Ljubljana, 16. 10. 2023 - Ministrstvo
za kohezijo in razvoj je v ljubljanski Cukrarni pripravilo zanimiv posvet na
temo Evropske kohezijske politike, ki ostaja glavna naložbena politika Evropske
unije. S pomočjo te politike smo v naši državi uresničili že številne projekte,
ki so bistveno prispevali k hitrejšemu razvoju naše države.
Evropska
unija in njene države članice, tudi Slovenija, so sprejele številne politike in
programe, ki neposredno vplivajo na starejše ali pa jih na različne načine
podpirajo. Evropska unija namreč preko evropske kohezijske politike in drugih
mehanizmov nudi podporo in finančne vire za reševanje razvojnih razlik ter
izvajanje številnih ukrepov na področju socialne politike, vključevanja,
vseživljenjskega izobraževanja, zagotavljanja dostopnosti, mobilnosti in
predvsem izboljšanja kakovosti življenja prebivalk in prebivalcev v Republiki
Sloveniji.
Udeležence
dogodka, ki ga je organiziralo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, je
v uvodu pozdravil minister dr.
Aleksander Jevšek, ki je poudaril je, da ministrstvo ne sofinancira le
kolesarskih poti, vodovodov in kanalizacij, temveč tudi programe, ki so blizu
ljudem ter izrazil zadovoljstvo, da bodo za to namenili sredstva tudi v
finančni perspektivi 2021-2027. Sledila je predstavitev evropske kohezijske
politike in nekaterih projektov, ki so prinesli koristi starejšim prebivalcem v
naši državi. V okviru dogodka so različne organizacije predstavile tudi
zanimive projekte za starejše, ki so bili financirani s pomočjo evropskih
sredstev.
Osrednji del
dogodka je bil namenjen razpravi z naslovom Reševanje potreb starejših v okviru
evropske kohezijske politike, ki jo je vodil državni sekretar na Ministrstvu za
kohezijo in regionalni razvoj mag. Marko
Koprivc, ki je kot iztočnico v pogovoru omenil, da gre za pomembna evropska
sredstva ki najdejo pravi namen na podlagi širokega odprtega dialoga s
ključnimi akterji. V štartni ravnini do danes je bilo črpanih že 60 mio. evrov,
v naslednjih mesecih pa se bo ta številka še podvojila.
Katere
projekte torej vidijo kot prodorne, vsebinske in zanimive. Vsekakor so to
projekti s t.i. »mehko vsebino.« Vlaganje v socialno sfero prilagojeno potrebam
starejših. Razpravljavci so uvodoma, vsak iz svojega zornega kota, predstavili
svoj vidik črpanja kohezijskega denarja, ki je na voljo nevladnikom.
Podpredsednik
ZDUS Stanko Kranvogel je izpostavil
projekta ki v ZDUS že potekata. Porojekt
E- Oskrbe in program Starejši za
starejše, pozornost pa bi znal pritegniti tudi projekt »Prostofer« saj je izrazito usmerjen v trajnejšo mobilnost
starejših v smislku Zakona o strategiji dolgožive družbe.
Predsednica SUS Francka Četković je izpostavila problem dvigal v večstanovanjskih
zgradbah in starejših stanovalcev, saj tudi dvigala prispevajo k trajnejši
mobilnosti, vendar je mag. Koprivc dejal, da zaradi zapletene lastniške
strukture v takih zgradbah tovrstna investiranja niso mogoča, vendar takoj
dodal, da bo predlog posredoval v reševanje, saj si vsekakor zasluži pozornost.
Barbara Žgajnar, direktorica javnega zavoda Center
za pomoč na domu Maribor je dejala, ko je orisala projekt Pro-akt, za katerega
so prejeli kohezijska sredstva, da je zadovoljna da lahko spregovori o
projektu, ki pije vodo. »V želji narediti nekaj več na področju varnosti in
zdravja pri delu smo oblikovali interni projekt PRO-AKT Zdravje na dlani,
katerega cilj je z inovativnimi vsebinami aktivno pristopiti k izboljšanju
varnosti in zdravja na delovnem mestu in izboljšanju splošnega počutja in
zdravja zaposlenih.« Ko je delavec zadovoljen, so zadovoljni tudi uporabniki
storitev. Želim si, da bi bilo več evropskih sredstev namenjenih storitvam...«
Predstavnik Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Zoran
Hoblaj je dejal, da skupnost združuje preko 100 izvajalcev na področju
socialnega varstva in da skupnost pokriva celoten spekter potreb uporabnikov.
Država se je usmerila v izboljšanje pogojev v DSO-jih in aktivno poteka 22
projektov, v perspektivi pa načrtujemo tudi gradnje manjših enot,« je dejal
Hoblaj in pohvalil prizadevanja in skrb glede notranje in zunanje institucionalizacije,
kader pa seveda ostaja največja težava...
»To je nov
izziv, kako motivirati še zaposlene, da ostanejo še naprej v delovnem razmerju
v DSO-jih, ki mu bomo morali posvetiti še posebno pozornost,« pa je dodal
moderator, državni sekretar na MRK, mag. Marko Koprivc. Sledila je še dobrih
deset minut trajajoča razprava z obiskovalci, ki so si v galeriji Cukrarna
lahko nato ogledali še predstavitve tistih projektov, ki potekajo, predvsem
projekta Hiša dobre volje iz Ajdovščine.
Foto: ZDUS,
MKR