nedelja, 31. december 2017
Novoletna poslanica predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja
Obstaja država, ki je na vsem svetu najboljša za otroke. In, kot prva na svetu, razglašena za zeleno državo.
Ali res sploh je taka država?
Je, in to sploh še ni vse.
Skupina njenih znanstvenikov je prva v raziskovanju virusa zika. Ta država ima najboljši program za zdravje zob v šolah na svetu.
V športu ima največ svetovnih in olimpijskih prvakov na število prebivalcev. Ima najboljšo vrhunsko kuharico na svetu. Ima absolutnega zmagovalca znanstvene olimpijade. Najboljši dekliški zbor v Evropi. V tej državi opravijo največ presaditev srca na milijon prebivalcev.
V zadnjih petih letih je zmanjšala stopnjo brezposelnosti mladih več kot za polovico.
Ali res sploh je taka država?
Je. Ta država je Slovenija. Naša domovina. Seveda ni vse samo dobro. Toda dobro je začelo končno spet zmagovati. Seveda ne smemo niti za hip spregledati številnih stisk in težav naših ljudi. Toda, da jih bomo rešili, potrebujemo spodbudo. Navdih. Samozavest, da skupaj zmoremo. Optimizem. Ponos.
Hočem reči, da imamo razloge, da smo eden na drugega in na našo domovino tudi ponosni. Vsem nam želim, da bi v prihodnjem letu storili nekaj takega, na kar bi bili ponosni.
Srečno Slovenija.
Aja, pa še najlepša je."
Borut Pahor
Predsednik Republike Slovenije
Novoletna poslanica predsednika vlade dr. Mira Cerarja
"Spoštovane državljanke in državljani,
drage Slovenke in Slovenci,
ko sem vas leta 2014 za novo leto prvič nagovoril kot predsednik vlade, sem vam iskreno priznal, da večletna kriza, s katero smo bili takrat soočeni, ne bo minila sama od sebe. Opozoril sem, da nas čaka težka pot, a vam hkrati obljubil, da bom naredil vse, kar zmorem in znam, da Slovenijo z vami popeljem na novo pot svetle skupne prihodnosti.
Danes vidimo, da Slovenija – ne naključno, ampak zaradi trdega dela, odrekanja in vizije - piše nova prva poglavja v svoji knjigi uspeha. Leto, ki se izteka je bilo za Slovenijo zelo uspešno. Napovedana nam je visoka, skoraj 5% gospodarska rast, stopnja brezposelnosti je vsak dan nižja in kar me najbolj veseli: od leta 2014 je službo v Sloveniji našlo 73.300 mladih. Slovenija je vnovič dom novih, tudi tujih, investicij. Leto 2017 si bomo zapomnili tudi po dejstvu, da je arbitražno sodišče dokončno in v celoti določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško.
A čas, v katerem živimo je nepotrpežljiv in od nas terja nenehne odgovore na vedno nove preizkušnje.
Leto 2018 bo pomembno leto preizkušenj za politiko in za vas, drage državljanke in državljani. A ob soočanju z novimi izzivi se moramo učiti iz naukov, ki jih ponuja preteklost in ohraniti trdo prigarane sadove sedanjega gospodarskega uspeha. S pridelanimi sadovi moramo gospodariti odgovorno, preudarno in na prvo mesto postaviti skupno dobrobit države.
A ob tem ne smemo nikoli pozabiti na človeka. Prepogosto hitimo mimo tistih, ki našo solidarnost najbolj potrebujejo. Zato vas v teh prazničnih časih pozivam: bodimo drug drugemu v prvi vrsti človek. Spoštujmo se in gradimo skupaj mostove sodelovanja. Zlahka se da zrušiti, kar je nekdo stežka in mukoma zgradil. Naj bo novo prihajajočo leto 2018 priložnost, da skupaj dokončamo začeto in zgradimo družbo prihodnosti, ki pozna nauke svoje zgodovine, a svoj pogled pogumno upira v jutrišnji dan.
Spoštovani,
želim vam, da praznične dni izkoristite za tiste, ki jih imate najraje. Hkrati vas pozivam, da še posebej v teh prazničnih časih ne pozabite na tiste, ki so osamljeni, bolni in vse ostale, ki potrebujejo našo pomoč. Z dobrimi željami se obračam tudi k Slovenkam in Slovencem zunaj meja Slovenije ter k slovenskim vojakom in policistom na misijah v tujini.
Drage državljanke in državljani,
v novem letu vam želim predvsem obilo miru, zdravja in osebne sreče. Naj bo leto 2018 leto sodelovanja, spoštovanja in modrih odločitev."
Predsednik Vlade Republike Slovenije
dr. Miro Cerar
petek, 29. december 2017
V Delfinu božično-novoletni koncert z Marjetko Popovski
Izola, 24.12.2017 - V prekrasnem ambientu Hotela Delfin v Izoli je na predbožični večer odmevala praznična pesem. V slovesnem in svečanem objemu pesmi je bilo vzdušje še bolj toplo, prijetno, skoraj čarobno. Skupaj s pevkami 'Cvet v laseh' sem izbrala in zapela tiste zelo stare, že skoraj pozabljene slovenske ljudske pesmi in tako je marsikomu spomin segel daleč nazaj v mladost.
V drugem delu so sledile stare božične pesmi. Sledile so zimske in nekaj svetovno znanih pesmi. Občinstvo je bilo navdušeno in zaprosilo za podaljšek programa. S pesmijo smo se podale po Sloveniji in sledil je 30 minutni "podaljšek", ki se je zaključil s toplimi pozdravi, voščili, stiski rok in objemi.
Skupaj z Nino Golob direktorico Hotela Delfin smo nazdravili letu, ki bo za nami in pozdravili prihajajoče. Vsem je zaželela lepe praznike in se zahvalila za množičen obisk koncerta, saj je bilo med poslušalci tudi veliko Izolanov.
SREČNO IN VESELO V NOVO LETO 2018 !
Marjetka Popovski
Marjetka Popovski. |
V drugem delu so sledile stare božične pesmi. Sledile so zimske in nekaj svetovno znanih pesmi. Občinstvo je bilo navdušeno in zaprosilo za podaljšek programa. S pesmijo smo se podale po Sloveniji in sledil je 30 minutni "podaljšek", ki se je zaključil s toplimi pozdravi, voščili, stiski rok in objemi.
Marjetka Popovski s pevkami Cvet v laseh. |
Marjetka popovski z mamo in očetom. |
SREČNO IN VESELO V NOVO LETO 2018 !
Marjetka Popovski
četrtek, 21. december 2017
Praznična Vestina za božično-novoletni okras
Nova praznična Vestina je idealna za darilo, adventne dekoracije ali pa za lastno uporabo. Lahko jo postavite praktično kamorkoli – na kamin, kuhinjsko mizo, v dnevno sobo, na okensko polico, v pisarno, na balkon ali vrt. Sveča je visokokakovostna, odporna na vse vremenske razmere in izdelana v Sloveniji.
Praznična Vestina ima ohišje iz čudovitega zelenega stekla in navdušuje z obliko novoletne smrekice. Krasijo jo številne okrasne zvezdice in pa nerjaveč pokrov. V notranjosti je elektronski vložek Vestina mini Deluxe, ki gori 60 dni in spreminja barve gorenja – barve plamena se prelivajo od rdeče, rumene, vijolične, roza, zelene in modre barve.
Praznična Vestina ima ohišje iz čudovitega zelenega stekla in navdušuje z obliko novoletne smrekice. Krasijo jo številne okrasne zvezdice in pa nerjaveč pokrov. V notranjosti je elektronski vložek Vestina mini Deluxe, ki gori 60 dni in spreminja barve gorenja – barve plamena se prelivajo od rdeče, rumene, vijolične, roza, zelene in modre barve.
ponedeljek, 18. december 2017
Predsednik Pahor sprejel humanitarce
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes sprejel na pogovor predstavnike Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije in priredil sprejem za predstavnice in predstavnike humanitarnih organizacij.
Po končanem pogovoru je predsednik RS Borut Pahor priredil sprejem za predstavnice in predstavnike humanitarnih organizacij in v nagovoru med drugim dejal: "Na globalni lestvici dobrodelnosti se Slovenija uvršča na 37. mesto, med evropskimi državami pa na 11. mesto. Same humanitarne organizacije opozarjate, da je trend ustanavljanja vedno novih organizacij na tem področju prisoten že nekaj časa, kar pomeni, da obstaja za to človekoljubno dejavnost zanimanje in potreba. Hkrati opozarjate, da se žal, finančna podpora države temu ustrezno ne povečuje pa tudi donatorska sredstva ne naraščajo sorazmerno z večjo gospodarsko močjo. Tu je torej še veliko priložnosti za razvoj. Ni pa dobro, da se posamezne organizacije, v težnji za izboljšanje vašega položaja in uresničevanje vaših plemenitih ciljev postavljate druga proti drugi, kar je zadnje čase opaziti med invalidskimi in humanitarnimi organizacijami. Potrebno je najti druge rešitve.
Delovanje humanitarnih organizacij je že dolgo zelo pomembno pri ustvarjanju boljše, bolj solidarne in vse-vključujoče družbe. Humanitarne organizacije pomagate približno tretjini Slovencem, da se laže soočajo s svojim vsakdanom. To je izjemno in nenadomestljivo.
Vaša vloga je ključna pri zagovorništvu ogroženih posameznikov in družbenih skupin ter pri opozarjanju in izpodbujanju javnosti in države za načrtovanje in uresničevanje skupnih programov reševanja socialnih stisk prebivalcev. Postali ste nepogrešljiv deležnik pri izvajanju socialnih programov, ki jih državne institucije same ne zmorejo zagotoviti. Še zlasti ste humanitarne organizacije pomembne pri skrbi za bolj kvalitetno življenje in enakopravnejše vključevanje posameznikov s psihosocialnimi težavami ter bolnikov s kroničnimi boleznimi. Velik pa je tudi vaš prispevek pri reševanju in lajšanju socialnih stisk in težav prebivalstva, ki jih država ne doseže.
VIDEO s sprejema humanitarcev pri predsedniku Pahorju
Z izvajanjem dejavnosti po načelih nepridobitnosti in prostovoljnosti ter doseganjem plemenitih, človekoljubnih ciljev, našo družbo moralno in etično bogate. Zato se vam ob tej priložnosti zahvaljujem za vaše delo, ideje in pripravljenost pomagati sočloveku.
Čeprav Slovenci, glede na statistiko in veliko revščino po svetu, sodimo med najbogatejše na svetu, sem prepričan, da je nujno potrebno izboljšati stanje najbolj socialno najbolj ogroženih posameznikov. K temu smo poklicani vsi, tako država kot gospodarstvo, nevladne organizacije in posamezniki.
Statistike na področju revščine se počasi zopet obračajo v pozitivno smer. Trenutno živi pod pragom revščine skoraj 14 odstotkov oseb, dobrih 18 odstotkov pa je izpostavljena tveganju socialne izključenosti. Ocenjeno je, da bi stopnja tveganja revščine znašala kar 25 odstotkov, če v dohodek posameznikov in družin ne bi šteli socialnih prejemkov. Torej lahko zaključimo, da ukrepi socialne države, kljub pogostim kritikam, pomembno prispevajo k izboljšanju socialnega položaja prebivalstva. K reševanju stisk pa veliko pripomorete tudi humanitarne organizacije, ki nudite številne nefinančne pomoči najbolj ogroženim osebam bodisi v obliki hrane ali drugih oblik materialne pomoči.
Odprava vseh oblik revščine povsod po svetu je tudi prvi od sedemnajstih ciljev Agende 2030 za trajnostni razvoj, ki je bila sprejeta leta 2015 na Vrhu OZN o trajnostnem razvoju. Boj proti revščini pa ostaja tudi prioriteta v okviru osmih razvojnih ciljev tisočletja. Koliko bomo v prihodnje uspešni pri uresničevanju teh ciljev je odvisno od vseh nas."
Vir: UP
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je na pogovor sprejel predstavnike Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije. Foto: Tamino Petelinšek/STA |
Po končanem pogovoru je predsednik RS Borut Pahor priredil sprejem za predstavnice in predstavnike humanitarnih organizacij in v nagovoru med drugim dejal: "Na globalni lestvici dobrodelnosti se Slovenija uvršča na 37. mesto, med evropskimi državami pa na 11. mesto. Same humanitarne organizacije opozarjate, da je trend ustanavljanja vedno novih organizacij na tem področju prisoten že nekaj časa, kar pomeni, da obstaja za to človekoljubno dejavnost zanimanje in potreba. Hkrati opozarjate, da se žal, finančna podpora države temu ustrezno ne povečuje pa tudi donatorska sredstva ne naraščajo sorazmerno z večjo gospodarsko močjo. Tu je torej še veliko priložnosti za razvoj. Ni pa dobro, da se posamezne organizacije, v težnji za izboljšanje vašega položaja in uresničevanje vaših plemenitih ciljev postavljate druga proti drugi, kar je zadnje čase opaziti med invalidskimi in humanitarnimi organizacijami. Potrebno je najti druge rešitve.
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor priredil sprejem za predstavnice in predstavnike humanitarnih organizacij. Foto: Tamino Petelinšek/STA |
Delovanje humanitarnih organizacij je že dolgo zelo pomembno pri ustvarjanju boljše, bolj solidarne in vse-vključujoče družbe. Humanitarne organizacije pomagate približno tretjini Slovencem, da se laže soočajo s svojim vsakdanom. To je izjemno in nenadomestljivo.
Vaša vloga je ključna pri zagovorništvu ogroženih posameznikov in družbenih skupin ter pri opozarjanju in izpodbujanju javnosti in države za načrtovanje in uresničevanje skupnih programov reševanja socialnih stisk prebivalcev. Postali ste nepogrešljiv deležnik pri izvajanju socialnih programov, ki jih državne institucije same ne zmorejo zagotoviti. Še zlasti ste humanitarne organizacije pomembne pri skrbi za bolj kvalitetno življenje in enakopravnejše vključevanje posameznikov s psihosocialnimi težavami ter bolnikov s kroničnimi boleznimi. Velik pa je tudi vaš prispevek pri reševanju in lajšanju socialnih stisk in težav prebivalstva, ki jih država ne doseže.
VIDEO s sprejema humanitarcev pri predsedniku Pahorju
Z izvajanjem dejavnosti po načelih nepridobitnosti in prostovoljnosti ter doseganjem plemenitih, človekoljubnih ciljev, našo družbo moralno in etično bogate. Zato se vam ob tej priložnosti zahvaljujem za vaše delo, ideje in pripravljenost pomagati sočloveku.
Čeprav Slovenci, glede na statistiko in veliko revščino po svetu, sodimo med najbogatejše na svetu, sem prepričan, da je nujno potrebno izboljšati stanje najbolj socialno najbolj ogroženih posameznikov. K temu smo poklicani vsi, tako država kot gospodarstvo, nevladne organizacije in posamezniki.
Statistike na področju revščine se počasi zopet obračajo v pozitivno smer. Trenutno živi pod pragom revščine skoraj 14 odstotkov oseb, dobrih 18 odstotkov pa je izpostavljena tveganju socialne izključenosti. Ocenjeno je, da bi stopnja tveganja revščine znašala kar 25 odstotkov, če v dohodek posameznikov in družin ne bi šteli socialnih prejemkov. Torej lahko zaključimo, da ukrepi socialne države, kljub pogostim kritikam, pomembno prispevajo k izboljšanju socialnega položaja prebivalstva. K reševanju stisk pa veliko pripomorete tudi humanitarne organizacije, ki nudite številne nefinančne pomoči najbolj ogroženim osebam bodisi v obliki hrane ali drugih oblik materialne pomoči.
Odprava vseh oblik revščine povsod po svetu je tudi prvi od sedemnajstih ciljev Agende 2030 za trajnostni razvoj, ki je bila sprejeta leta 2015 na Vrhu OZN o trajnostnem razvoju. Boj proti revščini pa ostaja tudi prioriteta v okviru osmih razvojnih ciljev tisočletja. Koliko bomo v prihodnje uspešni pri uresničevanju teh ciljev je odvisno od vseh nas."
Vir: UP
sobota, 16. december 2017
Ista hrana za enega človeka, je lahko strup za drugega
Običajni kruh, pšenično pivo, kolački, torte, kosmiči, pite, procesirani mesni izdelki, juhe in pomfri se ne smejo znajti na jedilniku celiakašev. Nabor hrane brez glutena je vseeno širok. 30 odstotkov bolnikov celiakije se ne odzove pravilno na brezglutensko dieto, zaradi zdravstvenih razlogov. Potencialnim pacientom s celiakijo prav tako odsvetujejo brezglutensko dieto, ker lahko naredi več škode kot koristi. Celiakija je pogosta sistemska bolezen, velikokrat spregledana, ki se pomika k dvem procentov slovenske populacije.
»Še en dobro poznan razlog za odpovedovanje pšenici je alergija. Ta sicer ni neposredno povezana z glutenom, je pa seveda brezglutenska dieta precej dober približek dieti, iz katere so izločene vse pšenične sestavine. Alergijo na pšenico naj bi prav tako imel približno odstotek prebivalstva,« je še izpostavil dr. Janša. V zadnjih letih se zdravniki začenjajo zavedati, da uživanje glutena lahko povzroča tudi težave, ki niso povezane ne s celiakijo, ne s klasično alergijo na pšenico. Gre za tako imenovano neceliakalno preobčutljivost na gluten. »Želimo opozoriti tudi na druge bolezni, ki so pogojene z uživanjem glutena, beljakovin in žit,« je še poudaril doc. dr. Rado Janša.
Celiakija je z vidika današnjem medicine neozdravljiva avtoimunska bolezen. Kot v številnih evropskih državah tudi pri nas štejemo celiakijo za primarno obolenje tankega črevesja. Simptomi kažejo, da gre za bolezen s številnimi obrazi, tudi stopnja prizadetosti je zelo raznolika, zato lahko z gotovostjo trdimo, da je celiakija danes gotovo pod-diagnosticirana bolezen.
Govorimo o klasični in neklasični obliki, je v sklopu predavanj in delavnic, ki jih organizira najstarejši zasebni Medicinski center Barsos, povedal doc. dr. Rado Janša, dr. med., specialist interne medicine in gastroenterologije. To je bilo prvo predavanje v sklopu organizacije Medicinskega centra Barsos, ki jih bomo mesečno organizirali z namenom osveščanja javnosti s simptomi celiakije, z glutensko preobčutljivosto, s prednostmi uravnotežene prehrane ter z načini, kako se soočati z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem teh bolezni.
»Še en dobro poznan razlog za odpovedovanje pšenici je alergija. Ta sicer ni neposredno povezana z glutenom, je pa seveda brezglutenska dieta precej dober približek dieti, iz katere so izločene vse pšenične sestavine. Alergijo na pšenico naj bi prav tako imel približno odstotek prebivalstva,« je še izpostavil dr. Janša. V zadnjih letih se zdravniki začenjajo zavedati, da uživanje glutena lahko povzroča tudi težave, ki niso povezane ne s celiakijo, ne s klasično alergijo na pšenico. Gre za tako imenovano neceliakalno preobčutljivost na gluten. »Želimo opozoriti tudi na druge bolezni, ki so pogojene z uživanjem glutena, beljakovin in žit,« je še poudaril doc. dr. Rado Janša.
Celiakija je z vidika današnjem medicine neozdravljiva avtoimunska bolezen. Kot v številnih evropskih državah tudi pri nas štejemo celiakijo za primarno obolenje tankega črevesja. Simptomi kažejo, da gre za bolezen s številnimi obrazi, tudi stopnja prizadetosti je zelo raznolika, zato lahko z gotovostjo trdimo, da je celiakija danes gotovo pod-diagnosticirana bolezen.
petek, 15. december 2017
ZDUS zahteva redno usklajevanje pokojnin
Izola, 15.12.2017 - Predsednik Zveze društev upokojencev
Slovenije, Janez Sušnik, je danes na novinarski konferenci
predstavil program in usmeritve Zveze za leto 2018 ter se dotaknil aktualnih
tem, ki se tičejo upokojencev. Na konferenci, ki so se jo udeležili tudi mag.
Dejan Židan, Milojka Kolar Celarc, dr. Anja Kopač Mrak in Karl Erjavec je
povedal:
- da
se zagotovi, da se od leta 2018 naprej pokojnine redno usklajujejo tako,
kot to določa sistemski zakon;
- da
se v letu 2018 in naslednjih letih ob nadaljevanju gospodarske rasti,
skupaj z uskladitvijo pokojnin, ki jo na tej podlagi omogoča sistemski
zakon, izvedejo tudi uskladitve, s katerimi bi vsaj deloma nadomestili
negativne učinke interventne zakonodaje, ki je od leta 2010 naprej po
predhodnih ocenah vplivala na znižanje ravni pokojnin za 12,6% od tega 8
odstotkov neusklajenih oz. neizplačanih;
- uveljavi
naj se sprememba lestvice za odmero starostnih (s tem pa tudi predčasnih
in invalidskih) pokojnin, določene v ZPIZ-2, tako da bi uživalcem
zagotavljala za 40 let pokojninske dobe pokojnino najmanj v višini 65
odstotkov od pokojninske osnove (sedaj za moške 57,25 odstotkov, za ženske
63,5 odstotkov, nato od leta 2020 naprej 61,5 odstotkov do leta 2022, po
izteku prehodnega obdobja pa 60,25 odstotkov);
- ZDUS
pričakuje in zahteva, da se tako v letu 2018, kot tudi v naslednjih letih,
letni dodatek izplača vsem v sistemskem zakonu določenim upravičencem v
rokih in pod pogoji, ki jih določa ta zakon;
- da
bodo do pogrebnine upravičeni družinski člani ali druge osebe zadolžene za
pokop pokojnika in ne glede na njihov socialni položaj prejmejo 500,00
evrov za pogrebne stroške (velja za vse enako);
- da se ohrani posmrtnina, do katere so upravičenci upravičeni do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka v višini 288,81 EUR v enkratnem znesku.
ZDUS si bo še naprej prizadeval, da se zdravstvena
reforma izpelje še v tem mandatu Vlade Republike Slovenije, kar
pomeni, da mora biti sprejeta v prvih treh mesecih leta 2018. Še posebej pozorno bomo spremljali dokončanje, oblikovanje
in sprejetje Zakona o dolgotrajni oskrbi in osebni asistenci,
vključno s finančnim vidikom podpore načrtovanih aktivnosti, ki bodo izhajale
iz zakonskih določil in podzakonskih aktov. Na predlog zakona smo sicer v letu
2017 dali pripombe.
Osnutka avtonomnega rezervnega demografskega sklada nismo
dočakali in smo prepričani, da v času delovanja te Vlade in Državnega zbora
Republike Slovenije sklad ne bo imel zakonske podlage, kar je velika škoda, saj
smo se v ZDUS zelo potrdili, da bi posebno pri reorganizaciji KAD-a in z
dodatnimi viri posvetili posebno pozornost vzdržnosti sklada za bodoče rodove.
Ob dejstvu, da so upokojenci lastniki velikega števila
nepremičnin, bo v letu 2018 po vsej verjetnosti zopet dan v razpravo Zakon
o davku na nepremične, ki ne sme biti naravnan tako, da bo
predstavljal dodatno breme upokojencem, predvsem tistim z najnižjimi prejemki
ali da bodo, kot posledica tega zakona, upokojenci zaradi osebnih stisk in
nizkih prejemkov svoje nepremičnine izgubili in posledično postali breme
državi.
Še naprej bomo krepili sodelovanje z Državnim
zborom in Državnim svetom Republike Slovenije, Ekonomsko socialnim svetom
Republike Slovenije in sindikati. Potrebno je nadaljevati sodelovanje s
sorodnimi organizacijami za starejše, kot tudi z Mladinskim svetom Slovenije,
Študentsko organizacijo Slovenije, Dijaško organizacijo Slovenije in drugimi
organizacijami v cilju medgeneracijske povezanosti in medsebojne solidarnosti. Na področju mednarodnega sodelovanja bomo
nadaljevali z delom v mednarodnih povezavah (EURAG, AGE Platform in pridruženo
v Eurocarers). Na področju zdravega, aktivnega in varnega staranja in
v povezavi s Strategijo dolgožive družbe, bomo sodelovali in se usklajevali v
programih in aktivnostih na teh področjih.
Podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejan Židan, je poudaril,
da je socialna politika ključno vezivo te družbe in da ne smemo pozabiti, kaj
vse smo skupaj že dosegli z zmanjševanjem razlik. Dodal je, da je bil pomemben
korak narejen z uvedbo minimalne pokojnine, ki ob izpolnjenih polnih
upokojitvenih pogojih znaša 500 evrov, kar so uspeli uresničiti ravno na pobudo
Zveze društev upokojencev Slovenije.
Meni, da bo za blaginjo vseh generacij ključna politika, ki
bo sprejeta s konsenzom in na podlagi medgeneracijskega sodelovanja ter
solidarnosti med vsemi generacijami. Dejal je, da starejši ne smejo biti
razumljeni kot breme družbe, temveč kot aktivni državljani, ki so s svojim
preteklim delom kot davkoplačevalci in plačniki vseh prispevkov zagotavljali
primerne pogoje za generacije pred nami, pa tudi šolanje sedanjih generacij,
katere so glavni odločevalci o pravicah starejših.
Podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za
zunanje zadeve, Karl Erjavec, je dejal, da sta programa stranke
DeSUS in ZDUS-a programsko enakih vsebin ter da se oboji borimo in zavzemamo za
pravice starejših, invalidov ter drugih ranljivih skupin. Poudaril je, da je
prišel čas, da upokojenke in upokojenci dobijo povrnjeno, kar so prispevali
državi v času finančne in gospodarske krize. Zato v DeSUS zahtevajo, da se v
naslednjih letih prispevek upokojencev za krizo, vrne upokojencem. Hkrati
morajo poskrbeti za dvig minimalne pokojnine, saj je nesprejemljivo, da
upokojenke in upokojenci s polno delovno dobo, še vedno živijo pod pragom
revščine.
Ministrica za zdravje, Milojka Kolar Celarc, se
je zahvalila in izrekla priznanje vodstvu in članom za izjemno pomembno
povezovalno vlogo, ki jo opravlja ZDUS v naši družbi, in v skrbi za izboljšanje
položaja upokojencev. To pomeni za skoraj tretjino vsega prebivalstva
Slovenije. Vključenost v skupnost in gotovost, da nekdo čvrsto in zaupanja
vredno skrbi za nas, pomaga ohranjati vitalnost. Prav življenjska moč in
zdravje omogočata polno in ne nazadnje tudi koristno življenje v obdobju po
zaposlenosti. Zakaj koristno? Zato, ker povečanje zdravih let lahko vpliva na
blaginjo vseh generacij in, kar je zanjo kot ministrico tudi pomembno, na
zmanjšanje izdatkov za zdravstvo.
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake
možnosti, dr. Anja Kopač Mrak, je poudarila, da je potrebno
zagotoviti socialno varnost in vključenost vseh generacij in izrabiti
priložnosti, ki jih na različnih področjih ponujata digitalizacija ter drugačne
oblike delovne aktivnosti. Dodala je, da so prisluhnili ljudem ter ukinili
zaznambe na nepremičninah in vračilo prejete pomoči za prejemnike varstvenega dodatka
in denarne socialne pomoči.
Prizadevala si bo, da bodo pri uresničevanju namenili več
pozornosti tistim temam, ki so bile v preteklosti nekoliko v ozadju. Gre torej
za vprašanja človekovih pravic starejših, dostojnega staranja, nasilja nad
starejšimi, pa tudi različnih oblik starizmov (ageizmov). Dodala je, da so
velikokrat glavni razlog za to napačne predstave o starosti. Ni namreč nujno,
da s starostjo upadajo vse funkcije. Nekatere se lahko tudi okrepijo. Po
nekaterih raziskavah so starejši srečnejši, kot je srednja generacija, cenijo
tudi majhne radosti, bolj so povezani z naravo, marsikdo izžareva več
notranjega zadovoljstva, kot v mladosti.
Zaključno srečanje Erasmus+ in 20 let Zavoda MOVIT
Ljubljana, 15.12.2017 - Na Gospodarskem razstavišču potekalo zaključno srečanje Erasmus+: Mladi v akciji ter obeležitev 20. obletnice delovanja Zavoda MOVIT. Ministrica Maja Makovec Brenčič je priznanji Ključ podelila Mladinskemu Svetu Velenje za projekt Mladi za Veleje in Vila Čira Čara - Zavod Manipura za projekt Choose your way, choose your future.
Zavod MOVIT se je v zadnjih 20 letih vzpostavil kot osrednja podporna institucija za mednarodno sodelovanje na področju mladine in spodbujanje mobilnosti mladih. Evropski programi mobilnosti so na področju mladine v Sloveniji že od leta 1999 in pomembno prispevajo k razvoju mladinskega dela in mladinskega sektorja v Sloveniji. V 18 letih je bilo v te programe vključenih več kot 40.000 mladih in mladinskih delavcev.
Dogodka se je udeležila tudi ministrica Maja Makovec Brenčič, ki je v nagovoru med drugim dejala, da je potrebno mladinskemu sektorju nameniti še več pozornosti in si prizadevati, da se standardi znanja, ki so se vzpostavili na tem področju, v prihodnje preoblikujejo v stalne aktivnosti in ne le v obdobno projektno delo. Ministrica je tudi podelila priznanji Ključ do učinka za najbolj učinkovita mladinska projekta, ki sta z aktivnostmi imela velik učinek na različnih področjih. Prejemnika priznanj sta Mladinski Svet Velenje za projekt Mladi za Veleje in Vila Čira Čara - Zavod Manipura za projekt Choose your way, choose your future.
torek, 12. december 2017
Nova knjiga - Pravljice nekdanje Sovjetske zveze
Ljubljana, 12. 12. 2017 - Vse pravljice tega sveta so namenjene najprej otrokom, nato staršem in vsem, ki v sebi nosijo kreativni otroški duh. Zato so ljubitelji pravljic lahko navdušeni. Izšla je namreč nova knjiga Pravljice nekdanje Sovjetske zveze v ruskem in slovenskem jeziku. Poleg branja pravljic, je knjiga namenjena tudi vsem, ki se učijo ruski jezik kot tuj jezik ali rusko govorečim bralcem, ki se želijo učiti slovenskega jezika.
Ustvarili so jo v Založbi Linguarus, ob pomoči prevajalske pisarne Linguarus. Pravljice je zbrala in uredila Maryna Bilash, jezikovna pedagoginja, ki je opravila tudi vlogo lektorice ruskega jezika, skupaj z Marijo Sotnikovo Štravs. Prevod je delo Mateja Tratnika, lektorica slovenskega jezika je bila Jelka J. Makoter.
Ustvarjalka Maryna Bilash je idejo oblikovala po pogovorih z učenci, posamezniki in slovensko mladino, v katerih je ugotovila, da ne poznajo dejstva, da je nekdanja Sovjetska Zveza (SZ) združevala 15 republik. Države v SZ so bile zelo različne, vsaka s svojo kulturo in svojim nacionalnim jezikom. Sporazumevali pa so se v enotnem, ruskem jeziku. Knjiga združuje pravljice vseh petnajstih držav in zelo nazorno ter enostavno predstavlja vsako od držav prek zgodbe, ki je lahko zgolj zabavna ali pa tudi poučna. V knjigi so zbrane najbolj prepoznavne pravljice, ki ponazarjajo nacionalne junake, Ruski federaciji, kot največji državi, pa sta namenjeni dve pravljici.
Znano je, da je učenje tujih jezikov s pomočjo branja tuje literature, ki jo spremlja tudi domači izvirnik, nadvse uspešna metoda pridobivanja znanja. Učenje je sproščeno in umirjeno, zato hkrati spodbuja domišljijo in odpira mislim prosto pot. Širi besedni zaklad, ob tem pa tudi celovito zakladnico našega znanja. Poleg tujega jezika si ob branju mnogo lažje predstavljamo svet in dogajanje, ki ga opisujejo besede. Z branjem literature v tujem jeziku krepimo tudi koncentracijo, zato je učenje učinkovitejše. Branje vedno prinaša znanje, ob tem pa je tudi sproščujoča zabava. Besedilo so ustvarjalci obogatili z označitvijo besednih naglasov in tako slovenski, kot ruski bralci lahko pravljice uporabijo kot zelo koristen učni pripomoček.
V knjigi je predstvljen izbor najlepših pravljic držav nekdanje SZ, kar je zahtevalo temeljit pregled številnih pravljičnih virov iz 15 držav. Ilustracije k pravljicam je narisal Igor Ribič, s katerim so sodelovali tudi pri ilustriranju prejšnjih knjig Najlepše slovenske pravljice, Najlepše ruske pravljice, žepnega priročnika za potovanja Sprašujemo in odgovarjamo po rusko, po slovensko.
Svojevrsten izziv je za ustvarjalce predstavljal tudi vrstni red pravljic. Odločili so se, da bodo razporejene v zaporedju glede na število prebivalcev na dan nastanka. Ta seznam je bil zapisan v Ustavi ZSSR iz leta 1977.
Knjigo so oblikovali v podjetju Imprimo, d.o.o., natisnili so jo v tiskrani Belin Grafika, d.o.o. Knjiga prinaša bralcem 16 pravljic na 164 straneh, na voljo je v trdi in mehki vezavi.
torek, 5. december 2017
S Cityparkom pomagajte družinam v stiski
»Medtem ko nekatere družine nestrpno pričakujejo božični večer, pa (pre)mnoge s strahom odštevajo čas do božiča. Sprašujejo se, kako naj kupijo presenečenje za otroka, ko pa nimajo niti za hrano. Tem družinam želimo in že več let skušamo pomagati,« ob začetku akcije Lepo je dobiti, še lepše podariti poudarja Klavdija Miklavžin Javornik, vodja marketinga v Cityparku.
Naše največje nakupovalno središče tudi letos organizira dobrodelno akcijo zbiranja daril za otroke, ki jim starši ne morejo kupiti niti najbolj osnovnih stvari, kaj šele daril. Obiskovalci Cityparka, ki želijo izpolniti željo, jo iz smrečice vzamejo in izpolnijo. Nato darilo predajo na Info točki Cityparka, kjer ga Citypark ustrezno zavije in pred prazniki preda otrokom. Smrečico z željami so v Cityparku postavili v prvem nadstropju (pred Sportino). Vsa darila bo Božiček otrokom prinesel pred prazniki.
Klavdija Miklavžin Javornik ob tem dodaja: »Vemo, da je veliko otrok, ki jim starši ne morejo izpolniti želje, zato znova pristopamo k tej akciji in vabimo vse obiskovalce, da nam po svojih močeh pomagajo pričarati nasmeh na obraze otrok.«
Klavdija Miklavžin Javornik je zadovoljna, da so tudi letos pripravili akcijo Lepo je dobiti, še lepše podariti. Foto Robert Krumpak |
Naše največje nakupovalno središče tudi letos organizira dobrodelno akcijo zbiranja daril za otroke, ki jim starši ne morejo kupiti niti najbolj osnovnih stvari, kaj šele daril. Obiskovalci Cityparka, ki želijo izpolniti željo, jo iz smrečice vzamejo in izpolnijo. Nato darilo predajo na Info točki Cityparka, kjer ga Citypark ustrezno zavije in pred prazniki preda otrokom. Smrečico z željami so v Cityparku postavili v prvem nadstropju (pred Sportino). Vsa darila bo Božiček otrokom prinesel pred prazniki.
Božična želja enega izmed otrok, ki mu starši ne morejo kupiti Božično novoletnega darila. Foto Janez Platiše. |
Klavdija Miklavžin Javornik ob tem dodaja: »Vemo, da je veliko otrok, ki jim starši ne morejo izpolniti želje, zato znova pristopamo k tej akciji in vabimo vse obiskovalce, da nam po svojih močeh pomagajo pričarati nasmeh na obraze otrok.«
Ko kupimo darilo, ki je napisano kot želja na Božičnem dreveščku vse skupaj odnesemo na Info Citypark. Citypark bo poskrbel, da bo otrok prejel darilo, ki si ga je želel. Foto Janez Platiše. |
ponedeljek, 4. december 2017
V torek pride v Cityparku Miklavž, v sredo pa Božiček
Iz Cityparka, največjega nakupovalnega središča v Ljubljani so nam sporočili, da bo jutri, 5. decembra, ob 18. uri v pritličju poleg trgovine Swarovski otroke in mladostnike obiskal in obdaril Miklavž. Spremljali ga bodo angeli in parklji.
VIDEO - Miklavž je ob 18. uri s spremstvom obiskal Citypark in obdaril otroke s pomarančami.
Dan pozneje v sredo, 6. decembra, od 17. do 20. ure pa bo obiskovalce razveselil Božiček, in sicer jih bo pričakal pred glavnim vhodom v Citypark nasproti parkirne hiše.
VIDEO - Miklavž je ob 18. uri s spremstvom obiskal Citypark in obdaril otroke s pomarančami.
Dan pozneje v sredo, 6. decembra, od 17. do 20. ure pa bo obiskovalce razveselil Božiček, in sicer jih bo pričakal pred glavnim vhodom v Citypark nasproti parkirne hiše.
Bernarda Škrabar o nezakonitih nadzorih bolniških dopustov
Večja slovenska podjetja velikokrat izvajajo laične kontrole bolniških dopustov s "kontrolorji", ki niso detektivi, kar je protizakonito. Ta praksa se dogaja že leta in sedaj se je doseglo, da se je začelo o tem govoriti. »Vežemo se na Zakon o detektivski dejavnosti, ki nam v 26. členu dodeljuje to pravico, da opravljamo kontrole in nadzore bolniškega dopusta in zato smo detektivi edini, ki lahko to počnemo. Vsi ostali, ki to počnejo, počnejo protizakonito in tudi protiustavno, saj posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine,« predstavi detektivka Bernarda Škrabar, direktorica Detektivsko-varnostne agencije. Škrabarjeva namreč opozarja, da se na terenu pojavlja vse več oseb, ki se poimenujejo kot kontrolorji ali nadzorniki ter kontrolirajo bolniški dopust, čeprav za to nimajo ustreznih licenc.
V sezoni prehladov in črevesnih okužb so tudi bolniške odsotnosti z dela pogostejše. Delodajalci lahko opravljajo nadzore nad tistimi bolniškimi odsotnostmi, ki so krajše od 31 dni in jih sami plačujejo, in pa tudi nad daljšimi bolniškimi odsotnostmi. Ko se odločijo za takšen nadzor, pa hitro trčijo ob pravico do zasebnosti. Tako se delodajalci pogosto odločajo za najemanje detektivov, ki jim zakonodaja omogoča, da na podlagi pooblastila delodajalca opravijo kontrolo ali nadzor in od zdravnika pridobijo bolniški red. Vsi delavci v Sloveniji se morajo zavedati, da lahko le detektiv z ustrezno licenco in značko na podlagi prej omenjenega člena Zakona o detektivski dejavnosti pridobiva informacije in postavlja vprašanja, vezana na bolniško odsotnost. Zanimiva informacija je, da takoj, ko kontrolor pride na dom neke osebe in pri vratih vpraša, kje se oseba nahaja, je to že poseganje v njegove pravice in je protizakonito, dalje, takšni nadzorniki o zatečenem stanju z zapisniki obveščajo svojega naročnika.
Delodajalec ima namreč zakonsko možnost, da dobi podatke o času zdravljenja in navodilih za zdravljenje od osebnega zdravnika delavca, ne nazadnje pa je le-ta dolžan delodajalcu prinesti tudi bolniški list, na katerem piše čas zadržanosti. Prav tako lahko delodajalec ali pa pooblaščeni detektiv pisno dobi navodila o zdravljenju, v kolikor za nje zaprosi osebnega zdravnika, ki mu jih je dolžan dati. »Nobene potrebe torej ni, da bi za takšne podatke obiskovali delavca na domu, ampak gre v bistvu v tem primeru za kontrolo aktivnosti delavca v času bolniške odsotnosti iz dela, kar pa je vsekakor „poizvedovalna dejavnosti“, ki jo lahko opravljajo le licencirani detektivi,« poudari Škrabarjeva.
Ne nazadnje je treba izpostaviti, da razni preiskovalci, vročevalci, „laični kontrolorji“ in drugi, ki niso licencirani detektivi, niso osebe, za katere je bilo opravljeno varnostno preverjanje, nihče od njih ni zahteval dokazila o primerni izobrazbi, ne potrebujejo nobenih licenc za opravljanje dela, ne potrebujejo biti včlanjeni v nobeno društvo in nimajo urejenega poklicnega zavarovanja. »Zaradi vseh teh dejstev lahko svoje storitve seveda ponujajo po bistveno nižjih cenah, kot detektivi, ki morajo licence, izobraževanja, in zavarovanja plačevati,« obrazloži detektivka Bernarda Škrabar.
V sezoni prehladov in črevesnih okužb so tudi bolniške odsotnosti z dela pogostejše. Delodajalci lahko opravljajo nadzore nad tistimi bolniškimi odsotnostmi, ki so krajše od 31 dni in jih sami plačujejo, in pa tudi nad daljšimi bolniškimi odsotnostmi. Ko se odločijo za takšen nadzor, pa hitro trčijo ob pravico do zasebnosti. Tako se delodajalci pogosto odločajo za najemanje detektivov, ki jim zakonodaja omogoča, da na podlagi pooblastila delodajalca opravijo kontrolo ali nadzor in od zdravnika pridobijo bolniški red. Vsi delavci v Sloveniji se morajo zavedati, da lahko le detektiv z ustrezno licenco in značko na podlagi prej omenjenega člena Zakona o detektivski dejavnosti pridobiva informacije in postavlja vprašanja, vezana na bolniško odsotnost. Zanimiva informacija je, da takoj, ko kontrolor pride na dom neke osebe in pri vratih vpraša, kje se oseba nahaja, je to že poseganje v njegove pravice in je protizakonito, dalje, takšni nadzorniki o zatečenem stanju z zapisniki obveščajo svojega naročnika.
Delodajalec ima namreč zakonsko možnost, da dobi podatke o času zdravljenja in navodilih za zdravljenje od osebnega zdravnika delavca, ne nazadnje pa je le-ta dolžan delodajalcu prinesti tudi bolniški list, na katerem piše čas zadržanosti. Prav tako lahko delodajalec ali pa pooblaščeni detektiv pisno dobi navodila o zdravljenju, v kolikor za nje zaprosi osebnega zdravnika, ki mu jih je dolžan dati. »Nobene potrebe torej ni, da bi za takšne podatke obiskovali delavca na domu, ampak gre v bistvu v tem primeru za kontrolo aktivnosti delavca v času bolniške odsotnosti iz dela, kar pa je vsekakor „poizvedovalna dejavnosti“, ki jo lahko opravljajo le licencirani detektivi,« poudari Škrabarjeva.
Ne nazadnje je treba izpostaviti, da razni preiskovalci, vročevalci, „laični kontrolorji“ in drugi, ki niso licencirani detektivi, niso osebe, za katere je bilo opravljeno varnostno preverjanje, nihče od njih ni zahteval dokazila o primerni izobrazbi, ne potrebujejo nobenih licenc za opravljanje dela, ne potrebujejo biti včlanjeni v nobeno društvo in nimajo urejenega poklicnega zavarovanja. »Zaradi vseh teh dejstev lahko svoje storitve seveda ponujajo po bistveno nižjih cenah, kot detektivi, ki morajo licence, izobraževanja, in zavarovanja plačevati,« obrazloži detektivka Bernarda Škrabar.
petek, 1. december 2017
Nova hladilnica in 3.500 evrov za ljudsko kuhinjo Zavoda Pod strehco
Ljubljana, 28. 11.2017 - Ko se združijo dobro misleči, nastane marsikaj dobrega. Lions klub Ljubljana, kot tradicionalni organizator, je skupaj s Centrom kulture Španski borci, pripravil dobrodelni Srčni večer pesmi in smeha, namenjen Humanitarnemu zavodu Pod strehco, v okviru katerega deluje ljudska kuhinja na Zaloški 42, v Ljubljani. Dobrodelni večer so s svojimi prispevki podprli guverner Lions distrikta 129, Slovenija, člani Lions klubov, člani Rotary klubov, predstavniki Rdečega križa Slovenije, Slovenske Karitas in Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje. Gre za že skoraj tradicionalni, tretji jesenski dogodek, s katerim na pobudo LK Ljubljana soustanovitelji Zavoda zbirajo pomoč za njegovo nemoteno delovanje.
Nuška Drašček in Alenka Godec, ki ju je na klavirju spremljal Miran Juvan, Alenko pa tudi mladi, navdušujoči violinski virtuoz Gal Juvan, sta gostom ponudili nekaj najlepših slovenskih srčnih popevk in popolnoma navdušili dvorano. Stand up komik Stefan Šumanec Šumi je s svojimi »nabritimi« besednimi vragolijami publiko dodobra nasmejal.
Zvezda večera je bil nedvomno velik prijatelj Zavoda pod strehco chef Luka Jezeršek. Ta je že poleti, v tednu nezavržene hrane, nesebično priskočil na pomoč in prevzel odgovornost kuhanja v času, ko je Roman Klinar, chef kuhinje, odšel na zasluženi dopust. V tistem tednu je Luka ugotovil, kako zelo nujno gostilnica potrebuje primerno hladilnico.
Idejo donacije hladilnice je Luka uresničil s partnerji in prijatelji Damjanom Menardom, iz podjetja Menard RA in Primožem Černigojem, iz podjetja PROprima. Vse stroške postavitve hladilnice so prevzeli na svoja ramena. Na odru Španskih borcev je bila v družbi številnih gostov priložnost, da so tudi simbolno prerezali otvoritveni trak. Podjetje Lidl Slovenija je novo hladilnico za Zavod Pod strehco tudi napolnilo.
Udeleženci dobrodelnega večera so z nakupov vstopnic zbrali 3.500 evrov, ki so namenjeni rednemu delovanju Zavoda. Ta se v svojem edinstvenem poslovnem modelu še vedno težko ohranja na ravni pozitivnega poslovanja, saj v ljudski kuhinji še vedno primanjkuje rednih dnevnih gostov, ki bi za kosilo plačevali polno ceno 3,5 evra in s tem pokrili del stroškov socialnih obrokov.
Zato toplo vabljeni v čim večjem številu na zdrava, sveža in polnovredna kosila na Zaloško 42. Naredili boste nekaj dobrega za ljudi v stiski in ob tem tudi sami imeli zelo dober občutek.
Vsi nastopajoči so se odrekli honorarjem, za kar se jim organizatorji LK Ljubljana, v imenu Zavoda Pod strehco, tudi iskreno zahvaljujejo.
Zvonko Belič, Irena Schweizer Terčelj, Marko Gospodjinački in Luka Jezeršek |
Nuška Drašček in Alenka Godec, ki ju je na klavirju spremljal Miran Juvan, Alenko pa tudi mladi, navdušujoči violinski virtuoz Gal Juvan, sta gostom ponudili nekaj najlepših slovenskih srčnih popevk in popolnoma navdušili dvorano. Stand up komik Stefan Šumanec Šumi je s svojimi »nabritimi« besednimi vragolijami publiko dodobra nasmejal.
Zvezda večera je bil nedvomno velik prijatelj Zavoda pod strehco chef Luka Jezeršek. Ta je že poleti, v tednu nezavržene hrane, nesebično priskočil na pomoč in prevzel odgovornost kuhanja v času, ko je Roman Klinar, chef kuhinje, odšel na zasluženi dopust. V tistem tednu je Luka ugotovil, kako zelo nujno gostilnica potrebuje primerno hladilnico.
Alenka Godec in Nuška Drašček |
Idejo donacije hladilnice je Luka uresničil s partnerji in prijatelji Damjanom Menardom, iz podjetja Menard RA in Primožem Černigojem, iz podjetja PROprima. Vse stroške postavitve hladilnice so prevzeli na svoja ramena. Na odru Španskih borcev je bila v družbi številnih gostov priložnost, da so tudi simbolno prerezali otvoritveni trak. Podjetje Lidl Slovenija je novo hladilnico za Zavod Pod strehco tudi napolnilo.
Udeleženci dobrodelnega večera so z nakupov vstopnic zbrali 3.500 evrov, ki so namenjeni rednemu delovanju Zavoda. Ta se v svojem edinstvenem poslovnem modelu še vedno težko ohranja na ravni pozitivnega poslovanja, saj v ljudski kuhinji še vedno primanjkuje rednih dnevnih gostov, ki bi za kosilo plačevali polno ceno 3,5 evra in s tem pokrili del stroškov socialnih obrokov.
Alenka Godec, Miran Juvan na klavirju, Nuška Drašček, Gal
Juvan, violinist in Stefan Šumanec Šumi, stand up komik.
|
Zato toplo vabljeni v čim večjem številu na zdrava, sveža in polnovredna kosila na Zaloško 42. Naredili boste nekaj dobrega za ljudi v stiski in ob tem tudi sami imeli zelo dober občutek.
Vsi nastopajoči so se odrekli honorarjem, za kar se jim organizatorji LK Ljubljana, v imenu Zavoda Pod strehco, tudi iskreno zahvaljujejo.
Ženske vzemite si čas zase in prijateljice
Vsi vemo, kako pametno je ob vsakdanjih življenjskih obremenitvah včasih odklopiti, zamenjati okolje in se sprostiti. Strinjamo se tudi, da je to najbolje početi z ljudmi, ki so nam blizu in jim lahko zaupamo. Zlasti ženske vedno najdejo kakšen izgovor, da si ne vzamejo časa zase. Tudi Majda, Mojca in Renata so bile dolgo prepričane, da so njihovi družinski člani pomembnejši, potem so se pa le odločile in šle po svoje, na morje, v Talaso Strunjan., ki sodi pod okrilje Term Krka in tam tri dni neizmerno uživale.
Majda, Mojca in Renata so sestre. Že dolgo nosijo vsaka drugačen priimek, nekdaj pa so se vse tri pisale Hočevar. Ni ravno pogosto, da bi bile sorodnice tudi dobre prijateljice, a naše sogovornice rušijo ta stereotip. Zdaj že, v otroštvu so si bile pa tudi one menda pogosto v laseh. »Ja, res je,« je priznala Majda, najstarejša med sestrami in nadaljevala: »Verjetno je temu botrovala razlika v letih. Mojca je sedem let mlajša od mene, Renata pa 12. Jaz sem bila bolj avtoriteta, sestri, ubogi revici, sta me morali poslušati. Vse se je spremenilo, ko smo odrasle, še zlasti potem, ko smo izgubile starša. Mama nam je umrla zelo mlada. Njena največja želja je bila, da bi se me med seboj razumele, in o tem nam je večkrat govorila. Izhajamo iz majhne vasice Jerman Vrh pri Bučki, zdaj pa živimo vsaka v drugem kraju. Klub temu smo med seboj zelo povezane, lahko rečem, da smo najboljše prijateljice.«
Tudi srednja od sester Hočevar, Mojca, je pristavila svoj pogled na otroštvo in odnose med njimi: »Od Majde sem si na skrivaj izposojala oblačila in jih vračala v omaro, ne da bi sestra kaj opazila. Z Renato pa sva si bili bližje. Skupaj sva spali, se igrali, skupaj sva hodili v šolo, starejšo sestro pa sva videli bolj v materinski vlogi. No, je pa res, da je zelo lepo pisala in ko sem morala v šoli oddati kakšen spis, mi ga je pomagala sestaviti (smeh). Zdaj smo vse tri prijateljice, čeprav moram priznati, da imamo Majdo še vedno za šefico, za organizatorko.«
Renata je Mojčine besede potrdila, sama pa dodala: »Ko se je Majda pri 20. poročila, sem bila jaz še otrok. Mojca je bila tista, ki je meni svetovala v zvezi s fanti in take reči (smeh). Zdaj smo pa vse tri zelo povezane. Skupaj z družinami se pogosto srečujemo na piknikih, denimo, ob večjih praznikih, skupaj praznujemo rojstne dneve, ampak same, le me tri, nikoli nismo šle nikamor.«
Prvič res po svoje
Do zdaj. Pobudo sta dali Majda in Mojca. Renati, najmlajši med njimi, sta za nedavni rojstni dan okroglega značaja želeli podariti nekaj posebnega – čas zase. V njuni družbi, seveda. »Že avgusta, ko sem dobila drugo vnukinjo in smo se, seveda, vsi zbrali in proslavili ta veseli dogodek, se je Mojca spomnila, da je nekje zasledila informacijo o tridnevnem programu Punce, gremo me po svoje, ki so ga za prijateljice pripravili v Termah Krka. Ideja mi je bila všeč. Nismo hotele v Šmarješke ali Dolenjske Toplice, ker nam je to pač preblizu, zato smo izbrale Strunjan,« je pojasnila Majda.
Čeprav se sicer veliko družijo, kot že rečeno, nikoli ni priložnosti, da bi bile same, da bi se pogovarjale bolj o ženskih rečeh, zato je bil Mojčin komentar ob odločitvi takšen: »Super, se bomo končno lahko v miru načvekale in nasmejale.«
Renata je priznala, da jo je sestrsko presenečenje sprva kar malo šokiralo, češ 'a otroke bom pa kar doma pustila', toda sčasoma jo je ideja bolj in bolj vznemirjala. V pozitivnem smislu seveda. Majda in Mojca sta si upali s takšnim presenečenjem, ker dobro poznata sestrinega moža, pravita. Vedeli sta, da ne bo nobenih težav in da bo v Renatini odsotnosti za otroke dobro poskrbljeno. Dekleta so vse načrtovala: kako bodo na dan odhoda pri Majdi skupaj spile kavo, da bo vozila Mojca, kaj bodo vzele s seboj, kako bodo spale v skupnem hotelskem apartmajčku. Že prej so se odločile, da bodo proti obali zavile že zjutraj, čeprav jih namestitev čaka šele ob 14. uri, do si bodo v Kopru privoščile malo šopinga, se sprehodile po obali, šle na kosilo, potem pa v hotel. Komaj so čakale, kdaj bo nastopil dan D
Bolje kot po načrtih
In je. Vse je šlo po načrtih. Ni res, še bolje je bilo, kot so si zastavile. Majda: »Med sprehodom po Strunjanu smo srečale Jana Plestenjaka. Celo slikale smo se z njim, sicer tako, da je bil on malo bolj v ozadju (smeh),« Renata je nadaljevala: »Ko mi je telefon škljocnil, je pogledal proti nam in se nam neznansko lepo nasmehnil (smeh), sestri sta na sliki z njim, jaz pa imam njegov nasmeh ...«
Potem se je začelo pa zares. »Še pred večerjo smo bile povabljene na zdravstvene meritve. Tilna, inštruktorja telesnih zmogljivosti, ki je meritve opravljal, smo dodobra izprašale, kako in kaj je z izvidi. Mojca in Majda sta imeli vse BP, jaz pa malo nad tem (smeh),« je v klepetu pristavila Renata. Menda so izvedele kar nekaj zanimivih stvari o genetski pogojenosti, o zdravem načinu življenja in primerni vadbi za njihove zmogljivosti.
Te so lahko še dodatno preizkusile že naslednje jutro, ko jih je, po programu, čakal spopad z vodeno nordijsko hojo. Izziva so se kar malo bale, niso imele izkušenj s tem, a so verjele, da se bodo ta primanjkljaj zlahka skrile v skupini. Toda ne, glej ga vraga, na zbornem mestu so se znašle le one in prijazen vodnik Janez, seveda. »Krasno smo se imeli, hecali smo se, smejali, bilo pa je tudi resno. Obiskali smo oljarno, se malo zadržali po kmetijah, posutih med grički, si ogledali nasade kakija. Zanimivo je bilo,« je povzela Mojca, Renata pa dodala: »Ko smo končale pohod s palicami, nas je čakala masaža z značilnim imenom Življenje je lepo. Božansko je bilo! Tako nas je sprostila, da smo si želele še več hoje. Sklenile smo odpešačiti v Portorož. A namesto tam, smo se znašle v Piranu (smeh). Mene so kar kolki boleli od hoje, zato je večerno savnanje in mehurčkanje v brbotalnikih sedlo kot naročeno. Ja, res je bilo prijetno. Mojco so zvečer od smeha bolela lička.«
Pobeg bo tradicija
Druga noč v skupnih prostorih je minila v najboljšem, veselem, živahnem in razposajenem vzdušju. »In, na žalost, je potem prišla že nedelja. Ko smo končale s programom, so nas obiskali možje z otroci, tako da smo še skupaj malo podaljšali prijetna doživetja,« je povedala Majda.
Celotna izkušnja sester Hočevar v programu Punce, gremo me po svoje je bila takšna, da »jo bomo prihodnje leto absolutno in nepreklicno ponovile,« je poudarila Mojca, drugi dve sta prikimavali. »Vsak oktober, po Renatinem rojstnem dnevu, si bomo vzele tri dni zase, to bo naša tradicija. Ker se nam zdi Strunjan čudovit, bomo hodile sem, dokler se ne bomo naveličale, potem bomo pa videle.«
Ko smo Renato za konec povprašali še, kako se je obneslo darilo, je žarečih lic odgovorila: »Krasno! Moji sestrici sta natančno vedeli, kaj mi je pisano na kožo. Lahko rečem, da se je naše prijateljstvo le še utrdilo. Ni enako, če sedemo le na kavo, denimo, zdaj smo bile skupaj dan in noč. Čisto same, brez vsakdanjih skrbi in obveznosti. Ni nam bilo treba kuhati, pospravljati posode ... Vse ženske bi si morale to občasno privoščiti. Na recept. Najpomembnejši je čas, ki si ga ženska vzame zase. In za prijateljice. Smo socialna bitja in ne moremo biti same. Me, na primer, imamo tudi vsaka svoje, a zdaj smo ugotovile, da nobeni ne moremo zaupati toliko stvari, kot si jih me med seboj. Brez oklevanja lahko rečemo, da smo prav me tri najboljše prijateljice!«
Besedilo: Helena Peternel Pečauer
Foto: osebni arhiv
Majda, Mojca in Renata so sestre. Že dolgo nosijo vsaka drugačen priimek, nekdaj pa so se vse tri pisale Hočevar. Ni ravno pogosto, da bi bile sorodnice tudi dobre prijateljice, a naše sogovornice rušijo ta stereotip. Zdaj že, v otroštvu so si bile pa tudi one menda pogosto v laseh. »Ja, res je,« je priznala Majda, najstarejša med sestrami in nadaljevala: »Verjetno je temu botrovala razlika v letih. Mojca je sedem let mlajša od mene, Renata pa 12. Jaz sem bila bolj avtoriteta, sestri, ubogi revici, sta me morali poslušati. Vse se je spremenilo, ko smo odrasle, še zlasti potem, ko smo izgubile starša. Mama nam je umrla zelo mlada. Njena največja želja je bila, da bi se me med seboj razumele, in o tem nam je večkrat govorila. Izhajamo iz majhne vasice Jerman Vrh pri Bučki, zdaj pa živimo vsaka v drugem kraju. Klub temu smo med seboj zelo povezane, lahko rečem, da smo najboljše prijateljice.«
Tudi srednja od sester Hočevar, Mojca, je pristavila svoj pogled na otroštvo in odnose med njimi: »Od Majde sem si na skrivaj izposojala oblačila in jih vračala v omaro, ne da bi sestra kaj opazila. Z Renato pa sva si bili bližje. Skupaj sva spali, se igrali, skupaj sva hodili v šolo, starejšo sestro pa sva videli bolj v materinski vlogi. No, je pa res, da je zelo lepo pisala in ko sem morala v šoli oddati kakšen spis, mi ga je pomagala sestaviti (smeh). Zdaj smo vse tri prijateljice, čeprav moram priznati, da imamo Majdo še vedno za šefico, za organizatorko.«
Renata je Mojčine besede potrdila, sama pa dodala: »Ko se je Majda pri 20. poročila, sem bila jaz še otrok. Mojca je bila tista, ki je meni svetovala v zvezi s fanti in take reči (smeh). Zdaj smo pa vse tri zelo povezane. Skupaj z družinami se pogosto srečujemo na piknikih, denimo, ob večjih praznikih, skupaj praznujemo rojstne dneve, ampak same, le me tri, nikoli nismo šle nikamor.«
Prvič res po svoje
Do zdaj. Pobudo sta dali Majda in Mojca. Renati, najmlajši med njimi, sta za nedavni rojstni dan okroglega značaja želeli podariti nekaj posebnega – čas zase. V njuni družbi, seveda. »Že avgusta, ko sem dobila drugo vnukinjo in smo se, seveda, vsi zbrali in proslavili ta veseli dogodek, se je Mojca spomnila, da je nekje zasledila informacijo o tridnevnem programu Punce, gremo me po svoje, ki so ga za prijateljice pripravili v Termah Krka. Ideja mi je bila všeč. Nismo hotele v Šmarješke ali Dolenjske Toplice, ker nam je to pač preblizu, zato smo izbrale Strunjan,« je pojasnila Majda.
Čeprav se sicer veliko družijo, kot že rečeno, nikoli ni priložnosti, da bi bile same, da bi se pogovarjale bolj o ženskih rečeh, zato je bil Mojčin komentar ob odločitvi takšen: »Super, se bomo končno lahko v miru načvekale in nasmejale.«
Renata je priznala, da jo je sestrsko presenečenje sprva kar malo šokiralo, češ 'a otroke bom pa kar doma pustila', toda sčasoma jo je ideja bolj in bolj vznemirjala. V pozitivnem smislu seveda. Majda in Mojca sta si upali s takšnim presenečenjem, ker dobro poznata sestrinega moža, pravita. Vedeli sta, da ne bo nobenih težav in da bo v Renatini odsotnosti za otroke dobro poskrbljeno. Dekleta so vse načrtovala: kako bodo na dan odhoda pri Majdi skupaj spile kavo, da bo vozila Mojca, kaj bodo vzele s seboj, kako bodo spale v skupnem hotelskem apartmajčku. Že prej so se odločile, da bodo proti obali zavile že zjutraj, čeprav jih namestitev čaka šele ob 14. uri, do si bodo v Kopru privoščile malo šopinga, se sprehodile po obali, šle na kosilo, potem pa v hotel. Komaj so čakale, kdaj bo nastopil dan D
Bolje kot po načrtih
In je. Vse je šlo po načrtih. Ni res, še bolje je bilo, kot so si zastavile. Majda: »Med sprehodom po Strunjanu smo srečale Jana Plestenjaka. Celo slikale smo se z njim, sicer tako, da je bil on malo bolj v ozadju (smeh),« Renata je nadaljevala: »Ko mi je telefon škljocnil, je pogledal proti nam in se nam neznansko lepo nasmehnil (smeh), sestri sta na sliki z njim, jaz pa imam njegov nasmeh ...«
Potem se je začelo pa zares. »Še pred večerjo smo bile povabljene na zdravstvene meritve. Tilna, inštruktorja telesnih zmogljivosti, ki je meritve opravljal, smo dodobra izprašale, kako in kaj je z izvidi. Mojca in Majda sta imeli vse BP, jaz pa malo nad tem (smeh),« je v klepetu pristavila Renata. Menda so izvedele kar nekaj zanimivih stvari o genetski pogojenosti, o zdravem načinu življenja in primerni vadbi za njihove zmogljivosti.
Te so lahko še dodatno preizkusile že naslednje jutro, ko jih je, po programu, čakal spopad z vodeno nordijsko hojo. Izziva so se kar malo bale, niso imele izkušenj s tem, a so verjele, da se bodo ta primanjkljaj zlahka skrile v skupini. Toda ne, glej ga vraga, na zbornem mestu so se znašle le one in prijazen vodnik Janez, seveda. »Krasno smo se imeli, hecali smo se, smejali, bilo pa je tudi resno. Obiskali smo oljarno, se malo zadržali po kmetijah, posutih med grički, si ogledali nasade kakija. Zanimivo je bilo,« je povzela Mojca, Renata pa dodala: »Ko smo končale pohod s palicami, nas je čakala masaža z značilnim imenom Življenje je lepo. Božansko je bilo! Tako nas je sprostila, da smo si želele še več hoje. Sklenile smo odpešačiti v Portorož. A namesto tam, smo se znašle v Piranu (smeh). Mene so kar kolki boleli od hoje, zato je večerno savnanje in mehurčkanje v brbotalnikih sedlo kot naročeno. Ja, res je bilo prijetno. Mojco so zvečer od smeha bolela lička.«
Pobeg bo tradicija
Druga noč v skupnih prostorih je minila v najboljšem, veselem, živahnem in razposajenem vzdušju. »In, na žalost, je potem prišla že nedelja. Ko smo končale s programom, so nas obiskali možje z otroci, tako da smo še skupaj malo podaljšali prijetna doživetja,« je povedala Majda.
Celotna izkušnja sester Hočevar v programu Punce, gremo me po svoje je bila takšna, da »jo bomo prihodnje leto absolutno in nepreklicno ponovile,« je poudarila Mojca, drugi dve sta prikimavali. »Vsak oktober, po Renatinem rojstnem dnevu, si bomo vzele tri dni zase, to bo naša tradicija. Ker se nam zdi Strunjan čudovit, bomo hodile sem, dokler se ne bomo naveličale, potem bomo pa videle.«
Ko smo Renato za konec povprašali še, kako se je obneslo darilo, je žarečih lic odgovorila: »Krasno! Moji sestrici sta natančno vedeli, kaj mi je pisano na kožo. Lahko rečem, da se je naše prijateljstvo le še utrdilo. Ni enako, če sedemo le na kavo, denimo, zdaj smo bile skupaj dan in noč. Čisto same, brez vsakdanjih skrbi in obveznosti. Ni nam bilo treba kuhati, pospravljati posode ... Vse ženske bi si morale to občasno privoščiti. Na recept. Najpomembnejši je čas, ki si ga ženska vzame zase. In za prijateljice. Smo socialna bitja in ne moremo biti same. Me, na primer, imamo tudi vsaka svoje, a zdaj smo ugotovile, da nobeni ne moremo zaupati toliko stvari, kot si jih me med seboj. Brez oklevanja lahko rečemo, da smo prav me tri najboljše prijateljice!«
Besedilo: Helena Peternel Pečauer
Foto: osebni arhiv
Naročite se na:
Objave (Atom)