskana je domača gledališka predstava, letos je to DESETI BRAT. V okviru 22. Kulturnega poletnega festivala Studenec 2022 se bo v Poletnem gledališču Studenec premierno uprizorila 23. julija 2022 ob 21. uri Sledilo bo še deset ponovitev. Osnova za dramo Davorina Petančiča je bil roman Josipa Jurčiča, ki je izšel leta 1866 in po kateri je režiser Lojze Stražar priredil odlično predstavo za izvedbo na prostem in kot nalašč za oder Poletnega gledališča Studenec.

Vse te like bodo upodobili številni odlični znani in manj znani igralci, med katerimi je kar nekaj priznanih opernih pevcev. Zaradi njih, odlične režije, scenografije, kostumografije, koreografije, glasbene produkcije idr. igro Deseti brat, polno zabavnih prigod in pevskih vložkov, doživimo v popolnosti.

V predstavi bo nastopilo preko 50 igralcev, pevcev, plesalcev in statistov. Zbor sestavljajo okoliški pevci in člani Komornega pevskega zbora Šutna iz Kamnika in skupina Sidro iz Lukovice. Za živo glasbeno spremljavo pa bo poskrbel komorni ansambel Poletnega gledališča Studenec. Skladatelj in glasbeni producent je Slavko Avsenik ml.

Lojze Stražar je na koncu poudaril: "Poleg domače gledališke predstave bomo gostili zanimive glasbenike, ki jih navdihujejo različne glasbene zvrsti, kar bo popestrilo in obogatilo kulturni poletni festival. Iskreno si želimo, da bi 22. Kulturni poletni festival uspel. Ne dvomimo, da nam bo pri tem pomagala naša pregovorna vztrajnost, s katero že vsa leta pripravljamo festival in za katero vemo, da jo obiskovalci izredno cenite, saj nas vedno znova nagradite z obiskom predstav in prireditev v Poletnem gledališču Studenec."

Kratek povzetek zgodbe
Zgodba je postavljena v vaško in grajsko okolje, zaradi česar je med pripadniki zadnjega in ljudmi iz preprostejšega sveta opazna razlika v vedenju, oblačilih in jeziku. Pred nami se ob vodilnem motivu desetega brata odvija ljubezenska zgodba med Manico, grajsko gospodično, in Lovrom Kvasom, učiteljem sina premožnega graščaka Benjamina na gradu Slemenice. Zaljubljencema ljubezen grenita Marjan, Piškavov sin, in družbene razlike, zaradi katerih se Manica boji, da bi za njuno ljubezen izvedeli njeni starši. Dogajanje v »vaškem svetu« popestri Krjavelj s svojimi dovtipi in napihnjenimi zgodbami, ki jih spodbujajo tudi sovaščani v krčmi. Slišimo pa tudi Dolefa, graščakovega brata in starega študenta, ter druge osebe iz izvirnega besedila. Deseti brat kot glavni lik vodi potek igre od skrivnostnih okoliščin do njihove pojasnitve, ko izvemo, kdo pravzaprav je on in kdo sta Marijan in Piškav. Tako se na koncu pomirimo, kajti resnica kljub številnim zapletom pride na dan. Srečno pa se konča tudi zgodba Manice in Lovra, torej zmaga iskrena ljubezen.

Podrobnosti o 22. Kulturnem poletnem festivalu Studenec 2022 TUKAJ

Foto: KD Miran Jarc Škocjan

Na 70. Ljubljana Festivalu v naslednjih dneh bogat likovni in glasbeni program

Ljubljana, 13. 7. 2022 - Na 70. Ljubljana Festivalu bomo v prihodnjih dneh priča likovni in glasbeni umetnosti. Med 10. in 15. julijem je na sporedu Mednarodna likovna kolonija, ki jo bo 15. julija ob 12. uri v Viteški dvorani sklenila razstava del, v četrtek, 14. julija bomo ob 20. uri v čarobnem ambientu Križevniške cerkve prisluhnili komorni zasedbi Ensemble.si, teden pa bomo v Cankarjevem domu zaključili z znamenitim Faustovim pogubljenjem, 15. julija prav tako ob 20. uri.

Ljubitelje komorne glasbe bodo na vrhuncu poletja razvajali slovenski glasbeniki, ki so svojo karierno pot nadaljevali v imenitnih domačih in tujih orkestrih. V zasedbi Ensemble.si bosta kot violinista nastopila Tanja Sonc (Züriški komorni orkester) in Matjaž Bogataj (Bavarska državna opera), violistka Gea Pantner Volfand (Simfoniki RTV Slovenija), violončelist Jaka Stadler (Simfonični orkester Bavarskega radia), flavtistka Brina Kafol Žust (Berlinski simfoniki), klarinetist Tomaž Moličnik (Simfonični orkester Frankfurtskega radia), fagotist Tonko Huljev (Simfonični orkester Hof) in hornist Andrej Žust (Berlinski filharmoniki). Zasedba izbranih glasbenikov je na program uvrstila dela iz zakladnice komorne glasbe dolgega, romantičnega 19. stoletja, ki jih na slovenskih koncertnih odrih ne slišimo pogosto. Koncertantni nokturno v g-molu francoskega skladatelja Louisa Emmanuela Jadina bo uvedel enega izmed štirinajstih godalnih kvartetov Čeha Antonína Dvořáka, ki veljajo za bisere komorne glasbe. Koncert bosta zaokrožili Italijanska serenada za godalni kvartet v Slovenj Gradcu rojenega skladatelja pozne romantike, Huga Wolfa, ter Oktet, op. 80, delo po krivici pozabljenega skladatelja nemškega rodu Heinricha Hofmanna.

(14. 7., 20.00, Križevniška cerkev)

Eno največjih klasičnih del, Faustovo pogubljenje, je obsežno vokalno-instrumentalno delo o ceni človekove duše, ki sledi knjižni predlogi Johanna Wolfganga von Goetheja. Doktor Johannes Faust, v katerem je Wolfgang Goethe našel navdih za svojo stvaritev, je bil zdravnik, ki je študiral astrologijo in alkimijo, vključno s črno magijo, in je živel ter potoval po Nemčiji v 16. stoletju Goethejeva zgodba o Faustu in Berliozova uglasbitev pripovedujeta, kako Mefisto, služabnik princa teme, sklene pakt s Faustom v zameno za njegovo dušo. Berlioz je odkril Goethejevega Fausta v prevodu Gérarda de Nervala iz leta 1828. V svojih spominih je zapisal: »Eden od najimenitnejših dogodkov v mojem življenju je bil globok vtis, ki ga je Goethejev Faust naredil name. Vdal sem se skušnjavi, da bi jih uglasbil. Svojo partituro sem sestavil z lahkoto, ki sem jo v drugih delih izkusil zelo redko.« Po slabem sprejemu je Berlioz skladbo spremenil v glasbeno-dramsko delo, ki prestopa meje med simfonično in operno glasbo. Prvotnih osem prizorov je strukturiral v štiri dele, od katerih se vsak del začne z upanjem in konča z razočaranjem. Kljub začetnemu neuspehu je postalo Faustovo pogubljenje eno najbolj priljubljenih Berliozovih del konec 19. stoletja. Znameniti vojaški koračnici, nežnim ljubezenskim napevom, ekstatičnim himnam in pivskim pesmim bomo prisluhnili v izvedbi združene zasedbe najboljših slovenskih zborov in Orkestra Slovenske filharmonije, dirigentsko palico pa bo vihtel maestro Charles Dutoit. Kot solistka bo nastopila priznana francoska mezzosopranistka Sophie Koch, na festivalskem odru se ji bodo pridružili tenorist Charles Workman, karizmatični kanadski basbaritonist John Relyea in angleški basbaritonist Ashley Riches.

(15. 7., 20.00, Gallusova dvorana Cankarjevega doma)

Mednarodna likovna kolonija praznuje petindvajsetletnico, kar pomeni, da je Ljubljana doslej gostila skoraj dvesto vizualnih umetnikov iz različnih predelov sveta. Občutek imam, da je bilo včeraj, ko sva jeseni 1997 z direktorjem Darkom Brlekom klepetala o pravkar končanem festivalu. Na njegovo razmišljanje, da je škoda, ker vsa ta čudovita glasba neponovljivo izzveni, sem nehote predlagal, naj vključi še likovne umetnike, ki lahko doživljanje in občutenje glasbe upodobijo in festival obogatijo še z likovno govorico. Ideja mu je bila zanimiva in že naslednje leto uresničena. Vsako leto tako v Ljubljano povabim osem profesionalnih vizualnih umetnikov, pol iz Slovenije in pol iz tujine. Slikarji preživijo teden sredi festivalskega dogajanja. Ustvarjajo v ambientu Plečnikovih Križank in na platno prenašajo svoje doživljanje raznovrstnih prireditev. Pandemija je sicer v zadnjih dveh letih zelo otežila organizacijo kakršne koli kulturne prireditve, vendar pa je za umetnike ta vojna v Evropi predvsem z moralnega vidika huda ustvarjalna travma. Čeprav si verjetno noben umetnik tega ne želi, so vojne, na žalost, kar se izkazuje v zgodovini, za likovno ustvarjalnost zelo pomembne. Kaj naj bi bil pravzaprav mir? Neko idealizirano obdobje, h kateremu stalno težimo, pa ga nikoli nismo še prav opredelili niti definirali, ne vemo, ali je to samo hipotetično stanje v naših možganih ali je to družbenopolitična, socialna ali ekonomska kategorija. In ne nazadnje, ali si mir sploh želimo ali pa se o njegovem možnem obstoju samo sprenevedamo.

Človekov odnos do razmerja vojna – mir je pravzaprav vsaj v zadnjih stoletjih rezultat nekakšnega podedovanega slepomišenja in hinavščine. Po eni strani smo prepričani, da je v našo zavest vsajena želja živeti v miru nekakšna sociološka, humanistična, civilizacijska in kulturna pravica, o kateri nas že naše kulturno izročilo prepričuje, da jo ima skoraj vsakdo pravico zahtevati zase, po drugi pa se nenehno vojskujemo ali vsaj oborožujemo in pripravljamo za vojno. Dejstvo je, da smo na mir nepripravljeni in moj osebni občutek mi vedno bolj govori, da temelji percepcija odpora proti vojni v naši kulturi predvsem na moralnih in emocionalnih paradigmah, da je skratka ta odpor predvsem retoričen. Dogajanje, zlasti v zadnjem desetletju, me prepričuje, da so vojne ključen del sistema, ki vzdržuje nekakšno stabilnost in nadzor, pa naj gre za gospodarsko ali politično stabilnost, da so skratka iz sociološkega in ekonomskega vidika »conditio sine qua non«. Vojnam se očitno ne moremo in nočemo izogniti. Če se spomnim, ko sem nekaj let na slovenski in italijanski gimnaziji v Kopru predaval umetnostno zgodovino in razlagal o umetniških dosežkih celotne zgodovine človekove ustvarjalnosti, lahko ob večini umetnin, ki sem jih našteval in opisoval, samo zgroženo ugotovim, da so nastale zaradi vojne ali bile posvečene vojni – skratka, bile povezane z vojno oziroma nasiljem kakršne koli oblike, ne glede na to, ali je pri tem šlo za nacionalni, družbeni, verski ali moralni spor. Očitno torej lahko predpostavljam, da je neodvisno od časa nastanka umetniškega dela in metjeja oziroma načina, kako se umetnik izraža, eno temeljnih vprašanj pri nastanku kreacije, ali je v osnovi motivacije usmerjenost k vojni ali ne. Sam sem kljub navedenemu prepričan, da kreativna umetnost tudi v času hipotetičnega miru ni obsojena na izginotje in da je prav danes zavest o antivojni nova kreativna spodbuda za umetnike, nova estetika, ki temelji na negaciji konflikta, tega stimula, ki smo ga umetniki očitno potrebovali, da smo lahko govorili o miru. Verjamem, da se bo letos to še bolj pokazalo in da bodo v čudovitem ambientu Plečnikovih Križank tudi letos nastajala umetniška dela in oznanjala veselje, ki ga v tem času vsi še bolj potrebujemo, da gremo optimistično v bodočnost.

Letos se bo s tem izzivom spopadlo osem umetnikov. Iz Avstrije prihaja Ute Aschbacher, iz Japonske Noriaki Sangava, iz Italije Enzo Valentnuz, iz Hrvaške Ana Grubić, iz Slovenije pa Milena Gregorčič, Ana Žerjal, Franko Vecchiet ter Peter Ciuha. Tudi letos se nam bo pridružil znani multimedijski umetnik Lado Jakša, ki nas bo spremljal ves teden. Na otvoritvi razstave ob zaključku likovne kolonije pa bo s svojim glasbeno-vizualnim umetniškim pogledom predstavil njihovo ustvarjanje. Vsako leto kolonijo sklene razstava v Viteški dvorani Križank s prezentacijo vseh nastalih del. Vsak avtor pa eno delo pokloni v stalno zbirko moderne likovne umetnosti v lasti Ljubljana Festivala.

Vsem udeležencem želim veliko ustvarjalnega navdiha in prijetnega druženja in da bi tudi letošnje ustvarjalce Ljubljana očarala tako, kot je njihove predhodnike.

Tomo Vran, selektor

(10. – 15. 7., Pergola Križanke)

Spar namenil 10.000 evrov za prihodnost slovenske košarke

Spar Slovenija je kot dolgoletni sponzor Košarkarske zveze Slovenije namenil dodatnih 10.000 evrov sponzorskih sredstev za razvoj mladih slovenskih košarkarjev. Z donacijo je omogočil nakup nove športne opreme, 250 mladih košarkarjev pa popeljal na nepozabno športno doživetje z ekskluzivnim ogledom tekme med reprezentancama Slovenije in Hrvaške v ljubljanskih Stožicah.

V letu, ko bo slovenska košarkarska reprezentanca branila naslov evropskih prvakov, so se v podjetju Spar Slovenija odločili združiti slovenske navijače s prav posebnimi majicami »Ne se šparat« in dodati svoj delček k temu, da bomo v Sloveniji še dolgo spremljali košarkarske uspehe. Tako so na kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo med Slovenijo in Hrvaško v navijaško razgretih Stožicah uradno predali dodatnih 10.000 evrov sponzorskih sredstev Košarkarski zvezi Slovenije (KZS) s ciljem še naprej navduševati mlade za košarko ter jim omogočiti kakovostno vadbo ter razvoj potencialov.

Spar je donacijo v višini 10.000 evrov, h kateri so z nakupi navijaške majice »Ne se šparat« prispevali tudi kupci, namenil za nakup športne opreme, poleg tega pa omogočil nepozabno doživetje kar 250 udeležencem poletnih košarkarskih kampov pod okriljem KZS, ki so si v ljubljanskih Stožicah v živo ogledali tekmo kvalifikacij za svetovno prvenstvo med Slovenijo in Hrvaško. Mladi košarkarski upi so se tako veščin lahko učili od najboljših, obenem pa doživeli pristno navijaško vzdušje na posebej zanje rezervirani tribuni.

Direktor podjetja Spar Slovenija David Kovačič je ob predaji donacije povedal: »V Sparu slovensko košarko zvesto in ponosno podpiramo že 21 let. Tudi v tem pestrem košarkarskem letu smo stopili skupaj za njen razvoj ter s pomočjo naših kupcev, ki so se odeli v navijaške barve, pripomogli k prihodnjim uspehom slovenske košarke, za katere verjamem, da jih bo še veliko. Razširiti želimo navijaško vzdušje in na najboljši možni način podpreti slovensko reprezentanco na poti do novih uspehov. Verjamem, da to čutijo in želijo tudi naši kupci.«

Alijana Šantej: Digitalne kompetence potrebujemo vsi

Alijana Šantej iz Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje je povedala: "Na Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje smo od samih začetkov našega delovanja izhajali iz tega, da ljudje po upokojitvi ne morejo in ne smejo ostati zunaj družbenega razvoja, brez dostopa do znanja,  ki jim omogoča enakovredno vključenost v družbo. Znanje za vključenost potrebujemo na vseh področjih, vse bolj tudi za uporabo novih tehnologij. V naši ustanovi je prvo računalniško izobraževanje za starejše zaživelo že leta 1988. Vsa nadaljnja leta smo vlagali veliko prizadevanj v razvoj računalniških usposabljanj za starejše, opremili lastno računalniško učilnico, pridobili usposobljene in kakovostne mentorje, ki so razvili izobraževalne programe za razvoj digitalnih spretnosti posebej za starejše.

Potrebe po digitalni usposobljenosti se iz leta v leto večajo in nevladne organizacije jih vse težje zadovoljujemo same. Zato je bil zelo dobrodošel razpis Ministrstva za javno upravo za digitalno preobrazbo nevladnih organizacij in povečanje vključenosti njihovih uporabnikov v informacijsko družbo. Na podlagi uspešne prijave na razpis smo pridobili sredstva za posodobitev delovanja naše organizacije in razvoj univerze za tretje življenjsko obdobje v smeri pametne izobraževalne ustanove. Izdelali smo novo računalniško aplikacijo, ki bo tako zaposlenim kot animatorjem prostovoljcem omogočala sodobno digitalno rešitev in bolj učinkovito odzivanje na potrebe svojih članov in širše javnosti.

V okviru projekta, ki smo ga poimenovali Digitalna univerza za tretje življenjsko obdobje, smo za 207 članov in članic Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje v preteklem študijskem letu izvedli 90 brezplačnih digitalnih usposabljanj za uporabo e-pošte, spoznavanje varnosti na spletu, uporabo digitalnih potrdil, shranjevanje in urejanje datotek, delovanje pametnih naprav itd. V prihajajočem študijskem letu pa bomo izvedli še pet delavnic za usposabljanje animatorjev študijskih skupin za uporabo nove računalniške aplikacije.

Brez digitalno opolnomočenih starejših ni razvite in celovite digitalne družbe, v kateri so vse družbene skupine enakovredno vključene. Brez digitalnega znanja ostajamo izločeni iz družbe in odvisni od pomoči drugih. Poznavanje sodobnih tehnologij nam lajša življenje na mnogih področjih, od spletnih rezervacij in nakupov, ohranjanja socialnih stikov prek družbenih omrežij in video povezav, obiskovanja e-knjižnic, dostopa do virtualnih ogledov muzejev in galerij po vsem svetu, do storitev e-zdravstva, e-izobraževanja, e-bančništva, e-uprave itd. Domala ni področja, ki se ne bi vse bolj digitaliziralo, zato vsi potrebujemo tudi čedalje več znanja za uporabo raznih digitalnih orodij," je zaključila Alijana Šantej.

Besedilo: Janez Platiše
Foto: Peter Irman, Janez Platiše.  Arhiv SUTŽO

Zmagovalki 41. festivala Melodije morja in sonca sta Anika Horvat in Tinkara Kovač #video in foto

 Avditorij Portorož – Portorose in Občina Piran v soorganizaciji z RTV Slovenijo so v soboto, 9. julija 2022, priredili 41. festival Melodije morja in sonca. V skoraj razprodanem Amfiteatru Avditorija Portorož sta veliko zmago slavili Anika Horvat in Tinkara Kovač. Prejeli sta tudi nagrado strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti, drugo nagrado strokovne žirije – nagrado Danila Kocjančiča za najbolj obetavno izvajalko, pa je prejela Ninnay za skladbo Nočem tja. 

Na 41. festival MMS 2022 je prišla tudi Urška Klakočar Zupančič, predsednica Državnega zbora. Povabili so jo Borut Bažec, v.d. direktor Avditorij Portorož – Portorose, Đenio Zadković, župan Občine Piran in Andrej Grah Whatmough, generalni direktor RTV Slovenija.

Voditelji festivala MMS 2022 so bili trije: Lorelli Flego, ki je naša zvezda stalnica, sta se na odru pridružila Iztok Gustinčič in Tomaž Klepač. Glasbenika in prekaljena radijska voditelja sta zasnovala in izvedla tudi šov program, ki je požel bučne aplavze. Prav tako izvrstno so igrali in peli člani festivalskega benda MMS pod vodstvom Tomija Purića. 

Nagradi strokovne žirije

Strokovno žirijo so sestavljali: Steffy - Štefica Graselli, predsednica, Zdenko Cotič in Patrik Greblo. »Imeli smo težko delo. Izvajalcev, ki so hkrati tudi avtorji je bilo veliko – ampak glede na to, da posebne nagrade za najboljšo izvedbo nimamo več, smo se odločili med debitanti izpostaviti najbolj obetavno izvajalko.« Nagrado Danila Kocjančiča prejme Ninnay, za skladbo Nočem tja avtorjev Boruta Zadravca, Andraža Klepačarja in Ninnay. Nagrado strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti prejme skladba Do roba in še čez v izvedbi Anike Horvat in Tinkare Kovač. Avtorji skladbe so Aleš Klinar in Leon Oblak.

Glasovanje radijskih postaj

Radio Slovenija - 1. program, Radio Koper, Radio Maribor in Radio Ognjišče so največ glasov dodelili skladbi Do roba in še čez avtorjev Aleša Klinarja in Leona Oblaka v izvedbi Anike Horvat in Tinkare Kovač.

Telefonsko glasovanje

Največ glasov preko »televotinga« je prejela skladba Zdaj je čas avtorjev Anje Rupel in Roka Lunačka v izvedbi Isaaca Palme.

Glasovanje občinstva v amfiteatru

Novost letošnje edicije je bilo glasovanje občinstva z edinstveno QR kodo. Največ glasov občinstva je prejela skladba Do roba in še čez avtorjev Aleša Klinarja in Leona Oblaka v izvedbi Anike Horvat in Tinkare Kovač.

VIDEO - ANIKA HORVAT IN TINKARA KOVAČ - DO ROBA IN ŠE ČEZ (zmagovalna skladba MMS 2022)

Velika nagrada MMS 2022 – zmagovalec festivala 

Velika nagrada MMS je seštevek glasov radijskih žirij, telefonskega glasovanja, glasovanja občinstva v Amfiteatru in strokovne žirije. Za skladbo Do roba in še čez avtorjev Aleša Klinarja in Leona Oblaka sta jo prejeli Anika Horvat in Tinkara Kovač. Štetje glasov in spremljanje glasovanja je nadzirala notarka Mojca Tavčar Pasar.

Vsi nagrajenci so prejeli skulpturo festivala MMS, ki je unikatno delo mojstrov iz Steklarne Rogaška, cvetlični šopek aranžerskih mojstric iz Agrarie Koper ter brezplačne tečaje za voditelja čolna, ki jih je podarila  pomorska agencija Mare Optimum. Snemalne termine v Studiu Hendrix zagotavlja RTV center Koper-Capodistria. Thalasso spa Lepa Vida podarja bon za welness.

VIDEO - IZJAVA TINKARE KOVAC ANIKE HORVAT IN NINNAY 41 FESTIVAL MMS - TISKOVKA

Posebna zahvala gre pokroviteljem 41. festivala Melodije morja in sonca: Generali zavarovalnica, Turistično združenje Portorož, Vinakoper, KZ Agraria Koper, Lifeclass Hotels and spa, Surf - Eco shop, Steklarna Rogaška, Thalasso spa Lepa Vida, Okolje Piran, Mare Optimum, Maroccanoil, Studio Hendrix - Radio Koper, Europacific Logistic group, Obala nepremičnine ter za sofinanciranje Ministrstvu za kulturo RS.

VIDEO - PORTOROZ TINKARA KOVAC in ANIKA HORVAT - RAZREZ TORTE

 Če za konec strnemo novosti letošnjega festivala:

S strani strokovne komisije za izbor pohvaljena rast sodelovanja priznanih in priljubljenih imen slovenske glasbene scene (tako v neposredni vlogi izvajalcev in/ali avtorjev, kakor tudi v vlogi besedilo piscev ali aranžerjev ali avtorjev glasbe za druge, mlajše in manj uveljavljene izvajalce) ter vse boljša tehnična dovršenost prijavljenih posnetkov skladb, kar očitno kaže na profesionalen in spoštljiv odnos do lastnega dela in ne nazadnje tudi do festivala MMS samega;

- na festivalu smo slišali dve tekmovalni skladbi v italijanskem jeziku; 

- priredili smo dva predstavitvena večera – prvič v Občini Ankaran;

- povečali denarne nagrade, ki jih izplača organizator, Avditorij Portorož-Portorose;

- po lanski uvedbi digitalne prijave in glasovanj žirije smo letos glasovalni sistem nadgradili tudi za občinstvo na prizorišču, ki je nocoj lahko glasovalo s svojimi mobilnimi telefoni s pomočjo QR kode (sitem je razvilo podjetje NGN Media iz Kopra).

Uradne festivalske fotografije: Aleš Rosa, Janez Kočar in Isaac Palma
Video: Janez Platiše in MMS 2022