petek, 31. januar 2020

Umrl je Janez Stanovnik, rojen 4. avgusta 1922 #video



Ljubljana, 31.1.2020 - V 98. letu je umrl Janez Stanovnik, slovenski ekonomist, politik, pravnik in bivši partizan. Rodil se je v Ljubljani 4. avgusta leta 1922. Bil je član predsedstva Socialistične republike Slovenije in zadnji predsednik predsedstva SR Slovenije. Od leta 2003 do 2013 je bil predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Je nosilec Partizanske spomenice 1941 in več odlikovanj ter častni občan mesta Ljubljana. Leta 1983 je dobil Kidričevo nagrado za knjigo Mednarodni gospodarski sistem: od dominacije k enakopravnosti (1982).

Rojen je bil v družini očeta pravnika in politika Ivana Stanovnika in mame Ane. Ana je bila nečakinja nadškofa Antona Bonaventure Jegliča. Oče je kot predstavnik levega krila Slovenske ljudske stranke v 20. letih prejšnjega stoletja bil ljubljanski podžupan. Janez Stanovnik je dokončal ljubljansko klasično gimnazijo in se leta 1940 vpisal na Pravno fakulteto v Ljubljani.

VIDEO - Dokumentarni filmski portret Janeza Stanovnika.


Ko je bila ustanovljena Osvobodilna fronta, se ji je Stanovnik pridružil in postal član matičnega odbora. Februarja 1942 je odšel v Polhograjske dolomite k partizanom. Med vojno je opravljal večinoma politične naloge. Na Dolenjskem je moral blažiti napetosti med tamkajšnjimi krščanskimi socialisti in komunisti.
Stanovnik je konec 2. svetovne vojne dočakal v Beogradu kot šef kabineta Edvarda Kardelja. Udeležila sta se Pariške mirovne konference leta 1947. Študij s poudarkom na mednarodnih odnosih in ekonomiji je nadaljeval v Beogradu. Leta 1952 je bil imenovan za ekonomskega svetnika stalne misije FLRJ v OZN-u. Po vrnitvi v Jugoslavijo leta 1956 se je posvetil ekonomiji, čeprav je bil od leta 1958 tudi zvezni poslanec. Predaval je tako v Ljubljani na Ekonomski fakulteti, kot tudi na Inštitutu za družbene vede v Beogradu.
Njegovo delo v OZN-u ni ostalo neopaženo. V letih 1965 do 1967 je bil svetnik generalnega sekretarja Unctada (Konference Združenih narodov o trgovini in razvoju) Raula Prebischa. Kasneje je v Ženevi opravljal delo Izvršnega sekretarja Ekonomske komisije OZN za Evropo. Skoraj ves čas službovanja (od 1972 do 1982) je imel tudi naziv generalnega podsekretarja OZN, kar je po rangu drugi človek te organizacije. Leta 1982 se je iz OZN-a upokojil.
V letih 1984 do 1988 bil član predsedstva SRS. Stanovnik je bil leta 1988 kandidat za predsednika predsedstva SRS in je v tekmi z Mojco Drčar Murko, Cirilom Zlobcem in Ivom Fabincem zmagal. Aprila 1990 je položaj predsednika predsedstva prepustil novemu, demokratično izvoljenemu predsedniku republike Milanu Kučanu.

Stanovnik je v svojem življenju dobil tudi več odlikovanj ter postal častni meščan Ljubljane.

Vir: Zgodovina na dlani
Video: ZZB NOB Slovenije

četrtek, 30. januar 2020

V nekaterih domovih za starejše se bodo oskrbnine povišale

Ljubljana, 30.1.2020 – Ministrstvo za delo bo so odobrili 47 domovom za starejše dvig cen oskrbnin. Pri štirih izvajalcih pa še čakajo na dopolnitev vlog. Če prejeta dokumentacija ne bo ustrezna ne bodo dali soglasja za dvig cen.



Po podatkih ministrstva se bodo cene pri tistih, ki so zaprosili za izreden dvig cen s 1. januarjem dvignile od 0,5 do 1,6 odstotka, v povprečju za 0,9 odstotka. Povprečna cena za osnovno oskrbo se bo tako povišala od 15 do 25 centov dnevno.

Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev institucionalnega varstva starejših določa, da se cene usklajujejo enkrat letno in to 1. marca glede na letno rast elementov cen kot so recimo plače, ki jih najkasneje do 15. februarja v tekočem letu objavi minister, pristojen za socialno varstvo.

Izvajalec lahko cene uskladi tudi, če se stroški dela spremenijo za več kot 1,5 odstotka po zadnji uskladitvi. Na tej podlagi so imeli domovi 1. januarja možnost za dodatno uskladitev. Ministrstvo jim je priporočilo, da naj se cene s 1. januarjem povišajo le, če prihodki storitev institucionalnega varstva zaradi dviga stroškov dela ne omogočajo pokritja odhodkov. Dvig cen zaradi višje minimalne plače naj ne preseže 1,5 odstotka, so priporočili.

Ob redni letni uskladitvi 1. marca se bodo na podlagi ocene ministrstva cene institucionalnega varstva starejših povečale v povprečju za dva odstotka glede na cene v letu 2019. Tisti, ki so ceno usklajevali že januarja, jo bodo marca lahko povečali za približno odstotek, ostali pa za dva odstotka.

Redna februarska uskladitev pokojnin

Ljubljana, 30.1.2020 - V zvezi z redno uskladitvijo, ki bo izvedena v mesecu februarju, iz ZPIZ sporočajo, da bo po objavi podatka Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) o povprečni mesečni bruto plači, izplačani v letu 2019 (predvideno dne 17. 2. 2020), Svet zavoda odločal o uskladitvi pokojnin, na seji zavoda dne 18. 2. 2020. Uskladitev pokojnin bo izvedena v višini nad 3 odstotki. Uskladitev pokojnin se opravi pri izplačilu pokojnine za mesec februar, s poračunom za mesec januar. 



Redna uskladitev pokojnin se po ZPIZ-2 izvede enkrat letno na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki ju ugotovi in uradno objavi Statistični urad Republike Slovenije (SURS). Pokojnine se uskladijo za 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje januar-december preteklega leta, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem, in za 40 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar-december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem. Uskladitev pokojnin je izražena v odstotku in je seštevek obeh ugotovljenih delnih rasti. Pri tem uskladitev pokojnin ne more biti nižja od ugotovljene polovične rasti cen življenjskih potrebščin.

Dvig dela starostne pokojnine

Ljubljana, 30.1.2020 – Iz ZPIZ so sporočili, da bo dne 31. 1. 2020, na račun upravičenca do izplačila 40 odstotkov pokojnine (uživalci 20 odstotkov starostne pokojnine na dan 31. 12. 2019), nakazana akontacija 40 odstotkov dela pokojnine za mesec januar. Do izdaje odločbe, s katero bo znesek 40 odstotkov starostne pokojnine na novo odmerjen, bo zavod izvedel začasni izračun akontacije tega zneska na podlagi že priznanega izplačila 20 odstotkov starostne pokojnine tako, da bo znesek, ki je bil nakazan za december 2019, povečan za dvakrat. Upravičencem bo v začetku meseca februarja posredovano tudi obvestilo o nakazilu akontacije 40 odstotkov starostne pokojnine. 



Po izdaji odločbe o dokončni odmeri 40 odstotkov starostne pokojnine, se bo akontacija 40 odstotkov pokojnine poračunala z novo odmerjenim zneskom 40 odstotkov starostne pokojnine od 1. 1. 2020 dalje.

Zavarovancu, ki že prejema 20 odstotkov starostne pokojnine, pripada 40 odstotkov starostne pokojnine, od 1. 1. 2020 do prenehanja obveznega zavarovanja za polni delovni oziroma zavarovalni čas, vendar najdlje tri leta. Zavod bo po uradni dolžnosti, z odločbo, odločil o upravičenosti do izplačila 40 odstotkov starostne pokojnine, v šestih mesecih od uveljavitve novele ZPIZ-2G (od 1. 1. 2020 dalje), in sicer se bo del starostne pokojnine odmeril od starostne pokojnine, do katere bi bil zavarovanec upravičen, če bi 1. 1. 2020 uveljavljal odstotno povečanje že odmerjene starostne pokojnine.

ponedeljek, 27. januar 2020

#VIDEO Predsednik Pahor z internirankami na komemoraciji ob 75. obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz-Birkenau

Varšava, Auschwitz, 27. 1. 2020 - Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je udeležil komemoracije ob 75. obletnici osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau, kjer je položil svečo v spomin žrtvam k spominski plošči, ki ima od leta 2008 napis tudi v slovenskem jeziku. Predsednik Pahor se je komemoracije udeležil zaradi njenega velikega simbolnega pomena. Komemorativne slovesnosti se udeležujejo predsedniki držav in vlad, visoki predstavniki iz številnih držav in nekdanji taboriščniki.


Foto: UPRS



Kot ob komemorativni slovesnosti ob 70. obletnici je predsednik republike tudi tokrat v uradno delegacijo Republike Slovenije povabil nekdanje slovenske interniranke - Sonjo Vrščaj, Elizabeto Kumar Maurič, Marijo Frlan in Lidijo Rijavec Simčič; ukradene otroke, pa v delegaciji zastopa Janez Deželak. Ob prihodu v Krakow jih je danes sprejel predsednik Pahor. Za nekdanje interniranke in njihovo spremstvo je bil urejen prevoz z vladnim letalom. Z Brnika so odleteli zjutraj in se vrnili zvečer.



Predsednik republike je v izjavi za medije poudaril, da se slovenska delegacija skupaj z drugimi delegacijami spominja grozot druge svetovne vojne in strašnih žrtev taborišč, ki še danes puščajo grenke spomine in točijo solze trpljenja. Naša moralna dolžnost je, tako predsednik Pahor, da nikoli ne pozabimo in s tem prispevamo k temu, da po mirni poti rešimo vse probleme človeštva. “Skupaj z drugimi, miroljubnimi ljudmi povsod po svetu se bomo borili, da takih grozot ne bo nikoli več. Nikoli več,” je zaključil predsednik Pahor.



Gospa Elizabeta Kumar Mavrič je izrazila zadoščenje, da spomin na dogodke izpred osemdesetih let ne živi le v njih, temveč so spomine na najhujši zločin v drugi svetovni vojni prevzeli tudi mladi rodovi.

Na vprašanja mladih “Kako ste preživeli?” gospa Sonja Vrščaj odgovarja: “Ker smo imeli tako radi našo domovino, naš narod, jezik. Naše trpljenje je bil del naše borbe za svobodo. Mladim pravim - imejte radi domovino, tako kot smo jo imeli mi radi. Nikoli nismo rekli “če pridemo domov, ampak, ko pridemo domov.”



Gospa Ferlan, ki je praznovala 100 rojstni dan je dejala: “Mladim v opomin, starejšim v spomin.“ Predsednik Pahor ji je v čast visokega jubileja podaril šopek in upodobljeno štiriperesno deteljico za srečo z besedami:  “Toliko ste nam dali, da si jo tudi vi zaslužite. Vse najboljše, gospa Ferlan.”

Organizator dogodka in njegov formalni nosilec je Spominsko obeležje in državni muzej Auschwitz-Birkenau iz Oświęcima. Častni pokrovitelj dogodka je predsednik Republike Poljske Andrzej Duda.



Na ta dan se svet vsako leto obeležuje Dan spomina na holokavst, zato ima obletnica osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau univerzalen pomen. Na ozemlju današnje Poljske je med 2. svetovno vojno v času nacistične okupacije umrlo približno 6 milijonov ljudi, od tega 3 milijone poljskih Judov, večinoma v koncentracijskih taboriščih.

Vir: UPRS

Poročilo urgentnih ambulant UKC Ljubljana za pretekli vikend

Ljubljana, 27. januar 2020 – V času od 24.1.2020 do 27.1.2020 (do 7. ure) so na Urgentnem kirurškem bloku UKCL obravnavali 571 bolnikov. Na Internistični prvi pomoči Interne klinike UKC Ljubljana so pregledali 168 pacientov. V ambulanti Splošne nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Ljubljana so skupno pregledali 495 bolnikov. Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja so v urgentni ambulanti minuli vikend obravnavali 163 pacientov. V Službi za urgentno nevrologijo Nevrološke klinike so skupno obravnavali 37 urgentno napotenih pacientov. Na Reševalni postaji so opravili 350 intervencij. Na Pediatrični kliniki so v urgentni ambulanti obravnavali 52 otrok. V porodnišnici Ljubljana se je rodilo 33 otrok. Dispečerska služba zdravstva je obravnavala 680 dogodkov. 


V času od 24.1.2020 do 27.1.2020 (do 7. ure) so na Urgentnem kirurškem bloku UKCL obravnavali 571 bolnikov, od tega 38 poškodovanih v prometnih nesrečah ter 24 oseb, ki so se poškodovale pri padcu na ledu. Opravljenih je bilo 109 malih operativnih posegov ter 11 velikih travmatoloških operativnih posegov. Na klinične oddelke Kirurške klinike je bilo z UKB sprejetih na zdravljenje 84 bolnikov.

Na Internistični prvi pomoči Interne klinike UKC Ljubljana smo pregledali 168 pacientov, od tega so jih 61 sprejeli v bolnišnico, 107 pacientov so po vseh opravljenih pregledih napotili v domačo oskrbo.

Zaposleni v enoti Splošne nujne medicinske pomoči so v ambulanti in terenu obravnavali 495 pacientov ter opravili 294 posvetov po telefonu. Ambulantno so pregledali 452 pacientov, opravili so 32 neodložljivih hišnih obiskov in 11 nujnih intervencij z reanimobilom. Na terenu niso opravili nobene reanimacije.

V urgentni ambulanti za otroke in odrasle na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja je bilo preko vikenda pregledanih 163 bolnikov (69 odraslih in 94 otrok). V bolnišnico je bilo sprejetih 50 bolnikov (28 odraslih in 22 otrok). Vsak dan sta bila po dva otroka z bronhiolitisom preusmerjena na Pediatrično kliniko. Preko vikenda sta bila dva otroka preusmerjena na ORL kliniko.

V Službi za urgentno nevrologijo je bilo od petka do nedelje 37 urgentnih pregledov. Od tega smo sprejeli 5 pacientov na oddelke Nevrološke klinike.

Na Pediatrični kliniki so od petka 24.1.2020 od 16.00 ure pa do ponedeljka 27.1. 2020 do 7.00 ure zjutraj v urgentni ambulanti obravnavali 52 pacientov, od tega smo 25 pacientov sprejeli na bolniške oddelke Pediatrične klinike. 26 pacientov smo odpustili v domačo oskrbo,

Enega pacienta so po pregledu preusmerili na Oddelek za otroško kirurgijo. Obravnavali smo 19 pacientov z akutno okužbo dihal.

V porodnišnici Ljubljana (Klinični oddelek za perinatologijo Ginekološke klinike) je bilo v petek, 24. januarja 2020 12 porodov - 7 dečkov in 6 deklic, enkrat dvojčka. Najlažji je bil deček, ki je tehtal 1445 g, najtežja je bila deklica s 4650 g. V soboto 25. januarja 2020 je bilo 12 porodov - 7 dečkov in 6 deklic, dvakrat dvojčka. Najlažji je bil deček, ki je tehtal 2640 g, najtežja je bila deklica s 4240 g. V nedeljo 26. januarja 2020 je bilo 5 porodov - 2 dečka in 3 deklice. Najlažja je bila deklica s 2980 g, najtežja je bila prav tako deklica, ki je tehtala 3960 g. Skupaj se je od petka do nedelje rodilo 33 otrok.

V Ginekološki urgentni ambulanti so od petka popoldne do ponedeljka zjutraj obravnavali 45 pacientk, od tega je bilo 9 sprejetih na bolnišnični oddelek.

Na Reševalni postaji UKCL smo v času od 24. 01. 2020 (19:00) do 27. 01. 2020 (7:00) skupno opravili 350 intervencij in reševalnih prevozov. Glede na način vožnje je bilo 94 intervencij opravljenih pod nujno, 256 intervencij in reševalnih prevozov pa kot nenujno. V 171 primerih je bil razlog obravnave internistični problem, v 38 primerih je šlo za poškodbe, 39 primerov pa je imelo značaj psihičnih težav.

Dispečerska služba zdravstva je obravnavala 680 dogodkov, od tega 315 ne-nujnih reševalnih prevozov, 30 oseb je imelo bolečine v trebuhu/hrbtu, 27 oseb je imelo bolečine v prsnem košu, 35 oseb je imelo motnje zavesti, 47 oseb je imelo težave z dihanjem, 9 oseb je imelo rane, manjše poškodbe ali zlom.

sobota, 25. januar 2020

Židan in Lipič govornika na 43. Partizanskih smučinah Cerkno 45

Cerkno, 25. 1. 2020 - V Cerknem so v spomin na prve partizanske smučarske tekme v okupirani Evropi, ki so bile 20. in 21. januarja 1945 'Partizanske smučine Cerkno 1945'. Šlo je za partizansko smučarko tekmovanje, ki je potekalo v okolici Cerknega v treh disciplinah, patruljnem teku na smučeh, veleslalomu in smučarskih skokih. Na prireditvi katere se je udeležilo nekaj manj kot 300 tekmovalcev iz veteranskih in častniških struktur, ter predstavnikov Slovenske vojske je bil slavnostni govornik Dejan Židan, predsednik DZ, na akademiji, ki je potekala dan prej v OŠ Cerkno pa Ladislav Lipič, predsednik ZVVS.


Foto: ZVVS

Po končanem tekmovanju na smučišču Smučarskega centra Cerkno so se udeleženci zbali na tradicionalnem srečanju s podelitvijo pokalov v Hotelu Cerkno. V nagovoru je Dejan Židan med drugim dejal: »Upali smo, da je slovenska, evropska, tudi svetovna zgodovina izčrpala zalogo temačnega zla človeštva. A sodobne oblike nacifašizma ponovno dvigajo glave! Vse bolj prefinjeno so zasidrane v naši družbeni realnosti. Kaj prefinjeno! Vidno in brez sramu se ponovno izobešajo njegovi simboli!

Foto: FB Dejan Židan


Zato moramo danes nujno izpostaviti vse, kar nacifašizem je: netenje strahu pred drugačnostjo, spodkopavanje temeljev države, zagovarjanje izbranega naroda, smešenje demokracije in človekovih pravic, spreminjanje preteklosti in pisanje alternativne zgodovine.

Foto: FB Dejan Židan


Z zavračanjem teh idej se, drage tovarišice in tovariši, poklanjamo vsem, ki so prispevali, da danes kot narod zmagovalcev živimo pod svobodnim soncem. Mi, danes tukaj prisotni ne bomo nikoli pristali na to, da bodo tisti, ki so sodelovanje z okupatorjem postavili pred narodno preživetje oproščeni in rehabilitirani. Izdaja lastnega naroda in kolaboracija sta zavržni dejanji. Zanju ni opravičila. Nesporno dejstvo je, da so Slovenijo osvobodili partizani v širokem zavezništvu antifašističnih sil, ki so postavili temelje današnje napredne Evrope.«

Foto: Primorski val


Slavnostni govornik na akademiji, ki je bila v petek 24. januarja je bil predsednik Zveze vojnih veteranov Slovenije Ladislav Lipič. V nagovoru je opisal pogumno dejanje partizanov športnikov, ki so tekmovanje v treh disciplinah organizirali v času, ko jo bilo v okolici Cerknega še veliko vojakov okupatorja. Posebej je poudaril pomen miru, ki bi ga morali najskrbneje negovati. Danes imajo velike sile v rokah cel svet in le majhen spor lahko zaneti vojne vihre nepredstavljivih razsežnosti. Med drugim se je dotaknil tudi nerazumnih namer posameznikov, ki skozi formalne sodne postopke želijo rehabilitirati največje vojne zločince.

Foto: Primorski val


V podobnem duhu je potekalo tudi omizje, na katerem sta sodelovala domači župan Gašper Uršič in predsednik odbora Miha Butara. Oba sta izrazila željo, da bi se uresničile želje organizatorjev po izdaji dopolnjenega biltena prireditev in da bi v letu dni luč sveta ugledal dokumentarni film, ki ga že snuje idrijski režiser Dušan Moravec.

Foto. OŠ Cerkno


Na akademiji so kot vsako leto v kulturnim programu sodelovali učenci 9. razreda Osnovne šole Cerkno pod vodstvom Vanje Lampič, ter pianistke Teje Močnik. Organizacijski odbor je ob tej priložnosti s posebnim priznanjem nagradil Mestni muzej Idrija in Osnovna šola Cerkno.
----
Prireditev je tradicionalno posvečena v spomin na prve partizanske smučarske tekme v okupirani Evropi, ki so bile 20. in 21. januarja 1945 v Cerknem. Partizanske smučine Cerkno 1945 so bile partizansko smučarko tekmovanje, ki je potekalo v okolici Cerknega v treh disciplinah, patruljnem teku na smučeh, veleslalomu in smučarskih skokih.

Tekmovanje je potekalo v času, ko so v Sloveniji potekali še zadnji boji Druge svetovne vojne, zato je bilo Cerkno v krogu 80-ih kilometrov obdano s skoraj 15.000 pripadniki nemških in drugih sovražnih enot. Zaradi tega in snega nekaterim ni uspelo pravočasno priti na kraj tekmovanja. Na prizorišču se je zbralo več kot tisoč gledalcev, med katerimi je bilo tudi veliko zavezniških vojakov.

V patruljnem teku na smučeh je 20. januarja nastopilo 7 patrulj s po tremi tekmovalci. Zmagala je patrulja Prešernove brigade, druga je bila patrulja Vojkove brigade, tretja pa patrulja Gradnikove brigade.

Na tekmovanju v veleslalomu, ki se je odvijalo 21. januarja, je zmagal Janez Štefe, drugo mesto je osvojil Rudi Finžgar, tretje pa Marjan Masterl. Na tekmovanju v smučarskih skokih, ki je prav tako potekala 21. januarja, je zmagal Rudi Finžgar, drugo mesto je osvojil Alojz Potočnik, tretje pa Janez Štefe.

V spomin na tekmovanje so 9. marca 1975 na Črnem vrhu priredili prve spominske smučarske tekme, ki od tedaj potekajo vsako leto. Leta 1981 so na tekmovanju prvič nastopili jugoslovanski vojaki, v naslednjih letih pa so začeli nastopati tudi pripadniki Teritorialne obrambe Slovenije. Po letu 1991 so v Cerknem začeli tekmovati tudi veterani vojne za Slovenijo, z nastopom italijanske ekipe A.N.A. pa tekmovanje dobiva tudi mednarodni značaj.


(vir: https://sl.wikipedia.org/wi…/Partizanske_smučine_Cerkno_1945)"

ponedeljek, 20. januar 2020

Slovesnost ob 30. obletnici odhoda slovenske delegacije s 14. kongresa ZKJ #video

Ljubljana, 20.1.2020 - V Predsedniški palači je potekala šesta slovesnost v počastitev 30. obletnice dogodkov, ki so utirali pot prvim demokratičnim volitvam in odločitvi o osamosvojitvi Slovenije. V počastitev ob 30. obletnici odhoda slovenske delegacije s 14. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije (ZKJ) jo je priredil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor katere se je udeležil tudi Tomaž Čas, predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever.



Slavnostna govornika sta bila dr. Ciril Ribičič, vodja slovenske delegacije in takratni predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, in mag. Franci Pivec, član slovenske delegacije. Udeležence slovesnosti je nagovoril tudi predsednik republike Borut Pahor.

VIDEO

nedelja, 19. januar 2020

Slovesnost ob Dnevu spomina na žrtve holokavsta

Ljubljana, 19.1.2020 - V Centeru urbane kulture Kino Šiška je potekala spominska slovesnost s katero so obeležili mednarodni Dan spomina na holokavst. Na ta dan se poklonimo vsem žrtvam nacizma in fašizma, ki so trpele v koncentracijskih taboriščih zločinskih režimov. Posebej pa na vse slovenske taboriščnice in taboriščnike, pregnance in ukradene otroke. V taboriščih je med II. svetovno vojno trpelo preko 60.000 ljudi iz Slovenije, preko 12.000 pa so jih zločinci s svojim ravnanjem pomorili.



Slovesnosti se je udeležil tudi Borut Pahor, predsednik RS in Peter Svetina, varuh človekovih pravic, ki je bil slavnostni govornik. Med drugim je dejal: »Prav zgodovinski spomin je naš ključni opomin. Z njim lahko vplivamo na prihodnost prihodnjih generacij in preprečimo, da se takšni dogodki ne bi ponavljali, čeprav pri tem nismo najbolj uspešni. Pa vendar, dokler se jih spominjamo, toliko časa živi upanje. Ker s spominjanjem ne pozabimo, se zavedamo,« je zbranim na tokratni spominski slovesnosti na srce položil slavnosti govornik.



V mislih na slovesnost, ko je oblikoval slavnostni govor, so se mu prikradle podobe, zapisane v naš kolektivni spomin in v našo identiteto, podobe umorjenih, trpinčenih, lačnih in ponižanih ljudi, ki so bili diskriminirani zaradi verskega prepričanja, rasnih, etičnih, narodnostnih, jezikovnih, kulturnih, spolnih, zdravstvenih ali drugih razlogov. Zato je »dolžnost vseh nas, še posebej vseh tistih, katerih beseda seže v javni prostor je, da poskrbimo, da ta spomin ne zbledi,« je še dodal.



V govoru je opozoril na nevarnosti in posledice, ki jih nestrpnost in sovraštvo v različnih pojavnih oblikah prinašata v današnjo družbo. Ugotavlja, da Slovenci nismo tako strpni in odprti kot se radi pohvalimo: »Pogosto se ne zgolj zamislim, ampak sem razočaran in užaloščen, ko odprem družbena omrežja, ko berem spletne komentarje, ko spremljam dogodke in javni diskurz ali berem zgodbe, ki mi jih s prošnjo po ukrepanju pošljejo posameznice in posamezniki. Ksenofobija, nestrpnost do drugače mislečih, do ljudi z različnimi svetovno nazorskimi pogledi, diskriminacija, fanatizmi, ekstremizmi in še bi lahko našteval.« Pravi, da prepogosto pozabimo na etiko javne besede in da se je treba temu odločno zoperstaviti, saj sta nestrpnost in sovraštvo bila vedno povod za vsa hudodelstva, ko so bile sistematično kršene in zanikane človekove pravice.



Ker imajo naše besede in dejanja neprecenljivo moč ter je zaradi naših brezvestnih dejanj lahko prizadeto dostojanstvo posameznika ali skupine ljudi, Peter Svetina v svojem slavnostnem nagovoru tokrat poziva ljudi k dostojanstvu, ki je: »skupen izraz in temelj vseh človekovih pravic, ki jih zagotavljajo slovenska ustava in mednarodne deklaracije. Številni dogodki jih načenjajo in spodkopavajo, a čeprav živimo v času, ki je zelo drugačen od tistega v katerem je nastajala ideja o združeni Evropi, je potrebna dnevna budnost, da se vrednote in načela, ki izhajajo iz temeljne listine o človekovih pravicah ne bi spremenile in da ne bi prihajalo do erozije človekovih pravic.« Peter Svetina poziva tudi k strpnosti ter ljudem na srce polaga naj delajo korake, ki bodo »v smeri sobivanja, složnosti, odprave predsodkov, izključevanja, medsebojnega spoštovanja in strpnosti.«



Zbrane je nagovoril Jani Alič, predsednik Koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Opomnil je na pomembne obeležitve, ki bodo v letošnjem letu potekale v spomin na dogodke druge svetovne vojne in poudaril, da smo bili Slovenci v okviru Jugoslavije na strani zmagovalcev: »Žal pri nas nekateri še vedno ne dojemajo in hkrati zlorabljajo zgodovinske dogodke za dosego političnih ali celo osebnih ciljev. Še vedno nas nekateri mediji bombardirajo zgolj o partizanskih zločinih. Enkrat za vselej bi se morali tudi naši najvišji predstavniki države opredeliti kdo v naši zgodovini je med drugo svetovno vojno bil na strani zaveznikov in kdo na strani fašizma in nacizma,« in nadaljeval, da je bil narodnoosvobodilni bolj najveličastnejše obdobje naše zgodovine: »Tako kot je današnja Evropa nastala na temeljih zmage nad nacizmom in fašizmom, je treba poudariti, da je tudi Slovenija nastala na temeljih partizanske zmage nad nacifašizmom. Pri tem pa ste veliko prispevale tudi taboriščnice in taboriščniki,« se je še zahvalil Alič in požel največji aplavz prisotnih v dvorani.



Slovesnost z vključenimi zgodbami preživelih taboriščnikov, sta v imenu Koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri ZZB za vrednote NOB Slovenije pripravila scenaristka Mojca Poredoš in soavtor koncepta Iztok Pipan, kulturni program pa so sooblikovali Tolkalna skupina Glasbene šole Emil Adamič Dobrova, Godalni orkester Glasbene šole Moste – Polje, Klavirski trio Glasbene šole Moste – Polje, pevec Tone Habjan ob spremljavi Nejca Jemca, Karla Jemca in Daneta Jemca, pevka Maša Tiselj, recitatorji Anica Horvat, Lucija Fabjančič, Aljaž Rezar in Jure Horvat, program pa je povezoval Matej Ulčar. Za tehnično izvedbo sta poskrbeli ekipi Televizije Medvode in Centra urbane kulture Kino Šiška.



Z besedo holokavst označujemo sistematični genocid predvsem Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno. Začel se je v letu 1941 in je trajal vse do leta 1945. Glavni cilj holokavsta je bilo iztrebljenje evropskih Judov. Med vojno so nacisti ubili šest milijonov Judov, kar je takrat predstavljalo tretjino takrat živečega judovskega prebivalstva, skupaj s predstavniki številnih drugih manjšin, tako nazorskih kot ostalih. Po podatkih Spominskega muzeja na holokavst ZDA trenutno beležijo, da je bilo v času holokavsta ubitih do 17 milijonov ljudi.

četrtek, 16. januar 2020

Tokrat bo Zimski festival potekal v znamenju Beethovna

Ljubljana, 16.1.2020 - V organizaciji Festivala Ljubljana bo med 2. in 6. februarjem potekal 4. Zimski festival, ki bo ob letošnji 250-letnici rojstva v celoti posvečen nemškemu skladatelju Ludwigu van Beethovnu. Na treh koncertih bodo ob spremljavi Orkestra Slovenske filharmonije (SF), rezidenčnega orkestra Festivala Ljubljana, nastopili mednarodno uveljavljeni pianisti. Letos bo Zimski festival potekal v Slovenski filharmoniji in na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. 

Marjetica Mahne, direktorica Slovenske filharmonije in  Darko Brlek, direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana. 
Kot je na tiskovni konferenci povedal direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek, bo na festivalu mogoče slišati vseh pet Beethovnovih klavirskih koncertov, tretjo različico uverture, ki jo je skladatelj napisal za svojo edino opero Leonora, kasneje preimenovano v Fidelio, ter Beethovnovo prvo in peto Simfonijo.

Na prvem koncertu, ki bo 2. februarja v Slovenski filharmoniji, se bo v prvem delu s Koncertom za klavir in orkester št. 1 v C-duru, op. 15 predstavila britanska pianistka Imogen Cooper, ki se lahko pohvali z obširnim glasbenim opusom in številnimi mednarodnimi nagradami. V drugem delu bo Aleksej Volodin, redni gost znanih svetovnih orkestrov, kot so Newyorški filharmoniki, orkester Gewandhaus iz Leipziga, orkester Tonhalle iz Züricha in Kraljevi filharmonični orkester iz Londona, izvedel Beethovnov Klavirski koncert št. 3 v c-molu, op 37. Dirigentska taktirka bo v rokah enega najvidnejših srbskih dirigentov mlajše generacije Bojana Suđiča. 



Na drugem koncertu 4. februarja na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana bo Orkester SF nastopil pod taktirko madžarskega dirigenta Andrasa Kellerja. V solističnih vlogah bosta nastopila v Španiji živeči kubanski pianist Leonel Morales in slovenska pianistka Tatjana Ognjanovič. Morales, kot so zapisali pri Festivalu Ljubljana, slovi po virtuoznosti, briljantni tehniki, prefinjeni izraznosti ter raznovrstnem repertoarju. Sodeloval je s številnimi najboljšimi evropskimi orkestri in dirigenti, med drugim z nekdanjim šefom dirigentom SF Georgeom Pehlivanianom. Tatjana Ognjanovič je klavir študirala pri Dubravki Tomšič-Srebotnjak na Akademiji za glasbo. Nastopila je na številnih mednarodnih festivalih in koncertirala v 15 evropskih državah ter Maleziji in Singapurju. Poustvarila bosta Koncert za klavir in orkester št. 2 v B-duru, op. 19 ter Koncert za klavir in orkester št. 4 v G-duru, op. 58, na koncertu pa bo zazvenela tudi Beethovnova Simfonija št. 1 v C-duru, op 21.




Na sklepnem večeru 6. februarja na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pa bo po Brlekovih besedah mogoče slišati sloviti Koncert za klavir in orkester št. 5 v Es-duru, op 73 in Simfonijo št. 5 v c-molu. Klavirski koncert je nastal v burnih časih Napoleonovih vojaških pohodov in si zaradi svoje ognjevitosti in bojevitosti prislužil vzdevek Imperator. Izvedel ga bo goriški pianist Aleksander Gadžijev, ki po Brlekovih besedah velja za enega najboljših domačih pianistov mlajše generacije. Kljub mladosti je redni gostujoči koncertant na Japonskem in festivalih po svetu. V sklopu Zimskega festivala bo ob spremljavi Orkestra SF zaigral pod taktirko angleškega dirigenta Jana Lathama-Koeninga, ki je od leta 2011 umetniški direktor moskovskega gledališča Kolobov Nova. Je tudi umetniški vodja Filharmoničnega orkestra UNAM iz Mehike in Flandrijskega simfoničnega orkestra. Zimski festival tokrat v znamenju Beethovna. STA

Premiera Device Orleanske v ljubljanski Operi bo nekaj posebnega

V ljubljanski Operni hiši bodo v soboto 18. januarja premierno uprizorili opero v štirih dejanjih Devica Orleanska (1878–1881), ki jo je napisal Peter Iljič Čajkovski in posnema slog vélike francoske opere in z mešanico veličastnega razkošja in melodramatičnih pasaž prinaša zgodbo o francoski herojinji iz 15. stoletja, ki je v času stoletne vojne vodila francoske čete v zmago nad Angleži ter osvobodila prebivalce Orléansa.

Premiero je doživela leta 1882 v Pragi in je prva skladateljeva opera, ki je bila izvedena zunaj meja njegove domovine. Frank Van Laecke je režiser, ki je za sceno izbral notranjost požgane Roterdamske cerkve, Simon Krečič, glasbeni vodja in dirigent, v vlogi Ivane Orleanske bosta Nuška Drašček Rojko in Jelena Končar k. g..



Samosvoja operna stvaritev Devica Orleanska, napisana v slogu vélike francoske opere, je skladateljevo peto operno delo in hkrati prvo, ki je bilo izvedeno zunaj meja njegove domovine - v Pragi leta 1882. V njej se psevdozgodovinsko ozadje zgodbe o usodi francoske heroine iz 15. stoletja prepleta z mešanico veličastnega razkošja in melodramatičnih pasaž. Avtor Peter Iljič Čajkovski je v pismu svojemu bratu Modestu zapisal: "Četudi ta opera ne bo sprejeta kot umetnina, zame bo." 



Partitura za tipični romantični orkester, kombinacija francoskega in nemškega sloga ter sodobne ruske koncertne glasbe, je zrcalila tudi skladateljevo vizijo, da mora biti glasba opernega dela všeč širokemu krogu ljudi. Libreto se naslanja na snov iz istoimenskega Schillerjevega dramskega besedila iz leta 1801 pa tudi na številne druge vire iz sveta umetnosti in na biografska dela.



Ivana Orleanska, ki je v stoletni vojni vodila francoske čete v zmago nad Angleži in osvobodila prebivalce Orléansa, je posledično pripomogla, da je Karel VII. postal francoski kralj. Čajkovski je pripoved o izjemni ženski zastavil tako, da je njeno herojsko osebnost nadgradil s kompleksnimi psihološkimi nasprotji. Kljub tragičnemu koncu, ki je bil za junakinjo zaradi svetovnonazorskih in številnih drugih okoliščin neizogibno dejstvo, pa so moč njenega duha, pogum in prepričanja še danes lahko velik navdih za vse človeštvo.

sreda, 1. januar 2020

Novo leto so v ljubljanski Operi dočakali z napitnico iz Traviate #video #foto

Ljubljana, 1.1.2020 – Občinstvo ljubljanske Opere in baleta je polnoč dočakalo s kozarčkom penine ob najbolj znani napitnici iz Verdijeve Traviate, ki sta jo v družbi vseh nastopajočih solistov in zbora zapela Urška Arlič Gololičič in Branko Robinšak. Po zdravici pa so noč podaljšali še s plesom na odru ob pop zasedbi Nuške Drašček Rojko.



V SNG Opera in balet Ljubljana so si letos zamislili Novo leto dočakati malo drugače kot preteklo leto. Oblikovali so privlačen koncertni spored priljubljenih opernih napevov in plesnih odlomkov v katerih so nastopali izvrstni operni in baletni solisti. Orkestru je dirigirala velika umetnica Yi-Chen Lin, ena najobetavnejših in najbolj nadarjenih kitajskih dirigentk vseh časov.



V koncertnem programu, ki je bil sestavljen iz dveh delov in s pogostitvijo so skupaj z zborom in orkestrom nastopili operni in baletni solisti: sopranistka Martina Zadro, mezzosopranistka Nuška Drašček Rojko, tenorista Andrej Debevec in Branko Robinšak, baritonist Jože Vidic, balerine Rita Pollacchi, Ana Klašnja in Nina Noč ter Petar Đorčevski, tudi umetniški vodja baleta, Yujin Muraishi in kot gostujoči solist Anton Bogov.

VIDEO


»Za gala koncert smo se odločili zato, da se našemu občinstvu predstavimo čim bolj enotno in kot celoten ansambel pevcev, plesalcev, glasbenikov, skratka vseh, ki sodelujejo v naših predstavah. Izbrali smo privlačen spored popularnih opernih, operetnih in plesnih točk,« je izbiro za koncertni vstop v Novo leto pojasnil Branko Robinšak, umetniški vodja SNG Opera in balet Ljubljana.

FOTO GALERIJA KLIKNITE TUKAJ