sobota, 19. oktober 2019

Čarobnost gozda na krožnikih Okusov Radol'ce

Sedmo leto projekta Okusi Radol'ce bo v znamenju gozda, ki je pogosto navdih za kuharske mojstrovine chefov s tega območja.





Divjačina, gobe, kostanj, zelišča, vršički, lešniki, med, mah…, vse to bomo lahko okušali v letošnjem novembru, mesecu kulinarike v 9 gostilnah in restavracijah: v Radovljici v Gostilnah Lectar, Avguštin in Kunstelj, v Lescah v Gostišču Tulipan in Restavraciji Center, v Begunjah v Gostišču Draga in Gostilni Pr'Tavčar, v Mošnjah v Vili Podvin ter v Podbrezjah v Restavraciji Tabor.



Nataša Mikelj, direktorica zavoda Turizem in kultura Radovljica je povedala: "Okusi Radol'ce so projekt, v katerega se lahko vključijo gostinski ponudniki z območja občine Radovljice, ki svoje jedi pripravljajo z lokalnimi sledljivimi sestavinami, hkrati pa jih primerno ocenita kulinarična kritika Violeta in Uroš Mencinger. Letos sta se Okusom Radol'ce pridružila 2 nova člana: Restavracija Center iz Lesc in Restavracija Tabor iz Podbrezij. Prvič se Okusom Radol'ce pridružuje restavracija, ki ne leži na območju občine Radovljica. Gostujoča restavracija na svojem območju nima možnosti vključevanja v podobna združenja, obstoječi člani Okusov Radol'ce pa so jo povabili medse, saj s svojo ponudbo lepo dopolnjuje skupino. V letošnjem novembru pa zaradi reorganizacije delovanja in menjave lastništva ne bosta sodelovali Restavracija Lambergh in Joštov hram."



Okusi Radol'ce so se letos lotili edinstvenega projekta v Sloveniji, saj so pod okrilje vzeli kar 22 dijakov Srednje gostinske in turistične šole Radovljica. S to potezo želijo poklicu vrniti dostojanstvo in vrednost ter ga bolj približati mladim. Nekaj dijakov se bo tako pridružilo že na otvoritveni večerji. Sicer pa bodo dijaki prvih in drugih letnikov pri članicah Okusov Radol'ce opravljali praktični pouk ter dijaško delo, v katerem bodo lahko spoznali vsa področja gostinstva: od dela natakarja, pomivalca, do kuharja, sobarja in organizatorja dela. Okusi Radol'ce bodo vključenim dijakom po opravljenem šolanju in uspešno opravljenem delu omogočili tudi zaposlitev.



V nadaljevanju je Nataša Mikelj izpostavila: "Otvoritev letošnjega kulinaričnega dogajanja bo v petek, 25. oktobra v Gostišču Draga. Med 17. in 19. uro bo potekala tržnica lokalnih dobaviteljev z gostujočimi ponudniki s Krasa, ob 19. uri pa bo otvoritvena večerja z 9 kuharskimi chefi. Za glasbo bodo na tržnici in ob večerji skrbeli Veseli Begunjčani. Vstopnice za otvoritveno večerjo so po ceni 39 evrov na voljo v TIC Radovljica, prvič letos pa tudi na https://www.radolca.si/  Med 26. oktobrom in 30. decembrom bodo Okusi Radol'ce postregli z meniji, v katerih boste lahko okušali vse kar ponuja gozd. Vsaka gostilna svojega, po enotni ceni 19 evrov."



V novembru pa vrata ne bodo odprle le gostilne, ampak prvič letos tudi nekateri lokalni dobavitelji. Vsak petek bodo vrata odprli v KGZ Sava Lesce in Lokalni trgovini 18sedem3 v Radovljici, v soboto, 9. novembra Kmetija Dolenc v Vrbnjah, teden dni kasneje pa še trgovina Medeni darovi v Čebelarskem centru Gorenjske v Lescah.

Zaključni dogodek Okusov Radol'ce bo v nedeljo, 1. decembra na Linhartovem trgu. Ob 16.45 bodo prižgali praznične luči, Okusi Radol'ce bodo med 17. in 20. uro postregli s street food ponudbo, med 18. in 20. uro pa bo koncert zasedbe Avtomobili. Otroci se bodo medtem lahko zabavali na pustolovski dogodivščini v Lekarniškem in alkimističnem muzeju.



Tudi letos bo Okuse Radol'ce popestrila nagradna igra. Vsi, ki bodo v novembru zbrali vsaj 5 žigov Okusov Radol'ce, bodo prejeli 2 bona za hrano, hkrati pa bodo sodelovali še v žrebanju za kulinarične nagrade na zaključnem dogodku.

Foto: Boris Pretnar, Turizem Radovljica

petek, 18. oktober 2019

Komedija Od tišine do glasbe gre v Rusijo

Odlična monokomedija Od tišine do glasbe, ki smo se ji Slovenci do solz nasmejali že več kot na 400 gledaliških predstavah in tudi v tv seriji, gre v svet. V Rusijo. Komedijo sta sicer napisala Jure in Marko Vezovišek, odlično pa jo je uprizarjal Jure Ivanušič. V nekoliko drugačni izvedbi in predvsem s tekstom v ruskem jeziku komedija vstopa v nov kulturni prostor in dobiva tudi novo geografsko širino.



Tema predstave ostaja glasba in njen razvoj od tišine (prazgodovine) do modernih časov. Na humoren način pripoveduje o ključnih dogodkih glasbenega razvoja, »od kamene dobe do Rolling Stonesov« in gledalce preko smeha popelje do koristnih informacij, za katere mnogi še niso slišali.

Vendar pa v novi različici monokomedia Od tišine do glasbe postaja komedija dveh karakterjev, duokomedija. Poleg Jureta Ivanušiča, ki ostaja glasbenik in soigralec, bo v ruski različici govorni del v večji meri prevzel slovenski igralec ruskih korenin Denys Bilash


Denys Bilash je mlad slovenski igralec, ki je lani uspešno zaključil Akademijo Umetnosti v Beogradu in ima za sabo že kar nekaj filmskih projektov. Najbolj izstopata glavna vloga v kratkem filmu Strah in vloga v pravkar posnetem in premierno predvajanem slovenskem partizanskem filmu Preboj. Od Tišine do glasbe bo njegov prvi gledališki projekt, v katerem prevzema vodilno vlogo, hkrati pa tudi prvi projekt v ruskem jeziku.

Premiera ruske različice Od tišine do glasbe bo v ljubljanskem SiTi teatru 23. oktobra, ob 20h.

sreda, 16. oktober 2019

Čarobni večer ruskih pripovedk

Ljubljana, 15. oktober - Ob zaključku zelo obiskane razstave Šamanizem ljudstev Sibirije v Slovenskem etnografskem muzeju, so bili obiskovalci deležni prav posebnega pravljičnega večera, Pripovedke o ruskem življenju. Skupaj z muzejem sta ga pripravila Ruski center znanosti in kulture v Ljubljani in jezikovni center Linguarus.

Igralec Primož Pirnat, Maryna Bilash in Denys Bilash, igralec, ki ga pravkar lahko gledamo v novem slovenskem partizanskem filmu Preboj.


Pripovedni večer je zasnovala jezikovna pedagoginja Maryna Bilash, pri tem ji je pomagal gledališki igralec Primož Pirnat, pripovedke pa je spremljal otroški zborček pod vodstvom Anne Mogutine. Zgodbe o čarodeju, o načinu življenja, o pomenu gozda, o ruskih praznikih in o ruski zimi so Maryno tako navdihnile, da jih je zapisala po ustnem izročilu družine Bilash, predvsem njene matere. Mama ji jih je pred desetletji, ko je še živela v Rusiji, pripovedovala in ji pričarala takratni svet navad in šeg na ruskem podeželju.

Prisrčni mali pevki, ki ju v glasbeno pot usmerja Ana Mogutina.
Maryna Bilash je jezikovna pedagoginja, ki že več kot dvajset let živi v Sloveniji. Je ustanoviteljica jezikovnega centra Linguarus, v okviru katerega deluje tudi istoimenska založba. Je avtorica knjižne zbirke Pripovedke o ruskem življenju, ob tem pa je avtorica tudi vrste drugih knjižnih del, velik del dvojezičnih za učenje ruskega jezika in drugih gradiv za učenje tujih jezikov. Poleg poučevanja in pisanja knjig je svoje poslanstvo našla tudi v ustvarjanju krpank in quilta.

Foto: Tadej Majhenič

Darilo za 500 tisočo nočitev v Termah Snovik je prejela Nada Lešnik

Snovik, 16. 10. 2019 - V Termah Snovik so danes praznovali pomembno prelomnico, saj so zabeležili pol milijona nočitev. Spodbudna novica in hkrati tudi obveza, da bodo tudi v prihodnje skrbeli za kakovost svojih storitev in zadovoljstvo gostov. Nad pozornostjo presenečeni gostji iz okolice Maribora, ki je v Termah Snovik bivala prvič, so podarili prav posebno darilo. 




Gospa Nada Lešnik je bila prijetno presenečena, ko jo je danes dopoldan direktor Term Snovik, Predrag Canjko, skupaj s sodelavci presenetil in pozdravil s prav posebnim presenečenjem. Z njenim prihodom so v Termah Snovik namreč zabeležili pol milijonto nočitev. Župan občine Kamnik, Matej Slapar, je "jubilejni" gostji čestital in ji izročil simpatično darilo. Nad pozornostjo presenečena in ganjena gostja bo lahko v Termah Snovik izkoristila darilni bon za vikend paket za 2 osebi v Rajskem apartmaju, na vodenem pohodu spoznala skrivnosti Bosonoge poti, si privoščila okusno kosilo s tuhinjsko postrvjo ter preskusila sproščujoči Kneipp tretma s toplo seneno oblogo.



Zgodba o Termah Snovik se je začela leta 1994, s postavitvijo prvega bazena sredi neokrnjene narave Tuhinjske doline. Prvotna ideja domačinov, ki so jo številni pospremili z velikimi dvomi, je v četrt stoletja zrasla v uspešno turistično zgodbo. Večina gostov, ki obišče Terme Snovik, prihaja iz Slovenije. Redni gostje so še Italijani, Nizozemci, Čehi, Nemci in Izraelci.

Danes so Terme Snovik zgodba o uspehu - prijazne okolju, energetsko varčne in učinkovite, se lahko pohvalijo s številnimi nagradami in zadovoljnimi gosti. Njihova termalna voda je priznana kot naravno zdravilno sredstvo, saj vsebuje kalcij in magnezij ter veliko drugih mineralov, kar dobro vpliva na kosti, kožo in prebavo.

Foto: Terme Snovik

Terme Snovik v pričakovanju 500.000 nočitve

Letos mineva petindvajset let od postavitve prvega bazena v Snoviku in prav kmalu bodo zabeležili tudi pol milijona nočitev. V Termah Snovik v mesecu oktobru namreč pričakujejo jubilejnega gosta, ki ga bodo nagradili s prav posebnim presenečenjem.




Terme Snovik so najpomembnejši lokalni turistični subjekt, saj prispevajo kar polovico nočitev, ki jih beleži občina Kamnik. Nedvomno je pol milijona nočitev tudi svojevrstna nagrada za vse, ki so vsa ta leta na različne načine trudili za uspešno zgodbo Terme Snovik. Spodbudna novica in hkrati tudi obveza, da bodo tudi v prihodnje skrbeli za kakovost storitev in zadovoljstvo gostov.

Zgodba o Termah Snovik se je začela leta 1994, s postavitvijo prvega bazena  Tuhinjske doline. Le-ta je sprva navduševal predvsem okoliške kopalce. Goste iz bolj oddaljenih krajev je na začetku pritegnila radovednost, nato pa tudi ponudba in prepoznavnost najvišje ležečih term v Sloveniji. In danes? Prijazne okolju, energetsko varčne in učinkovite, se lahko pohvalijo s številnimi nagradami in zadovoljnimi gosti. Nadaljnji razvoj vidijo v nadgradnji obstoječe; zelene, aktivne in zdrave butične ponudbe, s poudarkom na zdravilni termalni vodi.

Voda v Termah Snovik je priznana kot naravno zdravilno sredstvo. Vsebuje kalcij in magnezij ter veliko drugih koristnih mineralov. Primerna je za kopanje in pitje, dobro vpliva na kosti, kožo in prebavo. Številne vodne atrakcije pa dobro vplivajo na povečano prekrvavitev, sproščanje in manjšo mišično napetost.

Foto: Terme Snovik

ponedeljek, 14. oktober 2019

Znani so zmagovalci - Naj Fala kruh 2019

Ob svetovnemu dnevu hrane, ki je 16. oktobra, je v soboto, 12. oktobra v prestižni restavraciji DiVino v Kristalni palači BTC Ljubljana potekalo tekmovanje v peki kruha 'Naj Fala kruh 2019'. Potekalo je v treh kategorijah: beli kruh, mešani kruh in kruh iz posebnih mok. Od 33 kruhov sta plaketo osvojila beli kruh iz krušne peči in pirin polnozrnati kruh iz krušne peči, ki jih je spekla Erika Seražin, ter beli kruh z ocvirki Blaža Ržišnika. 



Po okusu občinstva je bil najboljši Moški kruh, ki ga je spekla Bernarda Frantar. Vsi so prejeli praktično in denarno nagrado 150 evrov. Prireditelj tekmovanja je bilo podjetja Lesaffre Slovenija iz Logatca, ki trguje z izdelki za pekarstvo.

Težko delo strokovne komisije
Vsi tekmovalni kruhi so bili zelo okusni, tako da je imela strokovna komisija izredno zahtevno delo. Med izvrstnimi doma spečenimi kruhi je morala na podlagi izgleda, teksture, vonja in okusa izbrati najboljšega v treh različnih kategorijah: pšenični kruhi, mešani kruhi in kruhi posebnih vrst. 



Mirjam Kavčič, direktorica podjetja Lesaffre Slovenija, Urška Fartelj, avtorica kulinarične spletne strani 220 stopinj poševno, dr. Sebastjan Filip, direktor proizvodnje Pekarne Pečjak in Dušan Berglez, tehnolog v podjetju Lesaffre Slovenija so strokovno ocenili vse tekmovalne kruhe in izbrali zmagovalce. "Veseli smo, da imamo v Sloveniji toliko ljubiteljev peke kruha, ki z veseljem ohranjajo to tradicijo in jo prenašajo tudi na mlajše generacije. Tudi letos smo imeli težko delo, saj so bili vsi kruhi že na pogled tako vabljivi in zelo okusni, tako da so na koncu nianse odločale o najboljših," je ob tem povedala predstavnica organizatorja, direktorica Lesaffre Slovenija Mirjam Kavčič.

Plaketo Naj Fala kruh 2019 so si "pripekli" trije tekmovalci
Strokovna komisija je izbrala najboljši kruh v vsaki kategoriji, svojega favorita pa so izbrali tudi obiskovalci. Plakete Naj Fala kruh 2019 in denarne ter praktične nagrade so se razveselili trije ljubiteljski peki. Erika Seražin je dobila priznanje za najboljši kruh v kar dveh kategorijah - njen beli kruh iz krušne peči je zmagal med pšeničnimi kruhi, pirin polnozrnati kruh iz krušne peči pa med mešanimi. Med kruhi posebnih vrst je bil najboljši beli kruh z ocvirki Blaža Ržišnika, obiskovalci pa so največ glasov namenili Bernardi Frantar in njenemu kruhu, ki ga je poimenovala kar Moški kruh

Kaj je po razglasitvi povedala Erika Seražin in Bernarda Frantar 

Erika Seražin
iz Sela pri Sežani, ki peče kruh že od 11 leta, po razglasitvi kar ni mogla verjeti, da je obe vrsti njenega kruha strokovna komisija ocenila kot najboljša. Z njo pa se je veselil tudi njen mož in mama, ki sta prišla z njo. Povedala je, da ima sedaj novo krušno peč in da se sedaj veliko ukvarja s tem načinom pečenja kruha. Kruh peče ljubiteljsko.



Veliko pa ga 'pošenka'. Ko sem jo vprašal koliko ji pomenita ti dve plaketi mi je rekla: »Zelo veliko. Za mene je to kot neko priznanje za ves moj pretekli trud in delo, ki sem ga vložila v domačo peko kruha. Vedno sem si želela, da bi spekla tako dober kruh kot ga je spekla naša 'nona'. Peka kruha je moje veselje zato živim«. Erika bi rada imela dovoljenje za peko kruha. Zato namerava na občino vložiti vlogo za izdajo dovoljenja. Mogoče bosta ti dve plakati pomagali, da bo Erika na njeni občini dobila dovoljenje prej kot je običajno.



Bernarda Frantar iz Šenčurja je že 10 let vdova. Bernarda se je zelo razveselila ker je občinstvo njen Moški kruh izbralo za najboljšega. S pokojnim možem sta velikokrat skupaj pekla kruh in se dogovarjala kaj bi mu dodala kaj odvzela. V spomin na svojega moža je nastal Moški kruh. Zelo bogat z bučnimi semeni in bučnim oljem, ki tudi v resnici podpira moško zdravje.



Dogodek je povezoval Miha Deželak, za glasbeno popestritev pa je poskrbel Luka Sešek. Namenjen je predvsem promociji peke kruha, ohranjanju in prenašanju tradicije na nove generacije ter druženju. Imel pa tudi dobrodelno noto. Vse kruhe, ki so kandidirali za naziv Naj Fala kruh 2019, je namreč Društvo Food for Life razdelilo med socialno ogrožene družine.



Udeležence je na dogodku pozdravil tudi Slonček Fala - maskota blagovne znamke Fala. Pravijo, da je Fala eden izmed najboljših pekovskih kvasov na svetu. Prisotne je seznanil, da bo v kratkem na trgovskih policah tudi kakovostni Fala suhi kvas.

Prestižna nagrada BIG SEE za razstavni prostor Trima

V Trimu so ponosni na nagrado BIG SEE INTERIOR DESIGN AWARD, ki so jo prejeli v kategoriji »Prostorske intervencije / razstave«, za ureditev njihovega razstavnega prostora za mednarodnem sejmu BAU 2019 v Münchnu.




Pri zasnovi le 63 m² razstavnega prostora je bilo potrebno upoštevati več zahtev: potrebovali so prostor za naključne obiskovalce, prostor za skupinske in individualne predstavitve ter za poslovne sestanke, za katere so potrebni sedežni prostori, pa tudi majhno kuhinjo in shrambo.



Rezultat je bila impresivna bela instalacija, ki je predstavljala njihov prezračevalni fasadni sistem in celovito stensko rešitev, s sedeži na voljo obiskovalcem in z vgrajenimi LED lučmi pritrjenimi na vrhu in na dnu instalacije, kar je ustvarilo prijetno ambientalno vzdušje. Drevo v središču prostora je bilo simbol bližine narave in trajnosti. Čist, odprt prostor pa je bil zasnovan tako, da je obiskovalcem ponujal bogato doživetje navidezne resničnosti.



Ideja je avtorstvo Trimovega tandema arhitektk, Mojce Šavnik in Špele Lokar, ki sta projekt predstavili v okviru Meseca oblikovanja in festivala BIG ARCHITECTURE, ki je potekalo v Ljubljani 9. oktobra.



˝Odločili smo se, da bomo sledili pravilom »praznega platna« umetniških galerij, da bi izpostavili bistvo vseh vzorcev, po drugi strani pa smo želeli ustvariti tudi nevtralno ozadje, ki ima smisel in ga je mogoče prepoznati s Trimovimi dobro premišljenimi arhitekturnimi podrobnostmi,˝ pravita avtorici Mojca Šavnik in Špela Lokar.

Foto: Klemen Razinger in arhiv Trimo

nedelja, 13. oktober 2019

Tanja Skaza: Ne ustraši se samote

»Ko sem spremenila sebe, se je spremenila organizacija. Ko sem si dovolila poslušati srce, so zaposleni delali z intuicijo. Knjiga je resnična izpoved moje poslovne poti, skozi katero sem tudi osebnostno rasla. Je iskren zapis o tem, kaj sem delala dobro in kaj ne. Kako sem se soočila z izzivi in jih sprejela kot moje učenje, da sem danes tukaj, kjer sem. Želim, da s knjigo pomagam marsikateremu posamezniku, da se odloči živeti svoje sanje in prebudi zmagovalca v sebi.






Še vedno pa želim ostati poslovna uspešna ženska, saj samo z rezultati in pravimi primeri iz prakse lahko pokažeš zaposlenim, da se da. Vse se da,« je ob premierni predstavitvi svoje prve knjige Spremembe vredna delila misli uspešna poslovna ženska, managerka in motivatorka Tanja Skaza. Odkrito, brez dlake na jeziku, je več kot 150-im obiskovalcem v polni dvorani hotela Intercontinental v Ljubljani in ob čudoviti energiji predstavila svojo poslovno in osebno pot – z vodilno mislijo, da je vse mogoče.



Tanja Skaza je prepričana, da smo vsi odgovorni zase in za svojo srečo. »Vsak je lahko uspešen, samo na življenje naj gleda bolj pozitivno in poišče delo, ki ga veseli, da bo ustvarjal dodano vrednost. Še posebej pa želim opolnomočiti ženske, da verjamemo vase, da zmoremo – lahko smo dobre mame in žene ter na drugi strani uspešne na poslovnem področju. Ko smo srečni sami, šele takrat lahko osrečimo druge,« je pojasnila in pozvala k povezovanju, sodelovanju in solidarnosti. S ten namenom je ustanovila Inštitut Skaza, kjer bo s spoštovanjem, pristnostjo, z odgovornostjo in znanjem pomagala ljudem in jih navdihovala pri iskanju izzivov.



»Kot mine vsak trenutek življenja, tako minejo tudi težki trenutki, ki ti bodo prišli na pot. Ne ustraši se samote. Ne ustraši se, ko ne podpirajo tvoje ideje. Ne ustraši se, ko te prežamejo dvomi in skrbi. Si močna. Vztrajaj! Ni enostavno, je pa vredno,« je zapisala v knjigi.



»Navdušujejo me ljudje, ki si upajo, znajo, se ne ustrašijo, imajo vizijo in cilj. Takšna pozitivna energija spodbuja druge k rasti. Tu med nami vidim uspešne managerje, ki delate preboje v slovenskem gospodarstvu. Vsak od vas dobro ve, kakšen davek ste dali za uspeh v poslu in kakšno zadovoljstvo je ob doseženem. To nas vse navdihuje, da se da, če želimo. Mislim, da smo si mnogi med nami v nečem zelo podobni – postavimo si cilj, verjamemo vanj in uspemo. Verjamemo, da se da doseči,« je knjigo na pot pospremila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec.



Ganljive izkušnje svoje poslovne poti in sodelovanja s Tanjo Skaza so zaupali Jože Mermal, predsednik upravnega odbora BTC Cityja, Sonja Gole, predsednica uprave Adria Mobil. Poudarila sta, da z veliko dela, vztrajnosti, trudom, drznostjo, vizijo lahko uspeš, le verjeti moraš v to. Vrhunski kadrovici Vesna Vodopivec, direktorica Sektorja za upravljanje s kadri in razvoj organizacije v NLB, in Nataša Bazjak Cristini, regionalna HR direktorica v Atlantic Grupi, pa sta poudarila pomembno vlogo vsakega posameznika in zadovoljstvo zaposlenih. Predavanja pa je z motivacijskim govorom obogatil vrhunski trener poslovnih veščin Darko Mirković.




Del predstavitve in Tanjine zgodbe so bili manager leta Tomaž Berločnik ter menežerke in menedžerji Iza Login, Janez Škrabec, Sabina Sobočan, Boštjan Gorjup, Medeja Lončar, Aleksander Zalaznik.



Za še dodatno energijo sta poskrbela zgovorni radijski voditelj Miha Deželak in odlična pevka Nina Pušlar.

Foto Miran Juršič in Barbara Reya.

sreda, 09. oktober 2019

130 let zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji

Ljubljana, 9. 10. 2019 - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je na slavnostni prireditvi pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije obeležil 130. obletnico zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji. Zdravstveno zavarovanje pomeni varnost tudi takrat, ko smo zaradi zdravja v stiski, ko ne moremo poskrbeti zase in za svoje bližnje. Takrat ko smo najbolj ranljivi in najbolj sami. Zato smo ponosni na 130-letno tradicijo zdravstvenega zavarovanja v naših krajih.




Zbrane goste, predstavnike države, izvajalcev zdravstvenih storitev in zdravstvenih delavcev, zavarovanih oseb in pacientov ter organov upravljanja ZZZS in delavce ZZZS sta uvodoma nagovorila Dejan Židan, predsednik Državnega zbora RS in Aleš Šabeder, minister za zdravje.

Dejan Židan, predsednik Državnega zbora RS je med drugim poudaril: »Zavedamo se odgovornosti, da visokih standardov blaginje in socialne varnosti v prihodnje, predvsem zaradi demografskih sprememb, ne bo mogoče zagotavljati skozi enak okvir kot sedaj. Verjamem, da to z razumevanjem sprejemate tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije, ki je skozi svoje delovanje prerasel 'le' status nosilca obveznega zdravstvenega zavarovanja, in predstavlja pomembno javno službo z jasno določenimi strokovnimi, organizacijskimi ter upravnimi nalogami.




Kljub temu pa teh sprememb ne smemo sprejemati kot nerešljiv problem, temveč jih moramo usklajeno upravljati. Z upanjem lahko spremljamo napredek in pozitivne premike, da kot družba živimo bolje in dlje ter smo bolj zdravi. Dolgoživost družbe je civilizacijski dosežek, na katerega moramo biti ponosni ter ga moramo sprejeti kot izziv in hkrati veliko razvojno priložnost, tudi v Sloveniji. Pri tem naj nas še naprej vodijo temeljna izhodišča solidarnosti, pravičnosti, dostopnosti, gospodarnosti in vzdržnosti.«

Aleš Šabeder, minister za zdravje pa je v nadaljevanju med drugim poudaril:
»Naš zdravstveni sistem je relativno dober, vendar to ne pomeni, da se ne zavedamo potrebe po celovitejši modernizaciji našega zdravstvenega sistema. Vemo, da še nismo odgovorili na izzive staranja prebivalstva. Zakon o dolgotrajni oskrbi je nujen, mora biti dober in mora odgovoriti na ključna vprašanja, zato je priprava zakona daljša, kot bi si želeli. Naš izziv je tudi slediti hitremu razvoju novih zdravstvenih tehnologij in vsi mi smo pred vsakodnevnim izzivom uporabe in financiranja novih, pregrešno dragih bioloških in genskih zdravil.«



Bismarckov model socialnega (obveznega) zdravstvenega zavarovanja se je med Slovenci ohranjal v različnih obdobjih, državah in družbeno-političnih ureditvah. Njegove osnovne značilnosti nas ustvarjalno navdihujejo še danes, saj predstavljajo pomemben civilizacijski dosežek družbe pri zagotavljanju organizirane skrbi za bolne in poškodovane.

Model obveznega (socialnega) zdravstvenega zavarovanja je za Slovenijo učinkovit in primerljiv s številnimi evropskimi državami. Tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije se zaveda, da je sistem potrebno nenehno posodabljati in krepiti zdravje kot danes najpomembnejše dobrine prebivalstva. ZZZS si zato prizadeva za posodobitev zdravstvene zakonodaje, tako da bi posodobili tudi vlogo ZZZS v zdravstvenem sistemu ter krepili model obveznega (socialnega) zdravstvenega zavarovanja. To še posebej velja za prizadevanja, da bi ZZZS postal bolj aktiven kupec zdravstvenih storitev, ki bi strokovno opredelil kalkulacije cen zdravstvenih storitev, zakupil programe zdravstvenih storitev glede na dejanske potrebe zavarovancev ter uvajal sodobne obračunske modele za plačilo zdravstvenih storitev.



Letošnje jubilejno leto ZZZS zaznamuje s sprejemom novega Strateškega razvojnega programa ZZZS za obdobje 2020 do 2025, ki ga načrtuje sprejeti v mesecu novembru. Iz povzetka tega programa je razvidno osrednje vprašanje nadaljnjega razvoja sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja in ZZZS kot nosilca tega razvoja v obdobju 2020 – 2025, in sicer kako v obdobju, ki ga bodo zaznamovali predvsem staranje prebivalstva, hiter tehnološki razvoj in druga razvojna gibanja, obvladovati pritiske na rast izdatkov, hkrati pa zagotavljati pravičen in ekonomsko vzdržen dostop do kakovostne zdravstvene oskrbe vsem zavarovanim osebam. S tem namenom predlog Strateškega razvojnega programa ZZZS za obdobje 2020 do 2025 določa konkretne strateške rezultate, ki jih bo ZZZS dosegel z izvedbo naslednjih strateških aktivnosti:

- izboljšati informiranje in zmanjšati neenakost med zavarovanimi osebami,
- uveljaviti zdravstvo kot prioriteto v družbi z zadostnimi viri financiranja,
- razvijati in uveljavljati nove obračunske modele,
- spodbujati kakovost zdravstvenih storitev,
- krepiti vlogo ZZZS kot aktivnega kupca zdravstvenih programov in izboljševati  dostop zavarovanih oseb do zdravstvene oskrbe,
- izboljšati odzivnost in učinkovitost organizacije ZZZS,
- pospešiti digitalizacijo poslovanja ZZZS in se intenzivno vključiti v razvoj nacionalnih rešitev,
- vzpostaviti razvojno naravnane kadrovske dejavnosti ZZZS,
- zmanjševati administrativna bremena izvajalcev zdravstvene dejavnosti,
- razširiti in nadgraditi uporabo podatkov pri odločanju v ZZZS.

Ob zaključku prireditve je Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS poudaril, da smo se Slovenci pred 130 leti odločno priključili razvitim evropskim družbam, ki so začele vzpostavljati organizirano javno skrb za zdravstveno varnost prebivalstva, zato so tudi danes nekateri ključni kazalci uspešnosti javnega zdravstvenega sistema v Sloveniji med najboljšimi v Evropi. V nadaljevanju pa je opisal nekatera pomembne izzive v slovenskem zdravstvenem sistemu zaradi katerih je med drugim nujno pristopiti tudi k takojšnjim strateškim ukrepom:

»Med temi so po naši oceni najpomembnejši naslednji: prvič, zagotavljanje zadostnih javnofinančnih virov, kjer naj bi z večjo udeležbo proračunskih virov v prihodnje učinkoviteje blažili posledice demografskih gibanj brez bistvenih sprememb na področju pravic zavarovancev,

drugič, ukrepi za boljše načrtovanje in stroškovno učinkovito izvajanje zdravstvenih programov, kjer gre poleg sprememb upravljanja bolnišnic in drugih zdravstvenih zavodov med drugim tudi za spremembo sistema partnerskih dogovarjanj z bolj jasno opredelitvijo odgovornosti posameznih deležnikov, ter za vzpostavljanje sistemskih pogojev za aktivno izvajanje nakupne funkcije ZZZS in 

tretjič, uvedbo kataloga zdravstvenih storitev iz javnega naslova, kar je povezano z določanjem prioritetnih programov, stalnega strokovnega vrednotenja zdravstvenih tehnologij in njihovega uvajanja med pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ob pogoju, da prinašajo največje koristi za zdravje prebivalstva.«



Ob visokem jubileju je ZZZS v svojih prostorih postavil na ogled tudi zgodovinsko razstavo ter spremljajočo knjižico z naslovom »Razvoj zdravstvenega zavarovanja pri Slovencih 1889-2019«, avtorice prof. dr. Zvonke Zupanič Slavec. Umetnik Boris Beja pa je na sedežu ZZZS na Miklošičevi cesti 24 uprizoril umetniško intervencijo z uporabo bolniških postelj in cvetjem lilij, ki so značilne za arhitekturni ritem in umetniško notranjost sedeža na Miklošičevi cesti že skoraj 100 let. 


Foto: Janez Platiše   

torek, 08. oktober 2019

Pogovor z dr. Iztokom Simonitijem o demokraciji

Črnogorsko akademsko društvo iz Ljubljane je v okviru svojih tematskih pogovor dne 3.10.2019 organiziralo pogovor z dr. Iztokom Simonitijem, ki ga je vodil Remzo Skenderović, univ. dipl. pravnik. Povod za pogovor je bil izid knjige dr. Iztoka Simonitija Vode svobode.



Nekaj poudarkov iz pogovora. »Ker pri nas ne deluje demokracija, ne deluje pravna država in posledično tudi sprava ne. Svoboda je največji dosežek zahodne civilizacije, ki se je razvila iz grško-rimske in ne judovsko-krščanske tradicije.Tako svobodo/demokracijo imamo Slovenci prvič v zgodovini. Slovenija je demokratično in pravno šibka država in ni gotovo ali bomo demokracijo obdržali. Zato je naš nacionalni interes, da Evropa ostane demokratična in naklonjena obstoju majhnih držav. Demokracija je v bistvu sprava zato, ker probleme skupnega življenja rešuje bolje kot drugi znani režimi. Upor proti kršilcem ustave, ki je najvišja obljuba občanom, je zato vedno legitimen in ne potrebuje dovoljenja.

Z zapisom v ustavo upor postane temeljna pravica kot so pravica do govora, zbiranja, kritika do vsake oblasti. Največji zločinci so tisti, ki načrtno ustvarijo stanja, v katerih človek mora biti izvajalec zla, če hoče preživeti. Zato je srečen narod, v katerem obstaja soglasnost o preteklosti. Zato je kler sokriv za rast antireligioznosti v Evropi, ki je grožnja svobodi vere in s tem svobodi kot taki. Podpisani sporazum med Vatikanom in Republiko Slovenijo se razlikuje od prizadevanja vodstva slovenske cerkve. V temelju Evrope, ki jo hočemo živeti ni krščanska ideja, ampak je demokracija-grško-rimska ideja.



Kler je trenutno za demokracijo zaradi koristi, ki si jih obeta od oblasti, ne pa iskreno. Kritika je dejanje državljanskega poguma, ker se hoče preprečiti negativne posledice pravne nevarnosti. Svobode ni brez delovanja civilne družbe in medijev. Neprestano mora potekati javna razprava v organih oblasti, civilni družbi, medijih in med intelektualci. Razkriti bo treba interes 'osamosvojiteljske' politike po letu 1990 in blokado pravne države. Zakonodajna in izvršna oblast sta sistematično zatirali in zatrli pravosodje, tretjo vejo oblasti. Pozablja se, da je demokracija nad pravno državo.

Posledica te blokade je pravosodna nedotakljivost prvega ešalona 'osamosvojiteljev', katedralnega klera, bankirjev itd., kar ubija demokracijo. Vse osebne pravice-temeljne, politične, socialne, kulturne so dolžnosti tako za državo kot oblast; ona jih mora zgotavljati, ampak državljani jih moramo uporabljati in braniti, sicer jih bomo zgubili.«

Ta zanimiv pogovor bo v celoti objavljen v nastajajoči knjigi pogovorov omenjenega društva ,,LUČA''.

Dr. Simoniti je slovenski pravnik, karierni diplomat, mednarodni politolog, profesor za področje diplomacije. Z osamosvojitvijo Slovenije prvi uradni predstavnik Slovenske države pri vladi Republike Italije (veleposlanik do 1994). Vodil je urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Bil je pogajalec z Vatikanom in vodil komisijo za mejo s Hrvaško (1994-97). Med 15. februarjem 2001 in 23. decembrom 2002 je bil državni sekretar Republike Slovenije na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije, od 2003 svetovalec predsednika RS. 1995-1999 je bil sodnik Sodišča za spravo in arbitražo pri OVSE. Na FDV in nekdanji diplomatski akademiji pri MZZ je predaval mednarodne in diplomatske odnose (od 1996 kot izredni profesor). Prevaja strokovno literaturo s področja mednarodnih odnosov in kot urednik zbirke Mednarodni odnosi pri založbi FDV, napisal k vrsti prevodov del tujih avtorjev izčrpne spremne študije. Je tudi publicist, ki objavlja v periodiki in sodeluje na javnih tribunah.

Besedilo: Remzo Skenderović
Foto: Janez Platiše                                                                 

ponedeljek, 07. oktober 2019

Prvi Festival športa in rekreacije starejših v Ljubljani

V soboto, 5. oktobra 2019 je od 9. do 13. ure v Športnem centru Triglav v Ljubljani potekal 1. Festival športa in rekreacije starejših v Ljubljani. Dogodek je organizirala Komisija za šport, rekreacijo in gibalno kulturo Mestne zveze upokojencev Ljubljana.


Istočasno se je odvijal tudi 3. Dan športa v "Jami" v organizaciji Športne zveze Ljubljane. S skupnimi močmi smo pripravili bogat program, v katerem je lahko vsak obiskovalec našel sebi primerno športno-rekreativno dejavnost.

Začeli smo s skupno plesno rekreacijo pod vodstvom Urške iz Plesnega kluba Feniks, nadaljevali z vajami 1000 gibov v izvedbi Društva Šola zdravja, pod vodstvom predsednice društva Zdenke Katkič. Nastopili so veterani Športnega društva Sokol Bežigrad in mladi judoisti iz Judo kluba Bežigrad.

Večina udeležencev se je vključila v zanimivo igro Štrbunk, ki je pri nas še precej neznana, prihaja pa iz ZDA, kjer je poznana pod imenom Cornhole, po s koruzo polnjenih vrečkah, ki jih igralci poskušajo vreči v luknjo.

Vse dopoldne so se odvijala tekmovanja v šahu, namiznem tenisu, kegljanju, pikadu, balinanju in prstometu.

Okoli 13. ure je bil uradni zaključek festivala s podelitvijo priložnostnih medalj za najboljše rezultate. Vreme nam je bilo ves čas naklonjeno, pogrešali smo le nekoliko večjo udeležbo.



Zahvaljujem se članicam in članom komisije, ki so prizadevno sodelovali v uspešni organizaciji našega prvega festivala športa: Ani Fabjan, Tereziki Strmole, Katji Krivec, Tanji Mijatović, Slobodanu Kukiću, Dragu Cenčiču, Tonetu Pivku in ostalim sodelavcem. Zahvala Stevu Telzerowu iz Društva Zaživi življenje za predstavitev igre Štrbunk in Gostinstvu Jurman za pogostitev.



Hvala Boštjanu Pungrčarju iz Športe zveze Ljubljane za odlično sodelovanje v organizaciji obeh dogodkov.

Besedilo: Stanislav Tomšič, predsednik Komisije za šport MZU Ljubljana
Foto: Katja Krivec, Boštjan Pungrčar in Stanislav Tomšič

petek, 04. oktober 2019

4. oktobra je mednarodni dan disleksije

Mednarodni dan disleksije je 4. oktobra. Pri disleksije gre za nevrološko pogojene motnje, za katero so značilne motnje v delovanju miselnih procesov in velja za specifično učno težavo. Primarno jo lahko prepoznamo kot težave pri branju, saj posamezniki s to motnjo po navadi berejo na znatno nižji ravni od pričakovane, kar vodi celo do stigmatizacije otrok. Novodobni pristopi, vključno z napredno pametno tehnologijo, lahko učni proces otrok z disleksijo precej olajšajo, če so le tudi učitelji dovzetni zanje. 

S pravim pristopom do manj bralnih težav 
Izrednega pomena pri premagovanju otrokovih ovir in težav je razumevanje disleksije in iskanje ustrezne strokovne pomoči. Ta naj se osredotoči na razvoj šibkih področij posameznika, da se bo ta naučil soočati in premagovati izzive, ki mu jih predstavlja disleksija. Potrebo učiteljev, ki so ves čas v stiku z otroci z disleksijo, in posameznikov z disleksijo je prepoznalo tudi podjetje Huawei, ki se je odločilo za donacijo svojih pametnih tablic osnovnima šolama Kozara Nova Gorica in Deskle, saj se zaveda, da lahko tablice učencem z disleksijo izjemno olajšajo njihove težave, učiteljem pa način poučevanja. Vse to s pomočjo mobilne aplikacije Kobi, ki je namenjena otrokom, ki se srečujejo z disleksijo in drugimi bralnimi težavami.

Aplikacija Kobi je startup podjetja Hopalai in, kljub temu da je to skorajšnja novost, na voljo od letošnjega marca, ga za poučevanje otrok z disleksijo in drugimi bralnimi težavami uporablja že skoraj petina slovenskih osnovnih šol. »Kobi je motivacija za branje pri učencih, ki neradi berejo. Prihrani čas, sploh pri označevanju "kritičnih" črk. Vpliva na boljšo bralno samopodobo, ker učenec naredi manj napak. Všeč mi je, ker lahko berilo, ki ga obravnavajo v razredu in je natisnjeno v učencu "neugodnem" tisku, lahko fotografiram in mu ga prilagodim,« v superlativih aplikacijo Kobi opisuje defektologinja Dolores Rijavec Strosar iz Osnovne šole s prilagojenim programom Kozara, Nova Gorica, kjer se še kako zavedajo, da je branje osnova za uspešno vključevanje v šolski sistem in da je zgodnja obravnava kakršnikoli težav, povezanih z njim, ključnega pomena. Veliko podporo jim je izkazal tudi telekomunikacijski gigant Huawei, ki se z veseljem pridruži projektom, ki podpirajo rabo tehnologije v pozitivne namene.

Učenje s pomočjo tehnologije Otroci z disleksijo so precej učljivi in bistri, vendar stvari dojemajo na drugačen način. Posledično potrebujejo tudi drugačen učni pristop in tukaj gre njim, kot tudi učiteljem, ki jih poučujejo, tehnologija še kako nasproti. Aplikacija Kobi deluje že na pametnih telefonih, a je njena uporaba zaradi večjega ekrana in preglednosti veliko bolj smiselna na tabličnih računalnikih. Otroci iz Osnovne šole Kozara Nova Gorica in iz Osnovne šole Deskle bodo od sedaj naprej prebirali učna gradiva na pametnih tablicah Huawei MediaPad T3 10, ki je odlična tablica za vsakogar. Zaslon se ponaša z IPS tehnologijo in je kot nalašč za gledanje iz vseh zornih kotov, ločljivost 1280 x 800 pa zagotavlja ostre slike in bo ponesel vizualno izkušnjo na višjo raven. Tudi modri svetlobni filter in načini prikaza pri nizki osvetlitvi laskajo vsakomur, še toliko bolj pa ljudem z disleksijo, saj poskrbijo, da se oči ob dolgotrajni uporabi ne utrudijo. Tablica MediaPad T3 10 bo enostavna za poučevanje in učenje tudi zaradi svojega videza – nadvse tanka in lahka, debela le 7,4 milimetrov in tehta 490 gramov, hkrati pa bo s svojim elegantnim ohišjem nudila resnično sodobno spletno in učno izkušnjo.

»Učni pripomoček, ki je v prvi vrsti namenjen premagovanju dislektičnih težav, je za šolo izredno pomembna pridobitev, saj ga za premagovanje težav z branjem lahko uporabljajo vsi učenci. Prepričani smo, da bo pristop, prilagojen posameznemu otroku, pripomogel k lažjemu in uspešnejšemu učenju branja,« je povedala ravnateljica OŠ Deskle, Ana Košuta Skok, in se iskreno zahvalila podjetjema Huawei in Kobi za donacijo. Potrdila ji je tudi Jana Kruh iz Zavoda RS za šolstvo, vodja podružnice društva Bravo v Novi Gorici: »Pri nekaterih otrocih branje kljub vloženemu naporu ne steče takoj in že samo misel na branje postane nočna mora. Otrok se branju izogiba, ne pridobiva novih besed, učno je lahko neuspešen in razvije slabo učno samopodobo. Takšnemu otroku je potrebno prisluhniti, ga spodbujati in mu dovolj zgodaj pomagati. Izbirati je potrebno nove strategije in orodja, da otroka motiviramo. Eno izmed orodij, ki otroka pritegne, je zagotovo informacijsko komunikacijska tehnologija.«

Podjetje Huawei je tako vnovič dokazalo, da moramo napredno tehnologijo spustiti v naša življenja in jo, ko smo pred učnimi izzivi, kdaj tudi spustiti bliže k sebi. »Uporaba pripomočka Kobi na tablici bo zagotovo narisala nasmeh marsikateremu otroku, posledično pa bo branje "čudežno" steklo,« je še dodala Jana Kruh in pospremila odločitev podjetja Huawei, da lahko z dvigom zavesti prednosti tehnologije izkoristijo prav vsi, tudi učitelji, ki lahko z njo izboljšajo temelje dobre komunikacije in opismenjevanja.

torek, 01. oktober 2019

Dražen Filipović bo razstavljal v Galeriji Kos v Ljubljani

V ljubljanski Galeriji Kos, pasaža Nebotičnika, se bo z izborom dvajsetih slik iz zadnjega obdobja prvič v slovenskem prostoru predstavil reški likovni ustvarjalec Dražen Filipović Pegla (rojen leta 1944). Razstavljena dela nam ga odkrivajo kot ustvarjalca, ki sodi po besedah likovne kritičarke Jasne Rodin v sam vrh hrvaške likovne ustvarjalnosti. O umetnikovem ustvarjalnem opusu bo spregovorila umetnostna zgodovinarka dr. Nelida Nemec, zbranim pa tudi umetnik sam. Odprtje razstave bo v petek, 4. oktobra, ob 19.00. Dela bodo na ogled do 25. oktobra.


Štiridesetletno ustvarjalno obdobje reškega ustvarjalca Dražena Filipovića Pegle nam razgrinja paleto ustvarjalnih zanimanj in iskanj v slikarstvu, kiparstvu in dizajnu, saj njegov likovni opus zajema tako instalacije kot skulpture, objekte in reliefe, kolaže in interiere, predvsem pa slike in risbe, na katerih je pustil najgloblji pečat tako po izvirnosti kot sporočilnosti, ki ga uvrščata med dominantne predstavnike reške likovne scene. Filipović pripada tisti skupini reških likovnih umetnikov v obdobju številnih plurastičnih postmodernih iskanj zadnjih treh desetletij preteklega stoletja in na začetku novega, ki je poglobljeno iskala svoje odgovore na razpršeno prodiranje novih idej, ki jih je bilo treba, tako umetnostna zgodovinarka Ljubica Dujmović, zaslutiti in predvideti pa tudi jim slediti in jih poglabljati. Svojo slikarsko pot je pričel v osemdesetih kot figurativni slikar, a se z deli na samostojni razstavi Sinteza nasprotij leta 1996 na Reki v Malem salonu vse bolj usmeril k prepoznavno lastnemu iskanju, ki črpa iz svojih spoznanj, prepričanj in občutenj, čeprav se še vedno opira tudi na aktualne prakse, posebno nove hrvaške in reške likovne scene. Črpajoč iz postulatov abstraktne likovne zakladnice se je posvečal raziskovanju oblik, kompozicij, novim materialom, tehničnim možnostim in kombinacijam ter upošteval harmonijo in uglašenost vseh elementov, ki so napolnjevali slikovno podlago, povsem avtorsko pa se osredotočal na risbo, ki je v sozvočju z barvo njegovo najpomembnejše izrazno sredstvo. Njegova risba je specifična, asociirajoča na nit pri tkanju ali vezenju, in daje posebno strukturo pri ustvarjanju likovnega nanosa in napolnjevanja slikovne podlage. Filipovićevo slikarstvo je vizualno vznemirljivo in nagovarjajoče, problematizira nove paradigme in nove medije v sodobni umetnosti pa tudi odnos in interakcijo klasičnega slikarskega pristopa in sodobnih digitalnih medijev.

Njegov bogati opus opredeljuje več stilno, oblikovno in strukturno različnih ciklov, ki jim je skupen prepoznaven avtorski rokopis, za katerega je značilno tako združevanje kot subtilno naglaševanje dvojnosti bodisi geometrijskega in organskega bodisi dekorativnega in strukturnega videnja kot tudi poudarjena sinergija slikarskega, kiparskega in oblikovalskega pristopa. Likovni kritiki poudarjajo ekspresivnost in sugestibilnost na eni strani in sintetičnost ter minimalistično tankočutnost na drugi, predvsem pa izpostavljajo njegov rokopis, ki ga opredeljujejo kot slikorisarski, saj daje njegovim slikam posebno teksturo, v enem izmed ciklov asociirajočo na tehniko tkanja ali vezenja, ki jo doseže s fascinantno disciplino in izpopolnjenostjo v izvedbi. Njegova iskanja so polnokrvno zaživela leta 2015 z vzporednima razstavama v dveh ločenih galerijskih prostorih pod naslovom Dialog ter izzvenela kot dialog med čisto abstrakcijo in abstraktno figuralnostjo.

Umetnik s širokim diapazonom likovnih zanimanj, ki ga navdušujeta multidisciplinarnost in preplet vizualnega in haptičnega, se z izborom del predstavlja kot izjemno pronicljiv, čuteč, izviren in tankočuten slikar, ki je v svoje slikarsko iskanje ujel duha časa in okolja, ki mu pripada.