nedelja, 18. avgust 2019

Premier Šarec: Slovenije ni brez Prekmurja in Prekmurja ni brez Slovenije

Beltinci, 17. 8. 2019 - V Beltincih je potekala državna proslava ob 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik Vlade Republike Slovenije Marjan Šarec. V svojem nagovoru je orisal pestro zgodovino Prekmurja, poudaril pristnost prekmurskega človeka in napovedal svetlo prihodnost regije. 





Premier je svoj nagovor začel z razmišljanjem, zakaj je »zgodovina človeštva žal večkrat zgodovina vojn kakor miru«, ki jo »sestavljajo neskončne zgodbe trpljenja in gorja. Iščemo in iščemo razloge, zakaj. Sprašujemo se, zakaj je bilo to potrebno, jokamo ob grobovih in spomenikih, težko odpuščamo sočloveku, kaj šele narodom.« Na ta vprašanja je ponudil tudi jasen odgovor: »Ker smo ljudje. Ker je to v naši naravi. Ker se moramo zelo truditi, da izvabljamo dobro iz sebe. Veliko lažje je sovražiti, najlažje je obsojati in govoriti, da so za vse krivi drugi …«
Uvodno razmišljanje je nadaljeval z opisom pestre zgodovine Prekmurja in poudaril zmotno mnenje, da je bila mirovna konferenca naklonjena Slovencem in da ni bil potreben nikakršen trud. »Nasprotno. Če ne bi bilo zavednih Slovencev oziroma Prekmurcev, med katerimi gre vodilno mesto dr. Matiji Slaviču, ob njem pa še dr. Francu Kovačiču ter narodnim buditeljem in domoljubom v Prekmurju Jožefu Kleklu st., dr. Francu Ivanociju, Jožetu Jeriču, Ivanu Baši, Jožefu Godini in njihovim tovarišem, bi vse zagotovo potekalo drugače in vprašanje je, ali bi danes lahko stali tukaj in praznovali. To so bili ljudje, ki jih lahko postavimo ob bok Rudolfu Maistru in Franju Malgaju ter njunim soborcem. Vsak na svoj način so se borili, da imamo danes vsaj ta del narodnostnega ozemlja v svoji državi, več ni bilo mogoče.«

Poleg dogajanja po prvi svetovni vojni je predsednik vlade izpostavil tudi tegobe druge svetovne vojne in obdobje po njej: »Za Prekmurje se je leta 1941 začelo težko obdobje, spet je v življenja ljudi zarezala vojna. Ta, druga morija je bila še hujša od prve in Prekmurje je plačalo svoj krvni davek. Spet se je v srca ljudi naselila žalost, strah je bil spremljevalec vsakdanjega življenja. A tudi to je minilo in prišla je svoboda, ki pa ni bila zlata za vse. Železna zavesa, ki se je po resoluciji Informbiroja leta 1948 še okrepila, je ostro ločila Slovence na slovenski in Slovence na madžarski strani. Pretresljive so zgodbe o ločenih sorodnikih, ki se niso mogli obiskovati, ne skupaj praznovati, nazadnje pa se niti dostojno posloviti, temveč so zadnje slovo lahko opazovali le skozi ograjo. Temna noč se je spustila nad oba naroda.«



Z navdihom je omenil dogajanje po letu 1989, ko so se začele dogajati spremembe, ki so Slovencem omogočile živeti v lastni državi in se je tudi Prekmurju začelo odpirati okno v svet. Dandanes je »naše Prekmurje edinstveni prostor, na njem živijo različni narodi različnih veroizpovedi in edina pot, ki vodi k dobremu, sta sodelovanje in spoštovanje. Prekmurje in Slovenija pripadata evropskemu prostoru, kjer narodi sobivajo in soustvarjajo pot gospodarskega, političnega in kulturnega razvoja, temelječega na spoštovanju različnosti in iskanju skupnih točk. Evropska ideja je lepa in po temnih obdobjih zgodovine edina, ki lahko prepreči ponovno gledanje drug drugega skozi daljnoglede in puškine cevi.«

»Nobena skupnost ne more obstajati brez ljudi in prav ljudje so največje bogastvo Prekmurja. Ljudje, ki so znali skozi stoletja ohraniti svoj jezik, svojo kulturo in vero. Nikoli jim ni bilo lahko, vedno so se bojevali na tak ali drugačen način. Prevevala jih je nekakšna melanholija, ki je značilna za življenje ljudi ob Muri. Ravninska pokrajina ljudi oblikuje drugače, jim daje mehkobo in človeško toplino ter še eno pomembno značilnost – gostoljubje, ki ga je deležen vsak obiskovalec te dežele. Prekmurski človek je vedno znal obdelovati svojo zemljo, nikoli posegati po tujem in živeti v sožitju z vsemi ljudmi, ki v srcu pošteno mislijo. Zato nikakor ni naključje, da mnogi Slovenci Prekmurje dojemajo kot izredno lepo pokrajino, ki nudi gostoljubje, kulinarične užitke ter ponuja veliko kotičkov za sprostitev in oddih od napornega vsakdana«, je premier slikovito opisal prekmurskega človeka in naravo.



Omenil je tudi finančne spodbude regiji. »V letu 2018 je na javnih razpisih oziroma zaradi pozivov in ukrepov gospodarskega ministrstva ali izvajalskih institucij pomoč v pomurski regiji prejelo 68 podjetij. Odobrenih je bilo nekaj več kot osem milijonov EUR oziroma 3,9 % vseh dodeljenih sredstev. Poleg tega smo v letu 2018 na podlagi Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja dodelili dve investicijski spodbudi za investicije. Dogovor za razvoj regij za pomursko regijo vključuje 18 projektov iz Pomurja v skupni višini 52,8 milijona evrov.« V nadaljevanju pregleda je predsednik vlade poudaril tudi pomen turizma in povedal, da po Zakonu o razvojni pomurski regiji v obdobju 2010–2019 financirajo Program spodbujanja konkurenčnosti pomurske regije 2010–2019 v višini 33 milijonov EUR. Zakon je bil dvakrat podaljšan, letos se program uspešno končuje. Podprte investicije so podjetjem omogočile tehnološke posodobitve, na območju Pomurja pa je bilo ustvarjenih več kakor 900 novih delovnih mest.

V svojem nagovoru je spomnil tudi na Slovence, ki živijo onkraj meje, v Porabju. Zavzel se je za nadaljnjo vladno podporo in uspešno izvajanje projektov, pomembnih za slovensko manjšino na Madžarskem. »Za slovenska podjetja v Porabju si bomo prizadevali najti potencialne investitorje, ki bodo prispevali k njihovemu nadaljnjemu razvoju. Poleg tega se bomo trudili najti pravno podlago, s katero bi lahko tudi finančno podprli investicije slovenskih podjetij v Porabju.«



Današnjo obletnico premier vidi tudi kot priložnost za uveljavitev Prekmurja kot območja, kjer v medsebojnem razumevanju in spoštovanju drug z drugim živijo pripadniki večinskega slovenskega naroda, pripadniki Madžarov, Hrvatov, Romov, nekoč tudi Judov in Nemcev, ki vsi ohranjajo in krepijo svojo kulturno in civilizacijsko tradicijo ter izpovedujejo različne kulturne in verske identitete za uveljavitev te svojevrstne večkulturne prekmurske družbe in njenih vsestranskih razvojnih potencialov. »Je priložnost, da okrepimo vse, kar nas je in kar nas lahko povezuje tako doma kakor tudi preko meja, kar nas je povezovalo v kulturni zgodovini in nas tudi v današnjem času na številnih področjih ter konkretno dokazuje in potrjuje, da je to mogoče«. Dodal je, da je »naša pravica živeti v miru in sožitju, naša sveta dolžnost pa si za to prizadevati vsak dan.«

»Slovenije ni brez Prekmurja in Prekmurja ni brez Slovenije. Geografsko si na skrajnem robu, ljubo naše Prekmurje, a v naše misli in naša srca si nam seglo globoko. Bodi za vekomaj del naše najlepše Slovenije, naj te nikoli več ne zagrne temna noč, naj ti vedno sije sonce«, pa so bile misli, s katerimi je svoj slavnostni nagovor končal predsednik vlade na današnji državni proslavi ob 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Ob robu
Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je od leta 2006 slovenski državni praznik, ki ga praznujemo 17. avgusta. Po koncu prve svetovne vojne je Pariška mirovna konferenca soglašala, da Prekmurje pripade Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, s tem pa so bili prekmurski Slovenci po 900 letih znova združeni z matičnim narodom. Del Prekmurcev, Porabski Slovenci, pa je ostal pod Madžarsko, saj je bila za mejo določena razvodnica med Muro in Rabo. Jugoslovanska vojska je brez boja oblast na ozemlju Prekmurja prevzela 12. avgusta in jo pet dni pozneje 17. avgusta 1919 na ljudskem zborovanju v Beltincih, kjer se je zbralo več kakor 20.000 ljudi, predala civilnemu upravitelju. To dejanje, za katero so zaslužni številni prekmurski domoljubi, je eden od pomembnih zgodovinskih gradnikov današnje ozemeljske in narodnostne celovitosti Republike Slovenije.

Foto: Tamino Petelinšek, STA
Vir: UKOM

sobota, 17. avgust 2019

Govor predsednika Pahorja po svečani maši in položitev venca k spomeniku Jožefa Kleka #video #foto

Beltinci, Črenšovci, 17.8.2019 - Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je udeležil slovesne svete maše v Beltincih v počastitev 100. obletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in ob koncu svete maše zbrane nagovoril. Somaševali so slovenski škofje in škofje sosednjih škofij, tudi z Madžarske, ter duhovniki soboške škofije in od drugod. Sodelovali so tudi predstavniki Evangeličanske cerkve. 


Pred svečanim bogoslužjem se je predsednik Pahor udeležil osrednja slovesnosti Občine Črenšovci, ki so jo pripravili v počastitev 100. obletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom na kateri je že položil venec pred spomenik Jožefa Klekla. Po slovesnosti sta predsednik Pahor in županja Občine Črenšovci Vera Markoja ob 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom posadilo čerenso, drevo, po katerem nosijo Črenšovci ime.



Predsednik Republike Slovenije tradicionalno od leta 2013 v počastitev državnega praznika, položi venec pred spomenik Jožefa Klekla v Črenšovcih.

VIDEO: Govor predsednika Pahorja po svečani maši v Beltincih.


VIDEO: Položitev venca k spomeniku Jožefa Kleka ter posaditev drevesa čerenso z županjo Črenšovci


Vir: UPRS

petek, 16. avgust 2019

Predsednik Pahor v Beltincih otvoril spominsko obeležje ob 100. obletnici Prekmurja

Beltinci, 16. 8. 2019 - Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, župan Občine Beltinci Marko Virag in njegova eminenca kardinal dr. Franc Rode so danes v Beltincih otvorili spominsko obeležje ob 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.


Predsednik republike se je v slavnostnem nagovoru zahvalil vsem, ki so prispevali k temu, da je v Beltincih postavljen spomenik trem velikanom združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom - dr. Matiji Slaviču, Ivanu Jeriču in Jožefu Kleklu st.

“Spomenik zapolnjuje praznino spominskih obeležij v Prekmurju in Sloveniji, ki naj bi spominjala na prelomno odločitev leta 1919,” je dejal predsednik Pahor in dodal: “Tudi zato sem se leta 2013 odločil, da pred spomenik katoliškega duhovnika Jožefa Klekla v sosednjih Črenšovcih vsako leto ob tem prazniku položim venec.”

Foto: Daniel Novakovič / STA
Vir: UPRS

četrtek, 15. avgust 2019

Pater Bogdan Knavs se je po šestih letih vrnil na Sveto goro

Sveta gora, 15.8.2019 - Po šestih letih se je v frančiškanski samostan in baziliko na Sveti Gori vrnil na mesto gvardijana med verniki in tudi širše zelo priljubljen pater Bogdan Knavs. Ob tej priložnosti in ob današnjem prazniku Marijinega vnebovzetja oziroma Velikem šmarnu ga je pred radijski mikrofon povabil Valter Pregelj, novinar RADIO PRVI SLO. Med Primorci zelo priljubljen pater - navsezadnje je leta 2013 postal tudi Osebnost Primorske - je najprej opisal svoje občutke ob vrnitvi v Marijino svetišče na Sveti Gori.


Razstava Hommage Zmagu Posegi: Deset let kasneje

V Atriju vhoda v prostore Festivala Ljubljana bodo 20. avgusta ob pol osmih zvečer odprli razstavo del akademskega kiparja Zmaga Posege z naslovom Hommage Zmagu Posegi: Deset let kasneje. V slovenski likovni prostor je akademski kipar Zmago Posega (Postojna, 1959–Šempeter pri Gorici, 2009) vstopal na začetku osemdesetih let preteklega stoletja. 


Njegova ustvarjalna pot je bila v marsičem posebna, saj je kiparstvo, kot ga je sam videl, od njega zahtevalo veliko – ne samo ustreznega prostora, gline, kamna, kovine, lesa in drugih klasičnih materialov, temveč predvsem globok premislek, jasno videnje in predstavo, nezmotljiv čut za dimenzije, volumen in statiko, površino in prostor. Njegovo kiparstvo je prepoznavno avtorsko in ostaja, kot je zapisal Brane Kovič, »del modernistične paradigme, primer njene kontinuitete v času, ki se ga je prijela oznaka postmodernizma …«. Kustosinja razstave je dr. Nelida Nemec. Razstava bo odprta do 30. septembra letos.

Več o razstavi lahko preberete TUKAJ

Foto: Arhiv LF

Ruski muzikal Mojster in Margareta, preplet fantazije in resničnosti

V ljubljanskih Križankah bo v okviru Ljubljana Festivala 22. in 23. avgusta zvečer na sporedu Muzikal Mojster in Margareta je nastal na podlagi istoimenskega fantazijsko-satiričnega romana Mihaila Bulgakova, ki sodi med največje književne mojstrovine 20. stoletja. 


Bulgakov je ustvaril vrsto pripovednih in dramskih del, ki so bila večkrat prepovedana, velja pa tudi za enega največjih satirikov 20. stoletja. Delo Mojster in Margareta je prežeto s filozofskimi mislimi, ki se zelo poglobljeno ukvarjajo z vprašanji dobrega in zla kot tudi z nasprotjem umetnosti in stvarnosti. Njegove uprizoritve v obliki muzikala se je prvi lotil slavni Andrew Lloyd Webber, a je zahtevni projekt po enem letu opustil. 



Prevzeli so ga najboljši ruski umetniki in ustvarili nepozabno predstavo, ki s 3D-scenografijo, aromaučinki in dramatičnim vzdušjem potegne gledalca prav v središče dogajanja. Diabolično noto predstave poudarja angažma šestih skladateljev, šestih libretistov, 66 igralcev in 666 kostumov. Sodelujočim je uspelo ustvariti preplet fantazije in resničnosti, ki s pomočjo naprednega tehnološkega pristopa popelje gledalca skozi labirint človeških strasti in ob tem razkriva nekatere skrite pomene velikega romana.

Več predstavi lahko preberete na TUKAJ

Foto: Arhiv LF

Rezervna lokacija v primeru slabega vremena je Cankarjev dom. Končna lokacija bo določena na dan dogodka in objavljena na www.ljubljanafestival.si

sreda, 14. avgust 2019

3. Festival belokranjskega česna je bil dobro obiskan

Jelševnik pri Črnomlju, 10.8.2019 – Gašper Gregorič, ekonomist, drugače pa lokalni pridelovalec česna, je bil glavni organizator 3. Česnovanja, nekateri ga imenuje kar festival belokranjskega česna, na Izletniški kmetiji Zupančič na Jelševniku. 

Glavni soorganizatorji pa so bili kmetija Zupančič, Andreja Drakulič Veselič ,Polona Klančnik in Marko Vidic, ki so skrbeli za odličen 'česnov bife' v katerem je bilo za tiste, ki so plačali 25 evrov na samopostrežen način na razpolago 25 jedi, ki so bile pripravljene iz lokalnih surovin pri katerih se uporablja česen. V ceno pa je bila vključena tudi pijača ( vino, pivo, brezalkoholna pijača). Poleg tega pa je bilo na dvajsetih stojnicah dobra ponudba domačega česna in drugih izdelkov. Na Česnovaje so prišli iz bližnje in daljne okolice. Tudi iz Hrvaške. 4. festival česna bo 8. avgusta 2020. 



Posebnost izletniške kmetije Zupančič je prisotnost črnega močerila ali črne človeške ribice (Proteus anguinus parkelj), jamske dvoživke, endemske podvrste človeške ribice, ki živi v podzemnih vodah izvira Dobličice in Jelševniščice.

sreda, 07. avgust 2019

Slovenski Wild West Fest - On Fire

Ob Zbiljskem jezeru bo od 9. do 11. avgusta potekal 2. slovenski country in BBQ festival Wild West Fest (On Fire). Začelo se je leta 2017 ko so se združili organizatorji dveh največjih ameriško obarvanih dogodkov v Sloveniji. Tako se sedaj 1. slovenski country festival Wild West Fest ter BBQ tekmovanje po licenci Kansas City BBQ Society in festival ameriškega BBQ-ja združena že drugo leto zapored predstavljata širši javnosti pod festivalskim imenom Wild West Fest (On Fire).





Za udeležence, predvsem pa obiskovalce so na idiličnem prizorišču ob Zbiljskem jezeru v treh dneh pripravili pester program. Program vsebuje delavnice country plesov v vrstah in v parih, ki jih bodo vodili priznani domači in tuji učitelji plesa, tekmovanje v country plesih, show program, koncerte priznanih country skupin, delavnice peke na žaru in pripravljanja low& slov barbecuea, mednarodno BBQ tekmovanje, izobraževanje za nove sodnike z licenco KCBS, tematsko BBQ kulinarično ponudbo hrane in slovenskega craft piva ter seveda country glasba za katero bo poskrbela mednarodna zasedba DJjev.



Za obiskovalce bo zanimivo tudi spremljevalno dogajanje, kot je metanje lasa in podkve ter konjeniški western show ki ga bo vodilo Slovensko združenje Quarter konja SiQHA, tekmovanje v rodeu na električnem biku, možnost jezdenja konjev ameriških pasem, animacija za otroke, različne stojnice z western in drugimi izdelki in podobno. Na ogled bodo postavljeni tudi zanimivi ameriški avtomobili.






































Foto: Boštjan Tacol

Onjeginov demon, ruski muzikal, ki ga pri nas še ni bilo

V ljubljanskih Križankah bo v okviru 67. Ljubljana Festivala 19. in 20. avgusta uprizorjen interaktivni muzikal Onjeginov demon ruskega gledališča LDM Novaya. Gre za predstavo muzikala kakršnega pri nas še ni bilo. Scena vas bo s sanjsko kostumografijo in scenografijo ter številnimi vizualnimi učinki popeljala v svet glavnega junaka. 




Edinstveni muzikal je namreč nov fenomen, ki združuje sodobno umetnost s tradicijo ruskega gledališča. Poseben pečat pusti 3D-videovsebina, ki daje kinematografsko razsežnost.

Za otroke, dijake in študente velja 40-odstotni popust za nakup vstopnic.



Rezervna lokacija v primeru slabega vremena je Cankarjev dom. Končna lokacija bo določena na dan dogodka in objavljena na www.ljubljanafestival.si kjer lahko preberete podrobnosti.

četrtek, 01. avgust 2019

Vsak prvi petek v avgustu je mednarodni dan piva

Ljubljana, 1. 8. 2019 - Vsak prvi petek v avgustu svet praznuje mednarodni dan piva. Praznik je izraz spoštovanja vsem ustvarjalcem piva in vsem v skrbni verigi, ki poskrbijo, da ga na koncu dobimo primerno ohlajenega in tudi kulturno postreženega. Praznik je tudi simbol povezovanja ter sprejemanja različnosti med narodi in hkrati naše globalne povezanosti, saj je pivo moč dobiti skorajda povsod po svetu in velja za pijačo prijateljstva.



Slovenski pivovarji, med njimi tudi člani Združenja slovenskih pivovarn, bodo organizirali vrsto praznovanj, ne le na sam praznični dan v petek, temveč tudi v soboto. Zato bo izbira dogodka in lokacije za vse ljubitelje te najbolj priljubljene nizko alkoholne pijače na svetu, ki se želijo pridružiti slavju, res široka.

Prav v petek se bo zaključil letos največji strokovni dogodek s področja hmeljarstva v Sloveniji, 57. Mednarodni kongres hmeljarjev, ki ga organizirajo člani Združenje hmeljarjev Slovenije, partnerji Združenja slovenskih pivovarn. Tudi zato bo pričakovano najbolj množično praznovanje v petek v Žalcu, ob fontani piv Zeleno zlato, še posebej pa v soboto, ko organizatorji vabijo na “Beer Garden”.

V Ljubljani bo praznovanje verjetno že po tradiciji najbolj živahno v petek v pivnici Union, Pivovarne Laško Union. Pivovarna Ressel, ena mlajših, prodornih malih pivovarn v Sloveniji, pa v Kostanjevici na Krki v soboto začenja praznik z regato, ki ji bo sledilo praznovanje “Resslov festival piva 2019”.

Tudi na ta način želijo slovenski pivovarji dvigniti splošno zavedanje in graditi upravičen ponos do odličnih slovenskih naravnih sestavin piva, letos so zaradi mednarodnega kongresa še posebej osredotočeni na hmelj. Poudariti in predstaviti želijo tudi pestrost sveta piva v njegovih premnogih stilih, oblikovanih le iz štirih temeljnih naravnih sestavin.

Še nekaj zanimive statistike 
V EU imamo okoli 9500 pivovarn, številka seveda ne vključuje pivovarn iz Švice in Norveške. Samo v zadnjih petih letih se je število pivovarn v EU podvojilo. Po zadnjih podatki imamo v Sloveniji, presek na dan 5. 2. 2019, 105 pivovarn, od tega je 97 takšnih, ki proizvedejo manj kot 20 tisoč hl piva in sodijo med tako imenovane male proizvajalce piva (MPP).

Skupna količina piva, ki je bila lani dana v Sloveniji na trg s strani domačih proizvajalcev je bila 1,653.00,47 hl piva. Od tega so MPP doma ali v tujini proizvedli in dali na Slovenski trg okoli 30.700 hl piva (vir: FURS, obračun trošarine). Tržni delež MPP znaša skoraj 1,9% in zmerno, stabilno raste. Poleg tega smo v Slovenijo lani uvozilli 611.485,48 hl piva, izvozimo pa ga, po podatkih Brewers of Europe, okoli 634.000 hl.

Največ piva, po podatkih Brewers of Europe za leto 2017, popijejo Čehi, 135 l piva na leto, podatek velja za populacijo, starejšo od 15 let. Sledijo jim Avstrija s 105 litri, Nemčija s 101 l in Poljska s 97 l. Slovenija je po njihovih podatkih z 78 l na 10. mestu.

Po podatkih Brewers of Europe ugotavljamo, da se poraba alkohola v EU že nekaj let znižuje, znotraj te porabe pa je poraba piva nekoliko zrasla. Tako je povprečni Evropejec, merjeno na populaciji 15+, v letu 2016 od vsega popitega alkohola popil dobih 50% piva, leta 2017 pa dobrih 53 odstotkov. V Sloveniji beležimo nekoliko drugačen trend, saj se je poraba alkohola po letih upadanja med 2012 – 2015 ponovno dvignila in je nov padec opažen šele v letu 2016. Od vsega popitega alkohola smo Slovenci leta 2010 popili dobrih 44% piva, leta 2016 pa dobrih 41%.

Združenje slovenskih pivovarn je nepopustljiv zagovornik zmernega in odgovornega uživanja alkohola, zato poziva vse ljubitelje piva, ki se bodo odločili praznovati, naj praznujejo odgovorno. V primeru, da so vozniki, pa imajo na voljo odlična piva z 0,0 % alkoholno stopnjo.


Janez Sušnik zelo kritičen do F3ŽO in MZ upokojencev Ljubljana

Ljubljana, 31. 7. 2019 – V prostorih ZDUS je potekala tiskovna konferenca, ki jo je sklical Janez Sušnik, predsednik ZDUS, skupaj s člani upravnega odbora. Janez Sušnik je danes pojasnil odločitev, da društva upokojencev, ki bodo sodelovala na Festivalu za tretje življenjsko obdobje, ne bodo prejela denarja od ZDUS za organizacijo različnih programov, ki ga sami izprosijo pri donatorjih, denar iz javnih virov pa bodo dobili, je dejal.



V ZDUS so se oktobra lani odločili, da kot soorganizator ne bodo več sodelovali Proevent d.o.o. kot organizatorjem F3ŽO ampak bodo organizirali Dneve medgeneracijskega sožitja. Po Sušnikovih besedah jim Proevent ob 300.000 evrih prometa ni poplačal niti stroškov v višini 20.000 evrov. "Če bi nam festival poplačal te stroške, nikdar ne bi prišlo do ločitve," je poudaril.

VIDEO - Zakaj ZDUS ne bo sodeloval na F3ŽO


Janez Sušnik, predsednik ZDUS se je odzval tudi na očitke, da je pogoje v zadnjem razpisu za predsednika ZDUS prilagodil sebi v prid. »Upravni odbor je bil tisti, ki je menil, da mora biti med pogoji tudi izobrazba«, je pojasnil. Volilni zbor ga je 20. junija kot edinega kandidata izvolil na predsedniško mesto tudi za mandatno obdobje 2019-2023, na predsedniškem mestu ZDUS pa je bil že od 15. decembra 2016.

VIDEO - Sušnik pojasnjuje očitke, da si je predsedniško mesto sam ustvaril.


Besedilo, video in foto: Janez Platiše