petek, 30. januar 2015

15. Sejem Alpe-Adria: Turizem in prosti čas

Letošnji 15. Sejem Alpe-Adria: Turizem in prosti čas, ki bo odprt do sobote 31. januarja, je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani uradno odprl Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Nagrado Gospodarskega razstavišča za kakovost in odličnost v turizmu Jakob je Ekonomski in turistični šoli iz Daruvarja na Hrvaškem za Sladke spominke – inovativno ponudbo medenjakov in čokolad s simboli mesta, podelil Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Vlade RS. Navzoče sta nagovorila še ljubljanski župan Zoran Janković in mag. Iztok Bricl, direktor Gospodarskega razstavišča.

VIDEO - Nekaj lepih video utrinkov z letošnjega sejma Alpe-Adria



Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu je v nagovoru med drugim je dejal: »V obmejnih regijah sosednjih držav živi več kot 150.000 Slovencev. Danes meja ni več. Združuje nas skupna evropska družina, skupni kulturni prostor in skupno, tudi gospodarsko in turistično sodelovanje. Odkrivajmo naše zamejstvo! Naj ne bo več neznano, ampak povezano z matično domovino, predvsem pa vedno prisotno v naših srcih, glavah, razmišljanjih in popotovanjih.«

Minister Počivalšek je po slovesnem odprtju v pogovoru z Dragom Bulcem, predsednikom Društva turističnih novinarjev FIJET Slovenije, razgrnil svoje poglede o razmerah v slovenskem turizmu.

Letošnji poudarek sejma je na aktivnem turizmu. Pohodništvu, kolesarjenju in ribolovu se kot novost pridružujejo ekstremni, adrenalinski in urbani športi. Njihovo predstavitev z brezplačnimi predstavitvenimi tečaji dopolnjuje še komisijska prodaja rabljene športne opreme v organizaciji športnega društva Alive.

Od 28. do 31. januarja 2015 poteka še 9. Mednarodni strokovni sejmi okusov – gastronomija, pijača, kava, slaščičarstvo, pekarstvo, gostinsko-hotelska oprema, sladoled in vino. Oba sejma je mogoče obiskati z eno stopnico.

Vse dni je sejem odprt od 10. – 19. ure. Vstopnica za upokojence stane 5 evrov.

četrtek, 29. januar 2015

Računalniško usposabljanje za urejanje spletne strani

V Mestni knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani je potekalo računalniško usposabljanje, ki je bilo namenjeno urednikom spletnih strani, ki so že nastale v okviru Stičišča NVO osrednje Slovenije in tistim, ki se zanjo šele odločajo, da se usposobijo in spoznajo urejevalnik spletnih strani Conloco ter osvojijo oblikovanje in pošiljanje elektronskih obvestil z uporabo brezplačnega programa za pošiljanje e-obvestil MailChimp.


Udeležencem je po usposabljanju na voljo nadaljnje brezplačno mentorstvo pri urejanju spletnih strani in kreiranju e-obvestil.

Usposabljanje je bilo praktične narave, zato je delo potekalo na računalnikih. V prvem delu so slušatelji spoznali, kako dodajati besedila in fotografije na spletne strani, ki so nastale v okviru Stičišča NVO osrednje Slovenije. V drugem delu pa so se učili uporabljati brezplačno orodje MailChimp, ki je namenjeno kreiranju in pošiljanje e-obvesti kot so vabila, obvestila, novice in druge vsebine svojim članom in uporabnikom.

Usposabljanje sta vodili Klara Kržišnik in Irena Planinšek, sodelavki Stičišča NVO osrednje Slovenije, ki nudita pomoč in podporo NVO na različnih področjih med drugim pri prvem nastopu na spletu preko tipskih spletnih strani in promociji organizacij.

Dodatne informacije: Klara Kržišnik: 059 927 619, klara.krzisnik@consulta.si, http://www.consulta.si/

petek, 23. januar 2015

Naj prostofer 2014 je Vinko Zalar

Za Naj prostoferja 2014 je bil po mnenju uporabnikov razglašen Vinko Zalar iz Ljubljane. Ta naziv si je prislužil z upoštevanjem vseh treh kriterijev. Bil je najboljši po številu prevoženih kilometrom, na vrhu po zadovoljstvu uporabnikov in dobil najvišje ocene uporabnikov. Slovesnosti se je udeležil tudi minister Boris Koprivnikar, ki je bil častni pokrovitelj dogodka in soustanovitelj mreže Matija.

Za prostoferja, ki je bil po mnenju uporabnikov najboljše ocenjen je bil razglašen Rajko Primc iz Ljubljane. Prostofer, ki je prevozil največ prostoferskih kilometrov, preko 5 tisoč, pa je bil Branko Breznik iz Celja. Ker je zbolel je priznanje prevzela njegova žena.



Aktivnim prostoferjem, ki jih preko 80 pa so podelili zahvalne listine. Posebno zahvalo je za prostovoljno delo pri širjenju prepoznavnosti mreže Prostofer prejela Darinka Bukovnik. Priznanja in zahvale je podelil Iztok Polak, direktor mreže Matija.

Slovesnosti se je udeležil tudi minister Boris Koprivnikar, ki je bil častni pokrovitelj dogodka in tudi eden od ustanoviteljev mreže Matija. V nagovor je poudaril, da je vesel ker se projekt Prostofer uspešno nadaljuje.

Predstavljen je bil tu primer dobre prakse iz Občine Radlje ob Dravi kjer se je v okviru projekta Starejšim prijazna občina, ki ga je vodil Inštitut Antona Trstenjaka, pridružila projektu Prostofer. Povezali so se tudi z Zavodom Zadihaj in najeli električni avtomobil za katerega mesečno Občina plačujejo približno 250 evrov.

V njihovi občini sedaj prostovoljci z električnim avtomobilom vozijo starejše ljudi po opravkih. "K premišljeni akciji, kako izboljšati mobilnost starejših v naši Občini nas je se spodbudila ukinitev javnega avtobusnega prevoza," je poudaril Alan Bukovnik, župan Občine Radlje ob Dravi.

Glavni pokrovitelj dogodka je bil T-2. Ostali pokrovitelji pa so bili Toyota Slovenija, Hartmannn, VPD Bled, Avtotehna, Lidl, Zavarovalnica Triglav in Telekom Slovenija.

četrtek, 22. januar 2015

Homerjeva Iliada v režiji Jerneja Lorencija bo zaživela v Gallusovi dvorani CD

Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma bo v soboto, 24. januarja, ob 20.00 premiera krstne uprizoritve Homerjeve Iliade, ki je nastala v koprodukciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, Mestnega gledališča ljubljanskega in Cankarjevega doma. Režiser uprizoritve je Jernej Lorenci, ki je skupaj z dramaturgoma Evo Mahkovic in Maticem Starino tudi avtor priredbe tega znamenitega epa. 

V uprizoritvi igrajo Jure Henigman kot Ahil, Nina Ivanišin kot Tetida, Aljaž Jovanović kot Paris, Gregor Luštek kot Hefajst, Marko Mandić kot Hektor, Zvezdana Novaković kot Brizejda, Jette Ostan Vejrup kot Hera, Tina Potočnik kot Helena, Matej Puc kot Zevs, Blaž Setnikar kot Patroklos, Janez Škof kot Priam in Jernej Šugman kot Agamemnon. Kot pravi Lorenci, je »Iliada prvi ep Evrope, praroman, praopera, praspektakel, prvi MTV«. Odpira vprašanja posameznika in identitete ter možnosti razmišljanja o času, v katerem živimo.

Ravnatelj ljubljanske Drame Igor Samobor opaža, da so v času moralne in finančne krize kultura, umetnost, in s tem tudi gledališče, na žalost postavljeni na stranske tire ter da se prav tu kot izredno pomembno predstavi sodelovanje gledaliških institucij, ki pokaže, kako živo in močno je slovensko gledališče v resnici ter koliko možnosti za pogovore o stanju družbe, v kateri živimo, dejansko lahko ponudi. To odpira tudi vprašanje identitete, ki je tudi rdeča nit letošnjega repertoarja SNG Drama Ljubljana. Spraševanje o spremembah evropske civilizacije in zgodovini vojn je ravnatelja Drame Igorja Samoborja in režiserja Jerneja Lorencija privedlo do odločitve za uprizoritev Iliade, pratemelja in izvora Evrope, njenega začetka. 

Kot pravi direktorica in umetniški vodja Mestnega gledališča ljubljanskega Barbara Hieng Samobor, se je za sodelovanje v koprodukciji odločila tudi zaradi priložnosti ponovnega ustvarjanja z režiserjem Lorencijem, možnosti sodelovanja in poglobljenega medsebojnega spoznavanja med člani obeh največjih slovenskih igralskih ansamblov ter uprizoritvenih priložnosti, ki jih daje veličastni oder Gallusove dvorane Cankarjevega doma.

Na novinarski konferenci pred premiero je poudarila, da gre za uprizoritev, ki je ne moremo opisovati, ampak jo moramo sami doživeti. »Opisuje na tisoče ljudi, ki so bili in ki bodo. Opisuje jo tisočim ljudem, ki bodo to predstavo gledali, pa vendarle pušča posameznemu gledalcu, da bo predstavo prosto evociral v svoji fantaziji, s pomočjo fantazije, ki jo bo imel pred sabo na odru in v ušesih. Gre za uprizoritev, ki priklicuje neke podobe, buri domišljijo, omogoča lastne asociacije, odpira zelo široke asociativne pokrajine, ne da bi nas silila v ta ali oni zgodovinski čas, lahko si ga celo poljubno izberemo. Vsi avtorji verjamejo v to, da sta poezija in glasba oz. zvočna kreacija tista, iz katere lahko nastane več podob, ki so lahko preprosto likovne ali pa celo čustvena in filozofska potovanja. Uprizoritev na odru povzroči zelo veliko, največ pa stavi na dogajanja v naših glavah.«

Generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski pri Iliadi izpostavlja kontradikcijo med uprizoritvenim prostorom in občutkom intimnosti, ki ga predstava vzbuja. »Iliada ustvari občutek intimnosti kljub velikemu volumnu Gallusove dvorane Cankarjevega doma in daje gledalcu občutek, da je sam z ljudmi, ki so na odru.« Intimnost poudarja tudi vizualna podoba Iliade pod avtorstvom fotografa Petra Uhana in oblikovalke Maje Gspan. »V urbanem okolju se srečujemo z obrazi igralcev, ki nas gledajo v oči. In takšna je tudi Iliada, kot gledalec se počutiš zelo blizu.«

»Ena naših prvotnih idej je bila, da v času, ko vedno bolj in bolj skrbimo vsak zase, odpremo čim več priložnosti za sodelovanje med odličnimi igralci, ki se navadno med seboj v poklicnem smislu ne srečujejo dovolj. V tem času radikalnega individualizma je to še posebej pomembno sporočilo, hkrati pa ena od temeljnih vlog teatra in umetnosti,« je povedal režiser uprizoritve Jernej Lorenci in ob tem poudaril še pomen govora in petja, ki v epu nastopata kot eno. Zven in pomen posamične besede nista ločena, subjekt in objekt ne dosežeta tega razcepa. Pri ustvarjanju predstave v Gallusovi dvorani so režiser in ekipa želeli tudi intimizirati prostor, v katerem bo živela Iliada. »Iščemo gledališko doživetje,« poudarja Lorenci. 

Pri ustvarjanju priredbe sta poleg Lorencija sodelovala tudi dramaturga Matic Starina in Eva Mahkovic. Starina pravi, da je končno besedilo nastajalo organsko, skozi celoten proces študija, ko ga je skupaj vsakodnevno klesala celotna ekipa. »To je še vedno Homerjeva Iliada, ampak tudi Iliada celotne ekipe in kmalu tudi vaša.« Eva Mahkovic izpostavlja uporabo časovnega okvirja v Homerjevi Iliadi in vprašanje konstrukcije časovnice zgodbe, čeprav je to ep. »Zavedati se moramo značilnosti tega posebnega žanra. Homerjeva zgodba je samo drobec v neki široko zastavljeni zgodbi trojanskega cikla. Kot eden ključnih izzivov se je postavilo vprašanje, kako postaviti uprizoritev na oder, ne da bi izgubili epsko širino.«

Lektorica Tatjana Stanič v ospredje postavi vrhunskost Sovretovega prevoda Iliade, ki je bil nagrajen tudi s Prešernovo nagrado. »Ko smo besedilo v roke vzele nove generacije, se je izkazalo, da njegova genialnost še vedno drži. Pri študiju uprizoritev se kdaj zgodi, da besedilo začne razpadati, v našem primeru pa nikakor ni bilo tako. Prevod nam je bil v trdno oporo pri delu. Pri Iliadi gre za posebno strukturo podajanja informacij skozi verz heksameter, ki ga je bilo treba tudi oživiti in ozavestiti na gledališki način. Kar se bo slišalo na odru, bo pravzaprav gledališka interpretacija epske pripovedi.«

Koreograf in asistent režiserja Gregor Luštek izpostavi zanimivo povezavo med heksametrom v epu, in izzivom iskanja narativnosti iz neke druge ritmične pozicije, ko direktna pripovednost ne deluje več. Scenografa Branka Hojnika sta pri ustvarjanju scenografije navdihovali svetloba in njena igra v gledališkem prostoru. Enako kot ostali sodelavci pa izpostavlja zadovoljstvo ob sodelovanju v takšnem kolektivu. Prav tako so tudi igralci veseli sodelovanja z igralskimi kolegi iz drugega gledališča. 

Uprizoritev pomembno definira glasba, ki jo je ustvaril večkrat nagrajeni skladatelj Branko Rožman skupaj z asistentko Zvezdano Novaković. Kostumografinja je Belinda Radulović, luč pa oblikuje Pascal Mérat. Pri Iliadi sodeluje tudi asistentka scenografa Eva Brvar Ravnikar.

Predpremiera: PE, 23. januarja 2015, ob 19.30
Premiera: SO, 24. januarja, ob 20.00

Ponovitve: PO, 26., TO, 27., SR, 28., ČE, 29., PE, 30., in SO, 31. januarja, ter TO, 3., SR, 4., PO, 23., TO, 24., SR, 25., ČE, 26., PE, 27., in SO, 28. februarja 2015, ob 19.00

Pripravil: Janez Platiše
Vir : NG Drama Ljubljana, Mestnega gledališča ljubljanskega in Cankarjevega doma

sreda, 21. januar 2015

Z Imuno resistom hitro in učinkovito nad virozo

Kot nalašč je Medex v teh dneh, ko se širi viroza, dal v prodajo dva nova izdelka s katerima se lahko hitro in učinkovito spopademo z virozo, ki običajno traja od sedem do deset dni.  Zdravil zanjo ni, z ustrezno prehrano in prehranskimi dopolnili, ki vplivajo na delovanje imunskega sistema, pa lahko poskrbimo, da izzveni že v nekaj dneh.

Pomagamo si lahko z Medex-ovima Imuno resist in Imuno resist junior, ki je prehransko dopolnilo in ga odlikuje trojna moč delovanja, saj vsebuje dve patentirani naravni učinkovini, ki v telesu pomagata spodbuditi lasten imunski odziv, ter vitamin C, ki ima prav tako vlogo pri delovanju imunskega sistema.

Imuno resist in Imuno resist junior sta brez konzervansov, barvil in umetnih arom ter ne vsebujeta laktoze ali glutena. Vsebujeta enake učinkovine, le njihova količina je v različici junior prilagojena otroškemu organizmu. V Medexu so pri tej različici posvetili posebno pozornost tudi okusu. Ta bo otroke zagotovo spomnil na dobri domači malinovec. Izdelka sta pakirana v vsem dobro poznane Medexove stekleničke za enostavno in neposredno uživanje.

Besedilo : Janez Platiše
Vir: Medex

SALOMA glasbena drama Richarda Straussa

V SNG Opera in balet Ljubljana bodo 22. januarja v koprodukciji z Opero Hongkong premierno uprizorili glasbeno dramo v enem dejanju Saloma Richarda Straussa. Latvijski režiser Andrejs Žagars je sledil konceptu svoje lanskoletne postavitve v Operi v Hongkongu. Naslovno vlogo bo kot gostja pela rusko-avstrijska sopranistka Natalia Ushakova.

Programska misel sezone, skrivnost ljubezni je večja od skrivnosti smrti, je replika Oscarja Wilda iz sklepnega monologa damskega besedila Saloma. Istoimenska glasbena drama Richarda Straussa (1864–1949), ki jo je skladatelj komponiral po Wildovi predlogi, je ob praizvedbi leta 1905 kot meteor treščila na glasbeno prizorišče zgodnjega dvajsetega stoletja, avtorja pa povzdignila med enega najpomembnejših opernih skladateljev. 

Strauss je s pomočjo inovativne uporabe glasbe in s kritičnim razmislekom o tedanjih tradicionalnih kulturnih vrednotah in mejnih družbenih vprašanjih šokiral občinstvo in uspel ustvaril izjemno, a hkrati tudi kontroverzno delo. Osnova glasbene drame je biblijska zgodba o Janezu Krstniku, skozi optiko drznega fin de siècla pa smo priča utripu trenutka usodnega srečanja med ljubeznijo, poželenjem in smrtjo. 

Pomembno mesto v tem delu imajo tudi nekatere izrazito mejne teme (obsesija, maščevanje, incest, samomor, …), ki jih nobena družba ne bi smela prezreti. Kot zanimivost velja omeniti, da je le dve leti pred premiero Salome Strauss kot dirigent gostoval v Ljubljani.

Ustvarjalci predstave:
Loris Voltolini, Živa Ploj Peršuh, Andrejs Žagars, Reinis Suhanovs, Kristine Pasternaka, Ineta Sipunova, Kevin Wyn-Jones, Kirill Burlov, Tatjana Ažman

Solisti v nosilnih vlogah:

Jure Kušar, Branko Robinšak, Mirjam Kalin, Vlatka Oršanić, Natalia Ushakova k. g., Robert Vrčon, Aljaž Farasin, Dejan Maksimilijan Vrbančič.

Orkester SNG Opera in balet Ljubljana.

Besedilo: Janez Platiše
Vir: SNG Opera in balet Ljubljana

sobota, 17. januar 2015

25 let Lions kluba Ljubljana in dobrodelni Lions ples

V Cankarjevem domu je potekala slovesnost ob 25. obletnici Lions kluba Ljubljana, prvega slovenskega Lions kluba, katere so se udeležili številni visoki gosti. Štirim organizacijam so podarili donacije. Guverner Lions distrikta 129 Slovenija Jurij Šarman je klubu Ljubljana podelil plaketo za 25. let delovanja, zaslužnim članom Lions kluba Ljubljana pa zahvale listine.

Guverner Lions distrikta 129 Slovenija Jurij Sarman je zaslužnim članom Lions kluba Ljubljana podelil zahvale listine. Z leve: Tone Prosenc, Borut Miklavčič, Nuša Kerševan, Mitja Rotovnik, Uroš Lajovic, Dunja Bohorič, Joco Žnidaršič in Mario Jeglič, ki zaradi odsotnosti ni na fotografiji.


Prisotne je nagovorila Vida Petrovčič, predsednica Lions kluba Ljubljana. Med drugim je dejala: "Četrt stoletja delovanja, v katerem smo šli skozi dve državi, dve valuti, konjunkture in recesije, turbulence na področju vladanja in vodenja države, nas je okrepilo v prepričanju, da puščamo za seboj trajne in neizbrisne sledi.

Vida Petrovčič, predsednica Lions Kluba Ljubljana.


Bolj kot kadarkoli prej prihaja naše prostovoljno delo v ospredje potreb naše družbe danes, ko imamo žal vsak dan priložnost, da nam življenje samo dokazuje nujnost našega obstoja. Pa ne le nam, tudi državi, da nam stoji ob strani za boljše življenje vseh naših ljudi. Zato je prav, da delujemo povezani, da združimo naš celoten idejni, kadrovski in energetski potencial, saj bomo le tako uspeli preseči moč posameznika ali kluba."

Borut Miklavčič, prvi slovenski Lion.


Po končanem nagovoru je Vida Petrovčič na govorniški oder povabila prvega slovenskega Liona gospoda Boruta Miklavčiča, ki je v svojem nagovoru med drugim poudaril: "Ko se po 25. letih oziramo na prehojeno pot našega prostovoljnega dela lahko ponosno rečemo: dobro smo jo prehodili! Seštevek mnogih malih dejanj je v 25. letih postalo veliko dejanje slovenskih Lionov, v prepričanju, da je samo tako mogoče postavljati, graditi boljši on prijaznejši svet, svet miru in solidarnosti.

Borut Miklavčič od guvernerja Jurija Šarmana prejema zahvalno listino.





















Iz množice dobrih dejanj smo z vztrajnostjo in prizadevnostjo postavili trden temelj slovenskemu Lionizmu. Izražam zadovoljstvo, da sem bil ves čas z vami član prvega slovenskega Lions kluba. Spominjam se tudi vseh naših članov, ki jih žal, danes ni več med nami."

Nagovor Dejana Crneka, podžupana Mestne občine Ljubljana.


Sledil je nagovor Dejana Crneka, podžupana Mestne občine Ljubljana, ki je prišel namesto župana Zorana Jankoviča, ki je zbolel in Jurija Šarmana, guvernerja Lions distrikta 129 Slovenija, ki je po končanem nagovoru Lions klubu Ljubljana podelil plaketo za 25. let delovanja, zaslužnim članom Lions kluba Ljubljana pa zahvale oziroma priznanja. Prejeli so jih: Borut Miklavčič, Nuša Kerševan, Dunja Bohorič, Tone Prosenc, Joco Žnidaršič, Vladimir Borisov, Mitja Rotovnik, Uroš Lajovic in Mario Jeglič, zaradi zadržanosti ni bil prisoten.

Na slovesnosti so 6000 evrov podarili in razdelili med štiri organizacije.


Na slovesnosti so 6000 evrov podarili in razdelili med štiri organizacije: Medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih Ljubljana za nakup pripomočkov in Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje za sklad za celostno podporo in pomoč družinam v stiski. Center za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Ig - Draga je prejel donacijo za opremo novih bivalnih prostorov na novi lokaciji na Vodnikovi cesti v Ljubljani, Zavod Pod strehco z ljudsko kuhinjo na Zaloški v Ljubljani pa za nakup nujno potrebnega vozila.

 Donacije je Lions klub Ljubljana podarili štirim organizacijam.




















O delu in pomenu medgeneracijskega sodelovanja in skrb za ohranjanje vrednot Lionizma, ki je temelj sodelovanja med Lions in Leo klubi, ki so mlado žito Lions klubov je spregovorila Leja Peterka, predsednica Leo kluba Ljubljana.


Vida Petrovčič, Borut Miklavčič in Jurij Šarman so v počastitev 25. letnice Lions kluba Ljubljana zarezali torto.

Po končani slovesnosti se je pričel tradicionalni dobrodelni Lions ples z večerjo na kateri so Vida Petrovčič, Borut Miklavčič in Jurij Šarman v počastitev 25. letnice Lions kluba Ljubljana zarezali torto. Potekal je tudi srečelov in tiha dobrodelna dražba slikarskega dela in prodaja unikatnih sveč, ki so jih izdelali varovanci dnevnega varstveno delovnega centra Dolfke Boštjančič, ki po novem domuje v BTC Ljubljana.

Dobrodelni Lions ples sta odprla Vida Petrovčič, predsednica Lions kluba Ljubljana in Jurij Šarman, guverner distrikta 129 Slovenija.

Izkupiček četrt stoletnega delovanja Lionizma na Slovenskem je sedem in pol milijonov evrov dobrodelno podarjenih sredstev, 55 klubov po vsej državi ter 1445 članov in 330 članov Leo podmladka, okoli sto dobrodelnih projektov na leto in nepredstavljivo število dobrodelno opravljenih ur; na drugi strani pa na tisoče prejemnikov donacij, ki so s pomočjo članov Lions in Leo klubov dobili možnost preživetja, bodisi socialnega, zdravstvenega, družbenega.

V kulturnem sporedu je na jubilejni slovesnosti sodelovali člani Big Banda Vrhnika, ki jih vodi Matjaž Lenarčič. Za živo plesno glasbo pa so poskrbeli člani skupine Victory.

Besedilo, foto in video: Janez Platiše

petek, 16. januar 2015

Premiera KO KO komedije nasmejala občinstvo

V nabito polni dvorani Kulturnega doma Mengeš je bila premierna predstava KO KO KOMEDIJE, ki je navdušila občinstvo. Gre za komedijo, v kateri sta o smislih in nesmislih današnjega vsakdana duhovito klepetali simpatični Ana Marija Mitič in Katarina Čas. Ana Marija in Katarina sta združili moč, lepoto in znanje in nasmejati občinstvo s trenutki iz našega vsakdanjega in resničnega življenja.


Oglejte si nekaj video utrinkov s premierne predstave in komentarje.

KO KO KOMEDIJA, ni stand up in ne kokošnjak, ki je nastal v kreativnih glavah Gašperja Tiča, Jureta Karasa in Lada Bizovičarja. Je pa brezkompromisna edinstvena komedija zmešnjav sodobnega sveta, ki ponuja sproščeno zabavo. Da je slišati in videti najbolje, jo igrata dve popolnoma različni ženski, vsaka s svojimi težavami in mnenji, vsaka imenitna na svoj perfekten način.

Besedilo in video: Janez Platiše

sreda, 14. januar 2015

Potrebujemo kakovostno paliativno oskrbo, ne evtanazijo

Potrebujemo kakovostno paliativno oskrbo ne pa evtanazijo, je glavno sporočilo slovenskih zdravnikov z okrogle mize 'Poslanstvo, mesto in razvoj paliativne oskrbe v Sloveniji – ali res potrebujemo evtanazijo?' Evtanazija je usmrtitev, samomor z zdravniško pomočjo, tako to imenujejo v Švici, pa je namerna pomoč pri samomoru, zato je ta dva pojma treba ločevati. Smrti ne moremo preprečiti, lahko pa preprečimo, da nebi umiranje postalo trpljenje, so poudarili.

Mateja Lopuh, državna koordinatorica paliativne oskrbe v Sloveniji je med drugim dejala: "Državni program paliativne oskrbe iz leta 2010 je dober. Paliativni pristop se uvede takoj po diagnozi. Gre za celostno obravnavo, kar pomeni, da s pomočjo pridruženih strokovnjakov lahko pravočasno nudimo duhovno, duševno in socialno pomoč. Odveč je skrb bolnikov, da bodo hudo trpeli, in skrb svojcev, da bodo lahko samo nemočno opazovali umiranje in trpljenje."



Božidar Voljč, predsednik Državne etične komisije pa je dejal: "Uzakonjena pravica in želja po smrti se v primerih staranja populacije hitro lahko sprevrže v dolžnost smrti, ko nekdo ne bo več mogel odločati sam o sebi. Državna etična komisija ne nasprotuje le zaradi Hipokratove prisege, temveč tudi zato, ker je v državah, kjer je ta dovoljena, zlorab veliko. Prav tako se sprašujem ali so ljudje sposobni nositi breme, da bodo pri odločanju za evtanazijo vedno tudi popolnoma etični."



Štefan Grosek, predsednik etične komisije UKC Ljubljana in predsednik delovne komisije za oblikovanje etičnih priporočil ob koncu življenja, pa je poudaril: "Pomembno, da zdravniki bolnika, ki ga ne morejo pozdraviti, ne zapustijo, temveč mu pomagajo pri lajšanju bolečin in mu ponudijo optimalno paliativno oskrbo. Zdravniki z dodatnim znanjem s tega področja lahko zelo dobro obvladujemo večino telesnih težav, ki se pojavijo ob takšnih bolnikih. Odveč je bojazen bolnikov, da bodo hudo trpeli, in svojcev, da bodo le nemočno opazovali umiranje in trpljenje."

nedelja, 11. januar 2015

V Ljubljani 30 novih oskrbovanih najemnih stanovanj za starejše

Ljubljana, januar 2015 - Nepremičninski sklad Pokojninskega invalidskega zavarovanja d.o.o. (NS-PIZ, d.o.o.) je sklenil pogodbo za nakup 30 oskrbovanih najemnih stanovanj v stanovanjski soseski Zeleni gaj na Brdu v Ljubljani. Objekt je sklad kupil kot edini ponudnik na javni dražbi Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Objekt in stanovanja so arhitekturno prilagojena starejšim osebam. Prvi najemniki bodo lahko prevzeli ključe poleti 2015. 

V objektu, ki obsega klet, pritličje in štiri nadstropja ter je opremljen z dvigalom je
14 enosobnih stanovanj (35-39 m2),
13 dvosobnih stanovanj (40-59 m2) in
3 dvosobna stanovanja s kabinetom (68-71 m2).
Podrobnosti soseske Zeleni gaj si lahko ogledate na spletni povezavi:
http://www.brdo.stanovanjskisklad-rs.si/lokacija/prednosti

Vsa stanovanja imajo balkon, ložo ali teraso in shrambo. Stanovanja bodo imela opremljeno kuhinjo in kopalnico. V pritličju je tudi skupni prostor za druženje stanovalcev, v kleti pa 30 parkirnih mest in shrambe. Objekt in stanovanja so arhitekturno prilagojena starejšim osebam.

Mesečna najemnina za stanovanje s parkirnim mestom bo znašala približno od 245 do 505 evrov. V najemnini niso zajeti stroški, ki jih bodo po dejanski porabi zaračunavali dobavitelji in izvajalci za porabljeno energijo, vodo, telefon in RTV-prispevek, ter skupni obratovalni in stroški storitev osnovne in socialne oskrbe ter stroški za celodnevno telefonsko nujno pomoč (klic v sili).

Stanovanja se bodo oddala v najem z razpisom, ki bo objavljen spomladi 2015. Pogoji za najem stanovanja so: starost 65 let ali več, primerno zdravstveno stanje - sposobnost samostojnega bivanja in sposobnost plačevanja najemnine ter ostalih stroškov, ki so vezani na najem.

Nepremičninski sklad PIZ d.o.o. prosi vse tiste, ki so zainteresirani za najem teh novih stanovanj, da jim pošljete kontaktne podatke in ob izidu razpisa vas bodo potem obvestili. Kontaktne podatke pošljite na naslov: Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o., Mala ulica 5, 1000 Ljubljana, Telefon: 01/ 300 88 11, E-naslov: info@ns-piz.si

Besedilo: Janez Platiše

četrtek, 8. januar 2015

Aktivno in zdravo staranje v Sloveniji

V Ljubljani je potekal drugi delovni posvet projekta Aktivno in zdravo staranje v Sloveniji (Active and Healthy Ageing in Slovenia - AHA.SI), ki se ga je udeležilo več kot 150 strokovnjakov iz različnih sektorjev. Udeleženci so podali svoja stališča in poglede na izzive starajoče se družbe. Spregovorili so še posebej o trgu dela in upokojevanju, preventivi padcev, pripravi na starost ter dolgotrajni oskrbi. Projekt, pri katerem sodelujejo številni partnerji, vodi in koordinira Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).

VIDEO


Udeležence je uvodoma pozdravila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki je povedala: »V okviru izvajanja projekta AHA.SI pripravljamo strokovna izhodišča za nacionalno strategijo zdravega staranja. Vesela sem, da na tem področju že zgledno sodelujemo predstavniki različni resorjev in civilne družbe. To ni samo garancija za uspeh projekta ampak tudi za uspešno soočanje z izzivi staranja v Sloveniji v prihodnje. Prepričana sem, da bo projekt AHA.SI uspešen doprinos k dolgoročni strategiji na tem področju, ki jo bomo morali skupaj pripraviti in sprejeti čim prej«.

Državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk je poudarila pomen soočanja s problematiko starajoče se družbe in povedala: »Slovenija nedvomno potrebuje novo strategijo, ki bo podala celovit odgovor na demografske spremembe. Strategija mora tako vsebovati področja vzdržnosti sistemov socialne zaščite, pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, dolgotrajne oskrbe ter delovne aktivnost starejših in Vlada RS si je na teh področjih postavila ambiciozne cilje. Pri tem pa ne smemo pozabiti na pomembnost medgeneracijskega sodelovanja in sožitja.« 

Z njim se strinja prim. dr. Ivan Eržen, direktor NIJZ, ki je izpostavil pomen povezovanja različnih sektorjev za učinkovite rešitve obravnavane problematike: »Poslanstvo NIJZ je prispevati k boljšemu zdravju in k večji blaginji prebivalcev Slovenije.Svoje naloge kljub velikim prizadevanjem ne moremo opravljati zgolj s podporo zdravstva, potrebno je širše povezovanje in sodelovanje.

S projektom AHA.SI smo naredili pomemben korak pri povezovanju strokovnjakov, ki se ukvarjajo z izzivi, povezanimi s staranjem družbe. Veseli me, da smo uspeli vzpostaviti dialog z zainteresiranimi javnostmi, katerih stališča bodo pomembno prispevala k oblikovanju najprimernejših rešitev« in dodal: »V dolgoživi družbi je pomemben cilj vzpostavitev pogojev za zdravo in aktivno življenje. Dobro medsektorsko sodelovanje je predpogoj, da to dosežemo.«

»NIJZ kot koordinator skupaj s partnerji uspešno zaključuje prvo leto projekta. V tem letu so k projektu veliko prispevali različni deležniki, ki so osvetlili posamezna področja obravnavana v projektu in tako prispevali k oblikovanju predlogov rešitev,« je povedala dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš, vodja projekta AHA.SI, NIJZ in dodala: »Verjamem, da bomo projekt uspešno nadaljeval tudi v tem letu in še nadgradili dobra sodelovanja«.

sreda, 7. januar 2015

Franc Strle je nov predsednik Zdravstvenega sveta

Z ustanovno sejo je začel delovati novi Zdravstveni svet, ki je posvetovalno telo ministrice za zdravje. Predsednik je Franc Strle, podpredsednica pa je postala Tonka Poplas Susič. Čaka jih veliko dela. Na obravnavo čaka 30 vlog za nove in spremenjene zdravstvene programe. Zdravstveni svet je nagovorila tudi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.   

20150107_151233 

Sprejeli so tudi poslovnik o delu zdravstvenega sveta ter imenovali komisijo za ocenjevanje vlog ter člane komisije za strokovna napredovanja. Foto: Janez Platiše

ponedeljek, 5. januar 2015

Prostovoljni gasilci so Delove osebnosti leta 2014

Bralci časopisa so za Delove osebnosti leta 2014 izbrali slovenske prostovoljne gasilce. Nagrajeni gasilci, ki so člani Gasilska zveza Slovenije oziroma predsednik Gasilske zveze Jošt Jakša so Delovo priznanje prejeli iz rok odgovorne urednice Dela. V zahvalnih besedah je med drugim dejal: "Občutek, da si pomagal, ti da več kot denar. Gasilci smo ljudje, ki za svoje delo ne potrebujemo plačila. To delamo s srcem. Ko rešuješ, pomagaš, doživiš marsikaj. Naše plačilo je hvaležnost ljudi."   



Nobene druge sile ni v Sloveniji, ki bi bila sposobna tako hitro in tako množično prihiteti na pomoč, kot so slovenski prostovoljni gasilci, ki združuje 1347 društev, v katerih je več kot 158.000 članov. Kar 23 odstotkov med njimi je mladih, skoraj tretjino je članice. Precejšno število članstva pa predstavljajo upokojenci. Okoli 50.000 med njimi je operativnih gasilcev, ki so ustrezno usposobljeni in opremljeni za sodelovanje v primeru požarov, naravnih in drugih nesreč. Odpravljanju posledic žleda in poplav v zadnjem letu so prostovoljni gasilci namenili več kot 400.000 delovnih ur.

petek, 2. januar 2015

Že 100. predstava Hrestača v SNG Opera Ljubljana

V soboto, 3. januarja 2015, bo na odru ljubljanske Opere že stotič zaživela baletna zgodba Hrestač – Božična zgodba madžarskega koreografa in režiserja Yourija Vámosa.

Eno najlepših baletnih pravljic, ki jo je libretist Marius Petipa zasnoval po Dumasovi adaptaciji Hoffmannove pravljice Hrestač in mišji kralj, je režiser nadgradil z znano brezčasno Božično zgodbo Charlesa Dickensa. V ospredju je zagrenjen ljudomrzni skopuh, ki sovraži božič. Skozi sanje spozna krivice, ki jih je storil v življenju, se pokesa ter postane ljubeč in radodaren človek.

  Velika baletna uspešnica je uprizoritev z globokim sporočilom, da človeka lahko osrečita tudi prijaznost in sočutje do drugih ljudi. Predstava, ki je prava paša za otroški domišljijski svet, bo 3. januarja 2015 na odru SNG Opera in balet Ljubljana od premierne sezone 2002/2003 doživela že stoto ponovitev, kar je za tovrstne predstave izjemen dosežek. Obiskovalce gledališča in ostale ljubitelje baleta prepriča s svojo čarobnostjo in vedno znova pričara praznično vzdušje ter napolni dvorano, saj je kot nalašč tudi za vse tiste, ki radi uživajo v glasbi Petra Iljiča Čajkovskega. V gala predstavi bodo na ljubljanskem odru v osrednjih vlogah nastopili Rita Pollacchi (Clare), Petar Đorčevski (Boba Cratchita), Juki Seki (Duh smrti), Olga Andreeva (Božični duh) in Kenta Yamamoto (Hrestačev duh). Vir, foto in video: SNG Opera in balet Ljubljana