Za Božič sem se odzval povabilu in se na božično kosilo odpravil v Gostišče Draga v dolini Drage pri Begunjah, ki sem ga spoznal na Okusih Radolce. Ni mi bilo žal, da sem se tako odločil. Poleg lepega vremena, čistega zraka in miru sem bil deležen lepega sprejema, dobre postrežbe in odličnega kosila s štirimi hodi.
Za predjed so mi postregli šunkine zvitke muslin s francosko solato. Sledila je gobova juha. Za glavno jed pa je bil na velikem krožniku srnin medaljon v brusnični omaki in domači slani sirovi štruklji, ki so tudi sestavni del ponudbe Okusi Radolce. Poleg je bila še mešana solata in za konec zelo dobra sladica, ki se ji reče Blejska grmada.
Gostišče Draga je znana po domači slovenski kuhinji, ki izbira živila lokalnega izbora in slovenskega porekla. Predvsem so poznani po skrbno pripravljeni divjačini in ribah iz domačega ribnika. Bolj podrobno pa se o Gostišču Draga lahko seznanite na njihovi spletni strani http://www.gostisce-draga.si/
Foto: Janez Platiše
četrtek, 25. december 2014
sreda, 24. december 2014
Božična krasitev bazilike sv. Petra v Vatikanu 2014
Sabina Šegula iz Biotehničnega centra Naklo, ki je skupaj s Petrom Ribičem ob pomoči vatikanskih cvetličarjev krasila bazilko sv. Petra v Vatikanu, je sporočila, da je bazilika okrašena in pripravljena za polnočnico katere se bosta tudi udeležila.
Vatikan, 24. 12. 2014 - Danes smo zaključili z božično krasitvijo bazilike svetega Petra v Vatikanu. Čudovito notranjost bazilike v visoko renesančnem slogu smo polepšali s cvetočo dekoracijo. V baziliki, ki pokriva kar 2,3 ha in sprejme 60.000 ljudi se je 80 metrov dekoracije zlilo z okolico. Glavni oltar je tako dobil cvetlični nakit, Berninijevi stebri pa prefinjene cvetoče belo – zeleno – zlate čipke.
V velike vaze iz rdečega marmorja smo dali rdeče božične zvezde. V dekoracijo na tleh pa še vejice božjega drevca z rdečimi plodovi. Cvetoča dekoracija, ki pri polnočnici krasi božje dete, je narejena iz srebrne jelke in belih cvetov orhideje Cimbidium. Ob tej priložnosti bi se zahvalili vsem, ki so podprli projekt božične krasitve bazilike sv. Petra v Vatikanu (avtohiša Porsche, IVECO Benussi d.o.o., Agrokor d.o.o., Smithers Oasis). Hkrati se za celotno organizacijo projekta zahvaljujemo Veleposlaništvu RS pri Svetem sedežu.
Simbolika božične zvezde.
Domovina božične zvezde je Mehika. Legenda, ki prihaja iz Mehike pravi, da je otrok, ki ni imel posebnega darila za oltar v cerkvi, odtrgal plevel in ga nesel na božični večer v cerkev kot darilo. Zgodil se je čudež in plevel se je spremenil v rdečo božično zvezdo. Azteki so imeli božično zvezdo za simbol čistosti, medtem ko danes simbolizira dobro voljo, uspeh, veselje, praznovanje in seveda čas božiča in z njim v krščanstvu rojstvo Jezusa.
dr. Sabina Šegula, Biotehniški center Naklo
Fotografije: Sabina Šegula in Peter Ribič
DRUGI DAN BOŽIČNE KRASITVE BAZILIKE SV. PETRA
Vatikan, 23. 12. 2014 - Krasitev sva s kolegom Petrom Ribičem nadaljevala skupaj z italijansko floristko Danielo Kanu. Narejenim podlagam smo dodali bele vrtnice, božje drevce in orhideje dendrobium.
Simbolika uporabljenega materiala – drugi dan:
Bele vrtnice – imajo več pomenov. V prvi vrsti sporočajo »nebeška si«, hkrati simbolizirajo čistost, čaščenje, ponižnost, nedolžnost.
Bela barva simbolizira čistost, mladost, nedolžnost in moralne vrednote. Spodbuja ustvarjalnost, srčnost, sočutje in notranji mir. Bela barva je barva svetlobe in luči, v splošnem spodbuja pozitivne občutke.
Božje drevce – ilex – v krščanski simboliki s svojimi trni predstavlja Kristusov pasijon, rdeči plodovi pa darove svetih treh kraljev. Je tudi simbol moči, sreče in upanja. Kot zimzelena rastlina je seveda tudi simbol nesmrtnosti oz. večnega življenja. V dekoracijah so se uporabljale tudi bele orhideje dendrobium. Na splošno orhideje pomenijo prestiž, bogastvo in je cvet uspešnih ljudi. Izdelovanje dekoracije je potekalo cel dan od 7.00 do 18.00. Danes smo dokončali tudi aranžma za balkon bazilike sv. Petra na katerem papež prebere božično poslanico in podari tradicionalni blagoslov mestu in svetu urbi et orbi. Deloma se je že danes odpeljalo nekaj dekoracij v baziliko sv. Petra. Jutri dopoldne bomo celotno dekoracijo končali.
dr. Sabina Šegula, Biotehniški center Naklo
PRVI DAN BOŽIČNE KRASITVE BAZILIKE SV. PETRA
S Sabino Šegula in Petrom Ribičem iz Biotehničnega centra Naklo, ki že drugič, za Božič, krasita baziliko sv. Petra smo v neposredni povezavi. Sabina Šegula nam je zjutraj iz Vatikana poslala naslednje sporočilo in video posnetek.
Vatikan, 22.12.2014 - Prvi dan sva s kolegom Petrom Ribičem pričela z delom ob 7.uri. Tokrat sva se do vatikanske vrtnarije sprehodila skozi čudovite Vatikanske vrtove. Izdelovali smo podlage iz srebrne jelke, kateri smo po skupinah dodali še klek in pacipreso. Tako smo srebrno zeleno barvno podlago razgibali in podlaga je postala bolj dinamična. Nato smo dodali zlat evkaliptus in zlate storže. Na tako pripravljene podlage bomo kasneje dodali cvetje, saj je potrebno najprej zaključiti z robustnim grobim materialom, da se nežno cvetje ne poškoduje. Delo sva zaključila ob 17. uri.
Srebrna jelka, klek, pacipresa – zimzeleno zelenje – simbol nesmrtnosti, večnega življenja.
Pozlačen evkaliptus; evkaliptus je simbol bogastva in varnosti, zaščite.
Pozlačeni borovi storži - bor simbolizira nesmrtnost in božansko svetlobo, ki si jo razlagamo s trajnostjo iglic. V zahodnih mitologijah je simbol izpričane resnice. Poleg tega simbolizira neomajno moč, ki jo prezentirajo mogočne rimske pinije (bor). Je tudi simbol odločnosti in pričakovanja. Borov storž je bil pri starih Grkih amulet za nesmrtnost.
Zlata barva – simbolizira blagostanje, bogastvo, status, vpliv, moč in prestiž. Zlata barva stimulira samozavest, občutek dostojanstva, moči, volje vpliv in jasno vizijo. Simbolizira tudi sonce in svetlobo torej predstavlja vedrino in optimizem.
Zelena barva – simbolizira svežino, vztrajnost, sprostitev, naravo, srečo in uspeh. Barva deluje pomirjajoče in spodbuja lastnosti kot so pripravljenost pomagati, vzdržljivost, tolerantnost in zadovoljstvo. Kot barva, ki vsako leto pomladi »obarva« naravo, zmagoslavno premaga zimo in ponazarja upanje, harmonijo in pomladitev.
Vatikan, 24. 12. 2014 - Danes smo zaključili z božično krasitvijo bazilike svetega Petra v Vatikanu. Čudovito notranjost bazilike v visoko renesančnem slogu smo polepšali s cvetočo dekoracijo. V baziliki, ki pokriva kar 2,3 ha in sprejme 60.000 ljudi se je 80 metrov dekoracije zlilo z okolico. Glavni oltar je tako dobil cvetlični nakit, Berninijevi stebri pa prefinjene cvetoče belo – zeleno – zlate čipke.
V velike vaze iz rdečega marmorja smo dali rdeče božične zvezde. V dekoracijo na tleh pa še vejice božjega drevca z rdečimi plodovi. Cvetoča dekoracija, ki pri polnočnici krasi božje dete, je narejena iz srebrne jelke in belih cvetov orhideje Cimbidium. Ob tej priložnosti bi se zahvalili vsem, ki so podprli projekt božične krasitve bazilike sv. Petra v Vatikanu (avtohiša Porsche, IVECO Benussi d.o.o., Agrokor d.o.o., Smithers Oasis). Hkrati se za celotno organizacijo projekta zahvaljujemo Veleposlaništvu RS pri Svetem sedežu.
Simbolika božične zvezde.
Domovina božične zvezde je Mehika. Legenda, ki prihaja iz Mehike pravi, da je otrok, ki ni imel posebnega darila za oltar v cerkvi, odtrgal plevel in ga nesel na božični večer v cerkev kot darilo. Zgodil se je čudež in plevel se je spremenil v rdečo božično zvezdo. Azteki so imeli božično zvezdo za simbol čistosti, medtem ko danes simbolizira dobro voljo, uspeh, veselje, praznovanje in seveda čas božiča in z njim v krščanstvu rojstvo Jezusa.
dr. Sabina Šegula, Biotehniški center Naklo
Fotografije: Sabina Šegula in Peter Ribič
DRUGI DAN BOŽIČNE KRASITVE BAZILIKE SV. PETRA
Vatikan, 23. 12. 2014 - Krasitev sva s kolegom Petrom Ribičem nadaljevala skupaj z italijansko floristko Danielo Kanu. Narejenim podlagam smo dodali bele vrtnice, božje drevce in orhideje dendrobium.
Božje drevce – ilex – v krščanski simboliki s svojimi trni predstavlja Kristusov pasijon, rdeči plodovi pa darove svetih treh kraljev. Je tudi simbol moči, sreče in upanja. Kot zimzelena rastlina je seveda tudi simbol nesmrtnosti oz. večnega življenja. V dekoracijah so se uporabljale tudi bele orhideje dendrobium. Na splošno orhideje pomenijo prestiž, bogastvo in je cvet uspešnih ljudi. Izdelovanje dekoracije je potekalo cel dan od 7.00 do 18.00. Danes smo dokončali tudi aranžma za balkon bazilike sv. Petra na katerem papež prebere božično poslanico in podari tradicionalni blagoslov mestu in svetu urbi et orbi. Deloma se je že danes odpeljalo nekaj dekoracij v baziliko sv. Petra. Jutri dopoldne bomo celotno dekoracijo končali.
dr. Sabina Šegula, Biotehniški center Naklo
PRVI DAN BOŽIČNE KRASITVE BAZILIKE SV. PETRA
S Sabino Šegula in Petrom Ribičem iz Biotehničnega centra Naklo, ki že drugič, za Božič, krasita baziliko sv. Petra smo v neposredni povezavi. Sabina Šegula nam je zjutraj iz Vatikana poslala naslednje sporočilo in video posnetek.
Vatikan, 22.12.2014 - Prvi dan sva s kolegom Petrom Ribičem pričela z delom ob 7.uri. Tokrat sva se do vatikanske vrtnarije sprehodila skozi čudovite Vatikanske vrtove. Izdelovali smo podlage iz srebrne jelke, kateri smo po skupinah dodali še klek in pacipreso. Tako smo srebrno zeleno barvno podlago razgibali in podlaga je postala bolj dinamična. Nato smo dodali zlat evkaliptus in zlate storže. Na tako pripravljene podlage bomo kasneje dodali cvetje, saj je potrebno najprej zaključiti z robustnim grobim materialom, da se nežno cvetje ne poškoduje. Delo sva zaključila ob 17. uri.
Srebrna jelka, klek, pacipresa – zimzeleno zelenje – simbol nesmrtnosti, večnega življenja.
Pozlačen evkaliptus; evkaliptus je simbol bogastva in varnosti, zaščite.
Pozlačeni borovi storži - bor simbolizira nesmrtnost in božansko svetlobo, ki si jo razlagamo s trajnostjo iglic. V zahodnih mitologijah je simbol izpričane resnice. Poleg tega simbolizira neomajno moč, ki jo prezentirajo mogočne rimske pinije (bor). Je tudi simbol odločnosti in pričakovanja. Borov storž je bil pri starih Grkih amulet za nesmrtnost.
Zlata barva – simbolizira blagostanje, bogastvo, status, vpliv, moč in prestiž. Zlata barva stimulira samozavest, občutek dostojanstva, moči, volje vpliv in jasno vizijo. Simbolizira tudi sonce in svetlobo torej predstavlja vedrino in optimizem.
Zelena barva – simbolizira svežino, vztrajnost, sprostitev, naravo, srečo in uspeh. Barva deluje pomirjajoče in spodbuja lastnosti kot so pripravljenost pomagati, vzdržljivost, tolerantnost in zadovoljstvo. Kot barva, ki vsako leto pomladi »obarva« naravo, zmagoslavno premaga zimo in ponazarja upanje, harmonijo in pomladitev.
Dr. Sabina Šegula, BC Naklo
ponedeljek, 22. december 2014
Proslava za praznične dni in domovino
Na Podružnični šoli Hrušica, Osnovne šole Božidarja Jakca v Štepanjskem naselju je potekala proslava, ki so jo pod vodstvom Marjance Agrež in ostalih učiteljic, pripravili učenci in učenke, na katero so povabili tudi dedke in babice ter druge. Posvečena je bil prazničnim dnem in domovini. Potekala je v polni dvorani Kulturnega doma na Hrušici.
Ker med božičem in novim letom praznuje tudi naša država so v spored proslave, ki je bil sestavljen iz pevskih in glasbenih točk, recitacij ter plesa, v katerem so skupaj z učenci in učenkami nastopili tudi dedki in babice, vpletli še misli o domovini.
Vprašali so se: Iz česa je domovina? Odgovor: Domovina je iz rek, morja in modrega neba. Je iz travnikov, polja in zelenih gozdov. Domovina je tudi iz mest in vasi, iz hiš, stolpnic in nebotičnikov. V njih živijo ljudje, ki se jim marsikaj pripeti.
Domovina je dom. Dom pa je iz očeta in mame in otrok ter seveda iz babice in dedka. V domovini in družini bi moralo biti veliko smeha, saj je smeh zdravilo in najlepše darilo. Smeh polepša dan in prežene skrbi. Prav tako polepša dan tudi vesela pesem.
Najlepšo domovino in najboljšo družino ustvarjajo najboljši ljudje. To se trudimo biti mi vsi.
In na koncu še prijazno voščilo mladega voditeljskega para: "Dragi dedki in babice ter vsi prisotni. Čestitamo vam za praznik samostojnosti in enotnosti, želimo vam nadvse lepo praznovanje božiča in novega leta."
Ker med božičem in novim letom praznuje tudi naša država so v spored proslave, ki je bil sestavljen iz pevskih in glasbenih točk, recitacij ter plesa, v katerem so skupaj z učenci in učenkami nastopili tudi dedki in babice, vpletli še misli o domovini.
Vprašali so se: Iz česa je domovina? Odgovor: Domovina je iz rek, morja in modrega neba. Je iz travnikov, polja in zelenih gozdov. Domovina je tudi iz mest in vasi, iz hiš, stolpnic in nebotičnikov. V njih živijo ljudje, ki se jim marsikaj pripeti.
Domovina je dom. Dom pa je iz očeta in mame in otrok ter seveda iz babice in dedka. V domovini in družini bi moralo biti veliko smeha, saj je smeh zdravilo in najlepše darilo. Smeh polepša dan in prežene skrbi. Prav tako polepša dan tudi vesela pesem.
Najlepšo domovino in najboljšo družino ustvarjajo najboljši ljudje. To se trudimo biti mi vsi.
In na koncu še prijazno voščilo mladega voditeljskega para: "Dragi dedki in babice ter vsi prisotni. Čestitamo vam za praznik samostojnosti in enotnosti, želimo vam nadvse lepo praznovanje božiča in novega leta."
petek, 19. december 2014
Sabina in Peter bosta krasila baziliko sv. Petra v Vatikanu
V cerkvi sv. Mohorja in Fortunata na Rodici pri Domžalah sta učitelja iz Biotehničnega centra Naklo Sabina Šegula in Peter Ribič, ki že drugo leto potujeta v Vatikan, ker bosta tam sodelovala pri krasitvi bazilike sv. Petra za letošnje božične slovesnosti, predstavila potek krasitve ter uporabila materiale, ki bodo na voljo tudi v Vatikanu, kamor odpotujeta to nedeljo.
Učitelja sta namreč leta 2011 pričela s sodelovanjem pri velikonočnih krasitvah, potem pa sta bila lansko leto prvič povabljena tudi za Božič. Poleg učiteljema šteje tovrstno sodelovanje veliko priznanje Sloveniji ter Biotehničnemu centru v Naklem.
četrtek, 18. december 2014
Uvedba vrednotnic pri osebnem dopolnilnem delu
Ljubljana - Novi Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno prinaša novosti na področju osebnega dopolnilnega dela (ODD), ki stopijo v veljavo z novim letom. Uvaja se sistem vrednotnic in s tem načelo vsako delo šteje, razširil pa se bo tudi nabor del, ki jih bo mogoče opravljati v okviru osebnega dopolnilnega dela.
Vsaka fizična oseba, torej tudi upokojenec, študent in dijak, ki bo želel opravljati dopolnilno osebno delo, bo moral svojo namero priglasiti na Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Za tiste, ki pa so že prijavljeni po starem pa morajo, na novo prijaviti, v prehodnem polletnem obdobju. Priglasitev se opravi prek spletnega portala AJPES ali osebno na upravni enoti, ki za posameznika priglasitev opravi prek spletnega portala AJPES.
Osnovni cilj uvedbe sistema vrednotnic za osebno dopolnilno je, da se pri boju zoper delo na črno ne uporablja le kaznovalne politike, ki se je z novim zakonom zelo zaostrila, temveč tudi spodbude v obliki večje socialne varnosti, je na novinarski konferenci v Ljubljani dejala ministrica Anja Kopač Mrak in dodala, da je samo letošnja razprava o vrednotnicah povzročila, da se je poleti prijavilo okrog 9000 izvajalcev.
Vsaka fizična oseba, torej tudi upokojenec, študent in dijak, ki bo želel opravljati dopolnilno osebno delo, bo moral svojo namero priglasiti na Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Za tiste, ki pa so že prijavljeni po starem pa morajo, na novo prijaviti, v prehodnem polletnem obdobju. Priglasitev se opravi prek spletnega portala AJPES ali osebno na upravni enoti, ki za posameznika priglasitev opravi prek spletnega portala AJPES.
Za vrednotnico, ki bo veljala za koledarski mesec za posameznega izvajalca ODD bomo odšteli 9 evrov. Od tega bo 7 evrov namenjeno za pokojninsko invalidsko zavarovanje, 2 evra pa za zdravstveno zavarovanje. Posameznik, ki večkrat na mesec npr. čisti pri istem naročniku, naročnik kupi eno vrednotnico. Če pa posameznik večkrat na mesec čisti pri različnih naročnikih, mora vsak naročnik zanj kupiti vrednotnico. V primerih ODD, ko je zavezanec za nakup vrednotnice izvajalec del sam, kupi le eno vrednotnico za koledarski mesec, v katerem opravlja delo.
Novi zakon in pravilnik o ODD pa je razširil tudi nabor del, ki se lahko opravljajo. Razdeljena je v dve skupini. V prvo skupino spadajo tista dela kjer je obveznost nakupa vrednotnic na naročniku storitve in kjer se dela ne smejo opravljati za pravno osebo. V drugo skupino pa spadajo tista dela kjer je obveznost nakupa vrednotnic na izvajalcu storitve in kjer se dela lahko opravljajo tudi za pravno osebo.
V prvo skupino del spadajo naslednja dela:
Letni prihodek izvajalca ne bo smel biti višji od 5.948,64 EUR, pri čemer v posameznem polletju ne bo smel presegati 2.974,32 EUR (tri neto povprečne plače iz preteklega leta v polletnem obdobju).
Za opravljanje dela na črno s strani posameznika so predvidene globe v višini od 1.000 do 7.000 EUR (gre za t.i. šušmarje). Od 500 do 2.500 EUR pa se kaznuje posameznik, ki ponuja ali oglašuje dejavnost ali delo, ki se šteje za delo na črno.
Besedilo: Janez Platiše
Vir: MDDSZ
Novi zakon in pravilnik o ODD pa je razširil tudi nabor del, ki se lahko opravljajo. Razdeljena je v dve skupini. V prvo skupino spadajo tista dela kjer je obveznost nakupa vrednotnic na naročniku storitve in kjer se dela ne smejo opravljati za pravno osebo. V drugo skupino pa spadajo tista dela kjer je obveznost nakupa vrednotnic na izvajalcu storitve in kjer se dela lahko opravljajo tudi za pravno osebo.
V prvo skupino del spadajo naslednja dela:
- občasna pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin;
- občasna pomoč pri kmetijskih delih;
- občasno varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim ali invalidom na domu, spremstvo oseb, ki potrebujejo nego;
- občasne inštrukcije kot pomoč pri izpolnjevanju šolskih ali študijskih obveznosti;
- občasno prevajanje ali lektoriranje;
- občasno izvajanje umetniških oziroma drugih kulturnih vsebin ob zasebnih dogodkih;
- občasna pomoč pri oskrbi hišnih živali na domu lastnika živali.
- izdelovanje in prodaja izdelkov domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost, ki niso namenjeni zaužitju;
- izdelovanje, popravilo in prodaja izdelkov, ki niso namenjeni zaužitju in ki jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih;
- nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč v njihovi osnovni obliki;
- mletje žita, žganje apna ali oglja na tradicionalen način in prodaja.
Letni prihodek izvajalca ne bo smel biti višji od 5.948,64 EUR, pri čemer v posameznem polletju ne bo smel presegati 2.974,32 EUR (tri neto povprečne plače iz preteklega leta v polletnem obdobju).
Za opravljanje dela na črno s strani posameznika so predvidene globe v višini od 1.000 do 7.000 EUR (gre za t.i. šušmarje). Od 500 do 2.500 EUR pa se kaznuje posameznik, ki ponuja ali oglašuje dejavnost ali delo, ki se šteje za delo na črno.
Besedilo: Janez Platiše
Vir: MDDSZ
ZPIZ – pokojnine bodo izplačane 30. decembra letos
Ljubljana - Svet Zavoda za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je danes razdelil še preostala nerazdeljena
sredstva za rekreativno, športno in kulturno dejavnost upokojencev, medtem ko
so večino sredstev že nakazali. Odločili so se tudi, da bodo decembrske pokojnine
nakazali že 30. in ne 31. decembra.
Predlog vodstva ZPIZ, ki je predlagalo, da se decembrske
pokojnine izplačajo že v torek, 30. decembra,
in ne šele 31. decembra, ker je na zadnji decembrski dan poslovni čas bank
skrajšan je Svet ZPIZ potrdil.
Na seji so se tudi odločili, da zadržana sredstva za rekreativno, športno in
kulturno dejavnost upokojencev za leto 2014 v višini 20.931,71 evrov, za
izvzetih 31.603 članov, se v celotni višini dodelijo Zvezi društev upokojencev
Slovenije, Kebetova 9, 1000 Ljubljana.
Razprava pa je tekla tudi o spremembi in dopolnitvi
Pravilnika o organizaciji in načinu delovanja izvedenskih organov ZPIZ, ki so
premalo plačani zunanji izvedenci, izdaji soglasja k Pravilniku o uporabi
službenih avtomobilov ter o predlogu za imenovanju izvedencev ter se zaključila
s točko razno.
Po končani seji Sveta ZPIZ se je Marijan Papež, generalni direktor ZPIZ vsem zahvalil za uspešno in plodno sodelovanje in zaželel lepe ter vesele božične praznike ter srečno novo leto.
Marija Ježek: Še vedno kmetujem in komandiram
Ljubljana-Šentvid, december 2014 – "Čeprav sem na
invalidskem vozičku in berglah še vedno kmetujem in komandiram," mi je
malo v šali rekla Marija Ježek, lastnica
Kmetije Ježek ko sem jo srečal na dvorišču kmetije ko je čistila brstični
ohrovt, ki ga bo bodo porabili za domače potrebe, nekaj pa prodali na 'domači
tržnici' ki jo pripravijo vsak četrtek na njihovem kmečkem dvorišču kjer
ponudijo tudi druge sezonske poljske pridelke.
Marija mi je tudi povedala, da je kmetija velika in da so
včasih imeli 30 krav. Sedaj se z živinorejo ne ukvarjajo več ampak le s
poljedelstvom.
Na Kmetiji Ježek, ki jo vodi hčerka in njen mož so nekdanji
hlev preuredili v lepo dvorano za srečanja, sestanke, predstavitve, snemanja, foto
session ali lounge posedanje, klet pod kašo pa preurejeno namenili predvsem
hedonistom in veseljakom. Če vas zanima kaj več o kmetiji si oglejte njihovo
spletno stran http://www.kmetija-jezek.si/index1.htm
Najbolje pa bo, če jo obiščete osebno.
sreda, 17. december 2014
ZZZS - več denarja za skrajševanje čakalnih dob
Ljubljana - Na izredni seji skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so med drugim obravnavali in sprejeli predlog finančnega načrta za leto 2015, ki predvideva 63,7 milijona evrov višje odhodke za zdravstvene programe in inovativna zdravila, se seznanili s poročilom Nacionalnega inštituta za javno zdravje o nacionalnem spremljanju čakalnih dob ter sprejeli sklep, da bodo v naslednjem letu več denarja namenili skrajševanju čakalnih dob.
Po besedah generalnega direktorja ZZZS Sama Fakina bodo v prihodnjem letu 40 milijonov evrov namenili na skrajševanje čakalnih dob. Po poročanju STA so problematiko čakalnih dob obravnavali na skupščini pod posebno točko. Čakalne dobe so se po Fakinovih navedbah podaljšale predvsem zaradi staranja prebivalstva in dejstva, da ZZZS ni plačeval preseganja programa.
V prihodnjem letu bo tako ZZZS plačeval 10-odstotno preseganje programov na izbranih operacijah, prav tako bodo dodatno financirali izbranih 28 ambulant, vse z namenom skrajševanja čakalnih dob. Dodatno bodo financirali tudi 2500 operacij in 100.000 pregledov.
A po njegovih besedah je za krajše čakalne vrste poleg dodatnega denarja mogoče doseči tudi z drugačno organizacijo. Tako predlaga, da bi tudi v času dežurstva zdravniki dodatno pregledovali bolnike, a je ta njegov večkratni predlog naletel na odpor pri zdravnikih. Fakin trdi, da če bi zdravnik v času dežurstva obravnaval nekaj dodatnih bolnikov, ki so sicer uvrščeni na čakalno vrsto, bi se te prepolovile. "A čakalne vrste so nekaterim v interesu. Če jih ne bi bilo, tudi ne bi bilo zasebnih ambulant," je dodal.
Kot poroča STA se je razprava na današnji izredni seji skupščine vrtela predvsem okoli finančnega načrta. Predstavnico upokojencev Dunjo Obersnel Kveder žalosti, da se delež denarja, s katerim razpolaga ZZZS, glede na BDP znižuje. Po njenem mnenju je treba spremeniti tudi razmerje med financiranjem primarne in bolnišnične zdravstvene obravnave, sicer bodo stroški za zdravstvo še naprej naraščali. Obregnila pa se je ob varčevanje na področju zdravil, saj je stanje na meji sprejemljivega.
Martin Toth pa je nezadovoljen s procesom sprejemanja finančnega načrta. Opozoril je, da so bile napovedi, za kaj bodo v prihodnjem letu namenili dodatna sredstva ZZZS, v javnosti še preden je skupščina potrdila finančni načrt. "To ni več zavarovanje in zavod, ki ga določa zakon. To je način, ki vodi h koncu. Prej ali slej bo nekdo ugotovil, da takšnega zavoda sploh več ne potrebujemo," je menil.
Po potrditvi na skupščini mora k finančnemu načrtu dati soglasje še vlada.
Lenovo predstavil zmogljivosti naprav nove generacije
Ljubljana, december 2014 – Lenovo Slovenija je, kot je njihova
navada, na zelo dobro pripravljeni predstavitveni tiskovni konferenci, med drugim
predstavila zmogljivosti nove generacije prilagodljivih naprav Lenovo.
To so bili hibridni računalnik Yoga 3 Pro, tablični
računalnik Xoga 2 Pro in tablični računalnik Yoga 2 10, ki so na delovnem mestu
kot pri zabavi v domačem okolju zelo učinkoviti ter v veliko pomoč v današnjem
sodobnem svetu.
torek, 16. december 2014
Na Bledu 15 let družabnih srečanj za starejše
Bled, december 2014 – Na Bledu bodo 21. decembra v restavraciji Panorama Grand hotela Toplice praznovali 15 let neprekinjenih DRUŽABNIH SREČANJ ZA STAREJŠE. Na svečanem srečanju, ki se ga bo udeležil tudi župan Občine Bled in direktor Hotela Toplice bo nastopil pevski zbor, z dobrimi vini se bo predstavil vinar iz vzhodne Slovenije, ves čas pa bo za dobro razpoloženje in ples igrala živa glasba.
Anica Svetina, ki od vsega začetka vodi in organizira srečanja pravi, da se bodo jubilejnega srečanja udeležili tudi člani DU Kamnik, ki se bodo pripeljali na Bled kar z avtobusom. Anica pravi: "Svečano in lepo bo, zato vas vabim, da se srečanja udeležite tudi vi, da bomo skupaj, v dobri družbi, proslavili tudi zaključek leta.
Anica Svetina, ki od vsega začetka vodi in organizira srečanja pravi, da se bodo jubilejnega srečanja udeležili tudi člani DU Kamnik, ki se bodo pripeljali na Bled kar z avtobusom. Anica pravi: "Svečano in lepo bo, zato vas vabim, da se srečanja udeležite tudi vi, da bomo skupaj, v dobri družbi, proslavili tudi zaključek leta.
Fotografiji sta z lanskoletnega predbožično novoletnega srečanja, ki je bilo 15.12.2013 v Restavraciji Panorama Grand hotela Toplice.
petek, 12. december 2014
Pot miru od Alp do Jadrana povezuje ljudi in narode
Pred konferenco in po njej smo si lahko ogledali nekaj ključnih točk Poti miru, kot je utrdba Kluže pri Bovcu, spominska cerkev Svetega duha na Javorci pri Tolminu, staro Lukčevo hišo z muzejem na Kamberškem ter Trg Evrope med Novo Gorico in Gorico. Okrepčali pa smo se v Restavraciji Kotlar v Kobaridu, Lukčevi hiši na Kamberškem nas je s polento in klobasami postregla Jožica Strgar, Gostilni Žogica v Solkanu, kjer so nas postavili v čas 1. svetovne vojne in slovenski gostilni Primožič v Gorici.
Navzoče je v Kobaridu pozdravil in nagovoril Zdravko Likar, predsednik uprave fundacije Pot miru, ki je dal besedo Petri Goneli, javna agencija SPIRIT Slovenija, vodja projekta T-lab. Izpostavila je: "V javni agenciji SPIRIT Slovenija smo s pripravo projektov in promocijskih aktivnosti vezanih na 100. obletnico prve svetovne vojne začeli že v letu 2013. Zaznali smo tudi povečano povpraševanje novinarjev ter turističnih agencij, kar je nakazovalo, da bodo obletnice prve svetovne vojne prispevale k povečanju obiska turistov v letih 2014 do 2018.
Z lokalnimi partnerji smo ustvarili čezmejno mrežo ponudnikov ob Poti miru od Alp do Jadrana, ki vključuje tako namestitve, znamenitosti, kulinarično ponudbo kot tudi specializirane agencije in vodiče ter povezuje več kot šestdeset članov iz Slovenije in Italije. Za člane mreže smo pripravili dve delavnici, v sklopu druge so bili organizirani tudi B2B sestanki med ponudniki ter agencijami iz Slovenije in Italije. V sodelovanju z lokalnimi partnerji smo pripravili čezmejne turistične pakete, ter pozvali agencije, da pripravijo ponudbo, ki bo vključevala znamenitosti na Poti miru.
Zasnovali smo številna promocijska orodja: brošuro Soča povej, oglase ter spletno stran www.slovenia.info/socapovej. Produkt Poti miru in nanj vezano ponudbo smo v letu 2014 predstavili tudi na 11 mednarodnih sejmih/borzah. Odzivi tako ponudnikov kot tudi obiskovalcev potrjujejo, da ima Pot miru od Alp do Jadrana turistični potencial. V letu 2015 se bomo osredotočili na promocijske dejavnosti, predvsem na trgih Italije, Nemčije, Avstrije ter Madžarske."
Gorazd Skrt, javna agencija SPIRIT Slovenija, vodja predstavništva v Italiji pa je dejal: "Stota obletnica prve svetovne vojne in fronte na reki Soči nam ob pozornosti, ki jo tem dogodkom namenjajo mediji, nudi priložnost za promocijo krajev, kjer so pred stoletjem potekali boji. Sodobnega gosta moramo, ob zgodovini, opozoriti na doživetja, ki jih ponuja svet ob Soči in na Krasu – predvsem gastronomske in športne užitke ter izkušnje v naravi.
Hkrati nam obletnica nudi možnost, da povežemo ponudbo zahodne Slovenije s turistično ponudbo Furlanije Julijske Krajine. Zgodbo soške fronte smo v ob 100. obletnici večkrat predstavili italijanskim medijem, s tiskovno konferenco po milanskih ulicah, ki nosijo zgodovinska imena iz tega obdobja, s postavitvijo bunkerja v središču Milana ter s tramvajem s podobami soške fronte, ki je letošnjega novembra vozil po milanskih ulicah. Leta 2015, ob 100. obletnici vstopa Italije v I. svetovno vojno, bomo s promocijo nadaljevali v italijanskem glavnem mestu."
Maša Klavora, Fundacija Poti miru v Posočju je poudarila: "Fundacija Poti miru v Posočju (idejni vodja projekta) in Pokrajina Gorica (vodilni partner) sta v sodelovanju z mnogimi občinami in pokrajinami vzdolž nekdanje soške fronte v 2014 izvedli številne aktivnosti skozi čezmejni projekt Pot miru/Via di pace: ureditev novih poti in muzejev na prostem ter postavitev info tabel in vpisnih skrinjic (Prižnica, Vodice, Brda, Škabrijel, Debela griža/San Michele), droben promocijski material, izgradnja Info centra v Gorjanskem pri Komnu, razstavo Ženske na predvečer vojne.
S pomočjo čezmejnega projekta ALISTO (Na krilih zgodovine) pa smo naredili simulator letenja, ki je postavljen v Info centru Poti miru. Dobro smo sodelovali tudi z Nacionalnim odborom za obeleževanje stoletnic, v Severno Primorski regiji je Svet regije ustanovil Regijski operativni odbor za obeleževanje stoletnic.
V sodelovanju z nacionalno turistično organizacijo, lokalnimi in regionalnimi turistični organizacijami, občinami, društvi, Kobariškim muzejem smo izvedli veliko študijskih obiskov za novinarje in turistične agente. Sodelovali smo pri pripravi ali izvedbi različnih filmov, ki so nastajali tudi na območju soške fronte in bili (ali še bodo) predvajani v številnih evropskih državah.
Veliko aktivnosti, povezanih z združevanjem turističnih ponudnikov, oblikovanjem čezmejnih paketov, nastopov na sejmih in borzah po Evropi, pa smo izvedli tudi s pomočjo čezmejnega projekta T-lab, ki ga vodi javna agencija SPIRIT Slovenija.Zabeležili smo, da se je v letošnjem letu povečal obisk glavnih točk, ki so povezane s stoletnicami in Potjo miru: Kluže, Kobariški muzej, Info center Pot miru, Javorca, Sabotin, Cerje. S partnerji snujemo nove ideje in projekte tudi za naprej."
Mara Černic, Pokrajina Gorica pravi: "Pokrajina Gorica je vodilni partner projekta Pot miru na italijanski strani meje in skupaj s Fundacijo POTI MIRU, ki je idejni partner projekta, izvaja različne aktivnosti na goriškem območju povezane z ohranjanjem spomina na padle v prvi svetovni vojni in s promocijo goriške-briške in kraške pokrajine. Leta 2007 je Pokrajina Gorica zasnovala projekt Kras 2014, tj. krožno pot, ki povezuje tri glavne točke na goriškem krasu.
Prva točka je Debela griža (Vrh Sv. Mihaela v občini Sovodnje), kjer se obiskovalci lahko seznanijo z zgodovinskimi dejstvi z ogledam vojaških rovov. Druga točka je italijanska kostnica in avstro-ogrsko pokopališče v Redipulji, kjer naj bi se obiskovalci poklonili vsem padlim vojakom. Tretja točka pa je naravni rezervat doberdobskega in prelostnega jezera. V sprejemnem centru Gradina obiskovalci odkrivajo kraške naravne znamenitosti in skrivnosti ob spoznavanju vaške zgodovine skozi roman Prežiha Voranca Doberdob.
Muzej na odprtem na Krasu dopolnjuje in obogati ogled pokrajinskega muzeja prve svetovne vojne v grajskem naselju v Gorici (Musei provinciali di Borgo castello a Gorizia). Muzejska zbirka ja postavljena tako, da obiskovalcu pripoveduje o zgodovini Gorice in prebivalcev širše okolice v obdobju pred, med in po 1. svetovni vojni. V središču zgodovinskega dogajanja je vojak, človek, moški, oče, sin.
KRAS 2014 je del skupne Poti miru ob reki Soči, ki danes povezuje in združuje ljudi ob italijansko-slovenski meji. Pokrajina Gorica redno promovira in informira širšo javnost z različnimi pobudami na kulturnem področju. Tesno sodelujemo s turistično agencijo dežele Furlanije-Julijske Krajine z namenom promocije naše pokrajine v širšem italijanskem in evropskem prostoru."
Željko Cimprič, Kobariški muzej: "Od druge polovice leta 2013 dalje je tematika prve svetovne vojne medijsko izraziteje prisotna tako v evropskem kot tudi svetovnem prostoru. Članki v časopisih, dokumentarne oddaje, TV serije ( Slovenci in 1. svetovna vojna, Apokalipsa…) so priložnost za ponovni razmislek o koreninah največjih dveh morij v prvi polovici preteklega stoletja. Del te svetovne plime je pljusknil tudi v Kobariški muzej, ki s svojo pripovedjo ponuja priložnost za poglobljen razmislek o tem, kaj je šlo narobe takrat in kaj gre ali lahko gre narobe danes.
V obdobju številnih kriz in recesij, muzej od novembra 2013 beleži krepko povečano zanimanje obiskovalcev za vsebine, ki jih predstavlja. V letu, ki smo ga že skoraj zaključili, muzej beleži za tretjino več obiskovalcev kot v predhodnem letu. Letos nas je tako obiskalo nekaj več kot 61.000 gostov, kar je nekaj tisoč nad dolgoletnim poprečjem. Dobri dve tretjini jih prihaja iz tujine, in sicer skupaj iz 75 držav z vseh kontinentov.
Največji porast muzej letos beleži pri gostih, ki so nas v letih krize "zapustili", torej pri Italijanih in Slovencih. Zelo pozitivna gibanja zasledimo tudi pri Madžarih, nemško govorečih in gostih iz anglosaksonskega sveta. V letu 2015 pričakujemo zaradi obletnice vstopa Italije v vojno porast števila italijanskih gostov. Temu prilagajamo tudi svoje promocijske aktivnosti.
V naslednjih letih se bo muzej poleg mednarodnih simpozijev, srečanj, posebej posvečal enoletnim razstavam, s katerimi bo javnosti predstavljal še neosvetljene dele mozaika kompleksne in zapletene podobe velike vojne. Tako bo v letu 2015 postavil razstavo o italijanski armadi v Posočju od 1915 do 1917, naslednje leto bo predstavljena A-O armada, v letu 2017 pa tudi kobariška bitka."
Na predlog slovenskih turističnih novinarjev je Fundacija Pot miru je leta 2012, v Sloveniji, prva prejela najvišje priznanje Zlato jabolko, ki jo podeljuje Svetovno združenje turističnih novinarjev in piscev FIJET. Prejeli so jo za vključevanje kulturne in zgodovinske, stvarne in nestvarne dediščine v turistične programe.
Maša Klavora je v pogovoru dejala, da je bil Drago Bulc eden izmed prvih, ki je prepoznal pomen in vrednost Poti miru in nas zato predlagal za Zlato jabolko, ki smo ga kot prvi v Sloveniji prejeli leta 2012.
sreda, 10. december 2014
Podelili so certifikate Družini prijazno podjetje
V Cankarjevem domu je Inštitut Ekvilib skupaj z Ministrstvom za delo podelil 18 osnovnih in 6 polnih certifikatov Družini prijazno podjetje. Pred podelitvijo certifikatov, podelila jih je državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk, sta potekali okrogli mizi Raznolikost delovnih timov, kako do tja? in Usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja 10 let kasneje, kje je Slovenija.
Osnovne certifikate Družini prijazno podjetje, generacije 2014 so prejeli: Biotehniški center Naklo, Center za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa Radovljica, CENTERKONTURA d.o.o., Dom starejših občanov Ilirska Bistrica, Dom starejših občanov Ljubljana Vič – Rudnik, Javne službe Ptuj d.o.o., Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor, Skupina Proficio, LIDL d.o.o. k.d., PLASTIKA SKAZA d.o.o., Psihiatrična klinika Ljubljana, SNAGA, d.o.o., Splošna bolnišnica Murska Sobota, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Zavod RS za zaposlovanje, Zavod za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava, Zdravstveni dom Ljubljana in Zdravstveni dom Novo mesto.
Polne certifikate pa so prejela podjetja: Baby center d.o.o., BORZEN, organizator trga z električno energijo, d.o.o., Elektro Gorenjska, d.d., Elektro Maribor d.d., Nova Ljubljanska banka d.d. in Slovenski inštitut za standardizacijo.
Z dogodkom so hkrati počastili 10 let od razvojnega partnerstva „MLADIM MATERAM/DRUŽINAM PRIJAZNO ZAPOSLOVANJE” v okviru pobude EQUAL, iz katerega izhaja certifikat Družini prijazno podjetje, ter desetletnico delovanja Ekvilib Inštituta.
torek, 9. december 2014
Bela napotnica – prihranek časa in poti za bolnika
S prvim
januarjem 2015 vstopa v veljavo bela napotnica, ki pomeni razbremenitev
osebnega zdravnika in, kar je morda še bolj pomembno, bela napotnica bo
prispevala k prihranku časa in poti bolniku. Bolniki, ki nimajo izbranega
osebnega zdravnika (splošni zdravnik, zobozdravnik, ginekolog) v javni
zdravstveni mreži, torej v zdravstvenem domu ali pri koncesionarju, bodo na
podlagi bele napotnice zasebnega zdravnika lahko koristili vse nadaljnje
specialistične storitve v javni zdravstveni mreži pod enakimi pogoji kot bolniki
na podlagi zelene napotnice. Bolnik, ki bo imel napotnico osebnega zdravnika za
specialistični pregled in si bo izbral zasebnega izvajalca (samoplačniško
ambulanto), pa se v novem letu ne bo vračal več k osebnemu zdravniku po novo
napotnico za napotitve k drugim specialistom ali na diagnostične preiskave.
Mihael Demšar, dr. med., predsednik Odbora za osnovno zdravstvo je ob tem
dejal: »Gre za male korake v pravo smer. Odbor
za osnovno zdravstvo je z uspešnimi sestanki uspel uresničiti idejo bele
napotnice, katere vsebina je skoraj popolnoma enaka zeleni. Pacient bo imel z
belo napotnico enake pravice pri javnem izvajalcu.«
Tudi pri vpisu v
čakalno vrsto bo veljal enak režim, ne glede na to, s kakšno napotnico se bo
bolnik prijavil na pregled. Omejitev, ki velja pri obeh vrstah napotnice, je,
da specialist ne more napisati napotnice samemu sebi.
S podrobnimi navodili je ZZZS seznanil izvajalce zdravstvenih storitev, ostali dokumenti pa so dosegljivi na spletni strani ZZS, kjer je objavljena tudi bela napotnica in si jo lahko vsak zasebni izvajalec natisne.
nedelja, 7. december 2014
Razstava - Kam so šle vse fabrike?
Kamnik, november 2014 – Na gradu Zaprice v Kamniku so odprli razstavo ' Kam so šle vse fabrike' avtorja Markota Kumerja, ki predstavlja zgodbe sedmih najpomembnejših kamniških tovarn: Titana, Svilanita, Kika, Ete, Svita, Utoka in Stola, ki imajo svoje korenine na koncu devetnajstega ali na začetku dvajsetega stoletja, vse pa so nastale predvsem na pobudo podjetnih posameznikov. Z razstavo je avtor dregnil v nerazščiščeno in nezaceljeno kamniško rano. Razstavo, ki bo odprta do konca leta 2015, je odprl Marjan Šarec, župan Kamnika.
V otvoritvenem nagovoru je župan Kamnika med drugim dejal: "Kamniške fabrike niso odšle nikamor, večina objektov še stoji, izgubili pa so dušo, kajti delo, ki so ga ustvarjale generacije, je uspelo eni generaciji uničiti v zgolj parih letih. Ne zgolj zaradi izgube trga in nekonkurenčnosti, ampak predvsem zaradi premajhne volje, da bi se nekdanja uspešna podjetja še pravočasno prestrukturirala, s čimer je (med vrsticami) namignil na dejstvo, da se je več energije vlagalo v privatizacijo, hiter zaslužek in plenjenje premoženja."
O sami razstavi, ki jo je pripravil, je Marko Kumer dejal, da gre za realizacijo projekta, ki se je, na pobudo KD Priden možic, začel s postavitvijo manjše istoimenske razstave v parku Evropa, ki je pripomogla k temu, da so uspeli zbrati kontakte, informacije in predmete, ki so razstavljeni. Po njegovih besedah razstava prinaša subjektiven izbor predmetov iz sedmih kamniških tovarn, saj vsega, žal, nikoli ni moč vključiti, se pa nadeja, da se projekt s to razstavo, ki jo je oblikovala Sonja Ifko, strokovnjakinja za industrijsko dediščino, še ni končal in da se bo stvar še nadaljevala.
Glede knjige oziroma razstavnega kataloga, pa je Marko Kumer dejal, da ne gre za klasičen razstavni katalog, ampak za besednjak pojmov, ki so povezani s kamniško industrijo. Na ta način je želel ohraniti tudi del tovrstne dediščine, ki utegne zlagoma, z menjavo generacij, ponikniti v pozabo, samemu katalogu razstave pa nekako podaljšati rok uporabnosti.
Za spremljajoči program odprtja razstave, v katerem so za glasbeno popestritev, s staro pesmijo, iz leta 1910, kamniških tkalk, premierno poskrbele Ljudske pevke Predice, so poskrbeli v Kulturnem društvu Priden možic, vse skupaj pa je, zabavno in z družbeno kritično noto, povezoval Goran Završnik, ki je na koncu prireditve, brez dlake na jeziku, dejal, da za propad kamniških fabrik nista krivi le izguba trga in nekonkurenčnost, ampak, da je imela prste zraven tudi kaka (lokalna) bar..a.
Občinstvo ga je za besede, ki so vseprisotno in nemo kričale, da jih slednjič nekdo izreče tudi na glas in brez katerih bi prireditev obvisela kar nekako v zraku, nagradilo z bučnim aplavzom.
Po končani otvoritvi razstave sem se pogovarjal z direktorjem takratnega UTOK-a Stanetom Simšičem, ki je poudaril: "Razstava me je boleče prizadela ker gledam kako so šle naše fabrike v likvidacijo. Prav žal mi je, da lepo in skrbno pripravljena razstava boleče ohranja spomine na tisti čas, ki lepo prikazuje tudi delo in dejavnost naše tovarne."
Drugi moj sogovornik je bil Ivan Kozjek, ki je bil v UTOK-u vodja energetike, ki je med drugim dejal: "Za delavca je bilo takrat dobro poskrbljeno. Poleg dobro organizirane prehrane smo imeli redno delo in plačo, ki je bila kar dobra v primerjavi s sedanjim časom. Razstava na kateri sem se, po dolgem času, srečal z nekaterimi prijatelji in sodelavci, mi je pa zelo všeč."
Pogovarjal sem se tudi z Ivotom Gašperičom, strojnim inženirjem, ki je delal v Titanu. Navdušen nad razstavo je med drugim dejal: "Razstava je enkratna in za naše zanamce odlična dediščina." Povedal je tudi kako so v okviru tovarne imeli odlično poskrbljeno za kulturno in športno dejavnost ter kako so udarniško izdelali tovorno žičnico za planinsko kočo na Kokrškem sedlu, ki še danes obratuje. Poudaril pa je: "Za delavca je bilo zelo dobro poskrbljeno. Plače z zahodom niso bile primerljive, marsikatero blago se ni dobilo, kljub temu pa smo se počutili bolj srečne kot se mladi počutijo danes."
Spletna stran Medobčinskega muzeja Kamnik TUKAJ
Besedilo in video: Janez Platiše
Vir: Medobčinski muzej Kamnik, Kamnik Info
V otvoritvenem nagovoru je župan Kamnika med drugim dejal: "Kamniške fabrike niso odšle nikamor, večina objektov še stoji, izgubili pa so dušo, kajti delo, ki so ga ustvarjale generacije, je uspelo eni generaciji uničiti v zgolj parih letih. Ne zgolj zaradi izgube trga in nekonkurenčnosti, ampak predvsem zaradi premajhne volje, da bi se nekdanja uspešna podjetja še pravočasno prestrukturirala, s čimer je (med vrsticami) namignil na dejstvo, da se je več energije vlagalo v privatizacijo, hiter zaslužek in plenjenje premoženja."
O sami razstavi, ki jo je pripravil, je Marko Kumer dejal, da gre za realizacijo projekta, ki se je, na pobudo KD Priden možic, začel s postavitvijo manjše istoimenske razstave v parku Evropa, ki je pripomogla k temu, da so uspeli zbrati kontakte, informacije in predmete, ki so razstavljeni. Po njegovih besedah razstava prinaša subjektiven izbor predmetov iz sedmih kamniških tovarn, saj vsega, žal, nikoli ni moč vključiti, se pa nadeja, da se projekt s to razstavo, ki jo je oblikovala Sonja Ifko, strokovnjakinja za industrijsko dediščino, še ni končal in da se bo stvar še nadaljevala.
Glede knjige oziroma razstavnega kataloga, pa je Marko Kumer dejal, da ne gre za klasičen razstavni katalog, ampak za besednjak pojmov, ki so povezani s kamniško industrijo. Na ta način je želel ohraniti tudi del tovrstne dediščine, ki utegne zlagoma, z menjavo generacij, ponikniti v pozabo, samemu katalogu razstave pa nekako podaljšati rok uporabnosti.
Za spremljajoči program odprtja razstave, v katerem so za glasbeno popestritev, s staro pesmijo, iz leta 1910, kamniških tkalk, premierno poskrbele Ljudske pevke Predice, so poskrbeli v Kulturnem društvu Priden možic, vse skupaj pa je, zabavno in z družbeno kritično noto, povezoval Goran Završnik, ki je na koncu prireditve, brez dlake na jeziku, dejal, da za propad kamniških fabrik nista krivi le izguba trga in nekonkurenčnost, ampak, da je imela prste zraven tudi kaka (lokalna) bar..a.
Občinstvo ga je za besede, ki so vseprisotno in nemo kričale, da jih slednjič nekdo izreče tudi na glas in brez katerih bi prireditev obvisela kar nekako v zraku, nagradilo z bučnim aplavzom.
Po končani otvoritvi razstave sem se pogovarjal z direktorjem takratnega UTOK-a Stanetom Simšičem, ki je poudaril: "Razstava me je boleče prizadela ker gledam kako so šle naše fabrike v likvidacijo. Prav žal mi je, da lepo in skrbno pripravljena razstava boleče ohranja spomine na tisti čas, ki lepo prikazuje tudi delo in dejavnost naše tovarne."
Drugi moj sogovornik je bil Ivan Kozjek, ki je bil v UTOK-u vodja energetike, ki je med drugim dejal: "Za delavca je bilo takrat dobro poskrbljeno. Poleg dobro organizirane prehrane smo imeli redno delo in plačo, ki je bila kar dobra v primerjavi s sedanjim časom. Razstava na kateri sem se, po dolgem času, srečal z nekaterimi prijatelji in sodelavci, mi je pa zelo všeč."
Pogovarjal sem se tudi z Ivotom Gašperičom, strojnim inženirjem, ki je delal v Titanu. Navdušen nad razstavo je med drugim dejal: "Razstava je enkratna in za naše zanamce odlična dediščina." Povedal je tudi kako so v okviru tovarne imeli odlično poskrbljeno za kulturno in športno dejavnost ter kako so udarniško izdelali tovorno žičnico za planinsko kočo na Kokrškem sedlu, ki še danes obratuje. Poudaril pa je: "Za delavca je bilo zelo dobro poskrbljeno. Plače z zahodom niso bile primerljive, marsikatero blago se ni dobilo, kljub temu pa smo se počutili bolj srečne kot se mladi počutijo danes."
Spletna stran Medobčinskega muzeja Kamnik TUKAJ
Besedilo in video: Janez Platiše
Vir: Medobčinski muzej Kamnik, Kamnik Info
sobota, 6. december 2014
Miklavž obdaril otroke v Polhovem Gradcu
petek, 5. december 2014
Silverka Lesjak Klapš, revija Horizont, prejela nagrado Marco Polo
Z leve, Silverka Lesjak Klapš, nagrajenka, Tijani Haddad, predsednik svetovnega združenja FIJET, Tina Čubrilo, predsednica hrvaškega združenja FIJET |
Nagrajeno reportažo o Maroku si lahko ogledate TUKAJ
Besedilo in foto: FIJET Slovenija
sreda, 3. december 2014
Prižig prazničnih luči v Ljubljani
Ljubljana - Ob 17.15 je bil na Prešernovem trgu pričetek prešernosti in prižig prazničnih luči v središču prestolnice, na kateri je zbrane nagovoril ljubljanski župan Zoran Janković .
V svojem nagovoru je, med drugim, z zadovoljstvom povedal: »Pred dvema urama sem zvedel, da je Mestna občina Ljubljana je v Bruslju prejela bronasro priznanje Access City Award 2015, s katerim se uvrščamo v sam vrh evropskih mest glede dostopnosti javnega prostora osebam z oviranostmi,« potema pa se dejal: »Srečno Ljubljana, srečno Slovenija, srečno vsem ljudem na svetu.«
Hkrati se je pričel tudi Miklavžev sejem na Bregu, Cankarjevem nabrežju, Kongresnem trgu, na Prešernovem trgu pa še praznični sejem. Kljub dežju se je prireditve udeležila velika množica ljudi.
V svojem nagovoru je, med drugim, z zadovoljstvom povedal: »Pred dvema urama sem zvedel, da je Mestna občina Ljubljana je v Bruslju prejela bronasro priznanje Access City Award 2015, s katerim se uvrščamo v sam vrh evropskih mest glede dostopnosti javnega prostora osebam z oviranostmi,« potema pa se dejal: »Srečno Ljubljana, srečno Slovenija, srečno vsem ljudem na svetu.«
Hkrati se je pričel tudi Miklavžev sejem na Bregu, Cankarjevem nabrežju, Kongresnem trgu, na Prešernovem trgu pa še praznični sejem. Kljub dežju se je prireditve udeležila velika množica ljudi.
torek, 2. december 2014
ZZZS uvedel terapevtsko skupino zdravil za zdravljenje zelene mrene-glavkoma
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je pred dnevi uvedel že sedmo terapevtsko skupino zdravil, in sicer za zdravila z lokalnim delovanjem za zdravljenje zelene mrene - glavkoma. Cene teh zdravil naj bi zaradi tega padle za okoli 24 odstotkov. Na ta način bi ZZZS skupaj s prostovoljnim zdravstvenim zavarovalnicam, na leto, prihranili okoli milijon evrov, ki bi ga lahko porabili za nova biološka zdravila in skrajšanje čakalnih vrst.
Vodja oddelka za zdravila na ZZZS Jurij Fürst je pojasnil: »V terapevtsko skupino za zdravljenje zelene mrene-glavkoma so vključene samo kapljice za lokalno zdravljenje glavkoma. Vseh učinkovin je 15, zdravil 24, kot referenčno učinkovino smo izbrali latanoprost, ker je učinkovina z največ študijami, cenovno ugodna in učinkovita. Trenutno poteka 14-dnevno prehodno obdobje, ko še ni preplačil in se cene šestih zdravil, ki še niso prilagodile oziroma znižale ceno lahko to še storijo«, je poudaril Fürst.
Slovenski sistem terapevtskih skupin je prijaznejši od sistema v nekaterih drugih državah, poudarjajo na ZZZS. Slovenski bolnik se lahko izogne doplačilu z izbiro drugega zdravila, medtem ko so na primer v Avstriji, Nemčiji ali na Hrvaškem doplačila obvezna in se gibljejo od enega do 10 evrov, odvisno od države.
Po napovedih generalnega direktorja Samota Fakina bo ZZZS poslovno leto zaključil ugodno, okoli 30 milijonov evrov bodo lahko vložili v skrajševanje čakalnih vrst, s pričakovanjem na dobre obete v prihodnjem letu, saj bodo naslednji teden sprejemali poslovni načrt za leto 2015.
Vodja oddelka za zdravila na ZZZS Jurij Fürst je pojasnil: »V terapevtsko skupino za zdravljenje zelene mrene-glavkoma so vključene samo kapljice za lokalno zdravljenje glavkoma. Vseh učinkovin je 15, zdravil 24, kot referenčno učinkovino smo izbrali latanoprost, ker je učinkovina z največ študijami, cenovno ugodna in učinkovita. Trenutno poteka 14-dnevno prehodno obdobje, ko še ni preplačil in se cene šestih zdravil, ki še niso prilagodile oziroma znižale ceno lahko to še storijo«, je poudaril Fürst.
Slovenski sistem terapevtskih skupin je prijaznejši od sistema v nekaterih drugih državah, poudarjajo na ZZZS. Slovenski bolnik se lahko izogne doplačilu z izbiro drugega zdravila, medtem ko so na primer v Avstriji, Nemčiji ali na Hrvaškem doplačila obvezna in se gibljejo od enega do 10 evrov, odvisno od države.
Po napovedih generalnega direktorja Samota Fakina bo ZZZS poslovno leto zaključil ugodno, okoli 30 milijonov evrov bodo lahko vložili v skrajševanje čakalnih vrst, s pričakovanjem na dobre obete v prihodnjem letu, saj bodo naslednji teden sprejemali poslovni načrt za leto 2015.
Naročite se na:
Objave (Atom)