Člani študijskega krožka Restavratorstvo in drugih krožkov na Univerzi za tretje življenjsko obdobje (UTŽO) v Ljubljani so na praktičen način spoznali starodavni (poznali so jo že v rimskih časih!), a danes pozabljen poklic piskroveštvo, ki zaščiti glinene posode pred udarci in razbitjem. Delavnico je vodil gostujoči mentor, mag. Franc Hočevar, svetovalec za zdravstveno in socialno varstvo, ter humanitarna vprašanja v kabinetu predsednika Republike Slovenije.
Po končani delavnici je mag. Franc Hočevar dejal: »Bilo je odlično. Na delavnici so se zbrali neverjetni ljudje, polni optimizma, pričakovanj in z neko energijo, ki je ustvarila vzdušje, ki je v meni pustila, trajno sled, pa tudi vznemirjenje. Zdi se mi, da sem imel jaz več od te delavnice, kot pa 'učenci'. Če bom povabljen, sem delavnico pripravljen nadaljevati.«
Za delavnico so se dogovorili lani, ko sta s predsednikom RS Danilom Türkom obiskala Festival za tretje življenjsko obdobje in se ustavila na stojnici Slovenske UTŽO. Takrat je povedal, da rade volje preda svoje znanje o piskroveštvu, saj tovrstna obrt v Sloveniji že skoraj popolnoma izumrla. Opravljati jo zna le nekaj ljudi.
Obrti, se je naučil od svojih prednikov, predvsem pa pri svojem očetu, ki je bil ključavničar. Prvi 'pisker' je povezal že pri desetih letih. Po dveh urah truda so se študenti in mentor razšli z bolečimi prsti, vsak s svojo povezano posodo pod pazduho. To starodavno veščino, so dejali študenti, bodo prenesli na druge, uporabili jo bodo sami in s tem ohranili vreden drobec preteklosti.
Sedaj bi veljalo posamezne restavrirane posode popisati po vzpostavljeni metodologiji, popisati spomine na piskroveze in piskroveštvo, slikati in dokumentirati povezane posode in iz tega narediti javni dogodek. Nesnovna kulturna dediščina namreč postane dediščina šele takrat, ko »stopi v javnost« in na UTŽO bi želeli obuditi nekatere stare obrti.
Besedilo: Janez Platiše in Breda Bernik
Foto: Janez Platiše
.
sreda, 23. februar 2011
torek, 22. februar 2011
Predsednik Državnega zbora sprejel kurente s Ptuja
Predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar je v sredo, 22. februarja 2011, ob 12. uri pred glavnim vhodom v zgradbo Državnega zbora sprejel kurente s Ptuja in se z njim zadržal v prijetnem razpoloženjskem vzdušju.
nedelja, 20. februar 2011
Borbenost Krimovk ni bila dovolj za zamago
sobota, 19. februar 2011
Krimovke v tekmi z Valceio računajo na zmago
Rokometašice Krima Mercatorja bodo v nedeljo 20. februarja ob 17. uri igrale tekmo 3. kroga glavnega dela lige prvakinj. Po gostovanju in porazu v Podgorici jih zdaj čaka še gostovanje pri drugem favoritu skupine Valcei. Krimovke se v Romunijo odpravljajo optimistično razpoložene in računajo, da lahko slavijo tudi v vroči dvorani Traian
Krimovke in vodstvo so odšli v Romunijo samozavestni in razpoloženi.
Bonova ocenjuje, da se njeni ekipi ni treba ničesar bati, saj je zadovoljna s prikazanim. "Smo ekipa, ki v zadnjem času kar dobro deluje v težkih in stresnih situacijah. Čutim, da lahko tekmo v Valcei dobro odigramo. Formo stopnjujemo in bomo poskušale v Romuniji odigrati optimalno oziroma čim bolje. Verjamem, da tako dobro, da bo to dovolj za zmago," meni Bonova.
Desna zunanja igralka Krima Barbara Varlec že ve, kako do uspeha. "Mislim, da je naše glavno orožje protinapad. Najprej moramo, seveda, igrati dobro obrambo in z ukradenimi, hitrimi žogami steči v protinapad. Mislim, da smo v tem elementu bolj kakovostne kot v igri na postavljeno obrambo," pravi Varlečeva, ki tako kot njena kolegica na levi strani zunanje linije Andrea Penezić ostaja malce "dolžna".
.
Krimovke in vodstvo so odšli v Romunijo samozavestni in razpoloženi.
Bonova ocenjuje, da se njeni ekipi ni treba ničesar bati, saj je zadovoljna s prikazanim. "Smo ekipa, ki v zadnjem času kar dobro deluje v težkih in stresnih situacijah. Čutim, da lahko tekmo v Valcei dobro odigramo. Formo stopnjujemo in bomo poskušale v Romuniji odigrati optimalno oziroma čim bolje. Verjamem, da tako dobro, da bo to dovolj za zmago," meni Bonova.
Desna zunanja igralka Krima Barbara Varlec že ve, kako do uspeha. "Mislim, da je naše glavno orožje protinapad. Najprej moramo, seveda, igrati dobro obrambo in z ukradenimi, hitrimi žogami steči v protinapad. Mislim, da smo v tem elementu bolj kakovostne kot v igri na postavljeno obrambo," pravi Varlečeva, ki tako kot njena kolegica na levi strani zunanje linije Andrea Penezić ostaja malce "dolžna".
.
sreda, 16. februar 2011
Pokojnine se februarja povečajo
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je 16. februarja 2011 sprejel sklep, da se pokojnine s 1. januarjem 2011 povečajo oziroma uskladijo za 0,4 odstotka, za večino, in odstotek za manjšino upokojencev. Zaradi interventnih zakonov je to četrtina od tistega kar bi se lahko. Za odstotek, manjši del, se bodo pokojnine povečale tistim upokojencem, ki so se upokojili po 1. januarju 2010. Ostalim pa za 0,4 odstotka. Uskladitev bo izplačana s februarsko pokojnino s poračunom za januar.
Uskladitev so opravili po starem, a še veljavnem pokojninskem zakonu. Novi zakon, po katerem bi pri usklajevanju pokojnin poleg rasti plač upoštevali tudi rast inflacije, se je namreč ustavil na ustavnem sodišču. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je v državni zbor vložila pobudo za referendum o njem, državni zbor pa na ustavno sodišče zahtevo za ustavno presojo referendumske pobude.
Na Svetu ZPIZ je tekla beseda tudi o revizijskem poročilu Računskega sodišča RS, inventurnem poročilu za preteklo leto. Na podlagi Pravilnika o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij in drugih izvedenskih organov ZPIZ so za obdobje štirih let imenovali izvedence medicinske stroke, ki bodo sodelovali pri ocenjevanju invalidnosti, ter splošne ocene preostale delovne zmožnosti zavarovancev.
.
Uskladitev so opravili po starem, a še veljavnem pokojninskem zakonu. Novi zakon, po katerem bi pri usklajevanju pokojnin poleg rasti plač upoštevali tudi rast inflacije, se je namreč ustavil na ustavnem sodišču. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je v državni zbor vložila pobudo za referendum o njem, državni zbor pa na ustavno sodišče zahtevo za ustavno presojo referendumske pobude.
Na Svetu ZPIZ je tekla beseda tudi o revizijskem poročilu Računskega sodišča RS, inventurnem poročilu za preteklo leto. Na podlagi Pravilnika o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij in drugih izvedenskih organov ZPIZ so za obdobje štirih let imenovali izvedence medicinske stroke, ki bodo sodelovali pri ocenjevanju invalidnosti, ter splošne ocene preostale delovne zmožnosti zavarovancev.
.
torek, 15. februar 2011
V Kliničem centru Ljubljana so obiski zopet dovoljeni
Iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) so sporočili, da se je epidemiološka situacija v zadnjih dneh umirila, zato so z današnjim dnem popolnoma ukinili omejitev oziroma prepoved obiskov.
Od 15. februarja naprej so obiski mogoči tudi na Kliničnem oddelku za kardiologijo Interne klinike. Obiski so odslej lahko vsak dan med 15. in 19. uro.
Dokler se epidemološka situacija virusnih obolenj popolnoma ne umiri za vse oddelke ostaja omejitev, da pacienta lahko obišče samo po ena zdrava oseba za pol ure.
UKC Ljubljana ponovno prosi in poziva vse obiskovalce, ki želijo obiskati svoje sorodnike, prijatelje ali znance, da upoštevajo tudi vse higienske ukrepe. Umivanje in dezinficiranje rok.
.
Od 15. februarja naprej so obiski mogoči tudi na Kliničnem oddelku za kardiologijo Interne klinike. Obiski so odslej lahko vsak dan med 15. in 19. uro.
Dokler se epidemološka situacija virusnih obolenj popolnoma ne umiri za vse oddelke ostaja omejitev, da pacienta lahko obišče samo po ena zdrava oseba za pol ure.
UKC Ljubljana ponovno prosi in poziva vse obiskovalce, ki želijo obiskati svoje sorodnike, prijatelje ali znance, da upoštevajo tudi vse higienske ukrepe. Umivanje in dezinficiranje rok.
.
petek, 4. februar 2011
Obiski v glavni stavbi UKC Ljubljana so prepovedani
Iz Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani so nam sporočili, da so od 4. februarja dalje, do nadaljnjega obvestila prepovedani obiski za vse, ki želijo obiskati svoje sorodnike ali prijatelje na Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. Obiske so prepovedali zaradi pojava sezonske virusne črevesne bolezni (driske).
S tem ukrepom želijo zaščititi hospitalizirane paciente, oziroma preprečiti širitev te bolezni. Vodstvo UKCL je s Službo za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb sprejelo potrebne ukrepe za omejitev širjenja bolezni.
.
S tem ukrepom želijo zaščititi hospitalizirane paciente, oziroma preprečiti širitev te bolezni. Vodstvo UKCL je s Službo za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb sprejelo potrebne ukrepe za omejitev širjenja bolezni.
.
četrtek, 3. februar 2011
Zakon o prostovoljstvu je sprejet
Poslanke in poslanci so v četrtek, 3. februarja, brez glasu proti sprejeli dolgo pričakovani Zakon o prostovoljstvu. Že v torek so na drugem branju vse stranke pozdravile in podprle sprejem zakona, ki prvič sistemsko ureja področje prostovoljstva. Zakon opredeljuje prostovoljstvo kot družbeno koristno brezplačno delo. Prostovoljci bodo o pridobljenem znanju prejeli potrdilo. Novost, ki se uvaja v pravni red na obravnavanem področju, je poenotenje in sistematično vodenje evidenc o prostovoljcih in opravljenem prostovoljskem delu. vir:prostovoljstvo
Mnoge mlade ženske od sebe zahtevajo preveč. Kaj jih žene?
Zakaj si nekatere postavijo nemogoč cilj? Zakaj se oklepamo iluzije, da zmoremo, s tako silo? Ciljati previsoko vzdržuje iluzijo (in olajšanje ob tem prividu), da bomo nekoč kos vsemu, pa če se le trudimo in prisilimo dati vse od sebe.
Mlada mati, ki je »na koncu z živci«, bo odklonila pomoč, ker kljub stiski noče doživljati dejstva, da res ne more. Že misel, da RES NE ZMORE, ji je neznosna. To je otroško odzivanje, obramba otroka, ki se je nekoč oklenil iluzije, kaj vse bo zmogel, da je premagal obupno ničevost v sebi.
Odrasel človek pa s težavo, a realistično sprejme, kar mu sporoča realnost: »Očitno je, da ne zmorem, dovolj je dokazov in prepričal sem se.«
To sicer prizadene njegova pričakovanja o sebi, ki jih mora nekoliko znižati. Njegov ego trpi, srce pa poskakuje od veselja! Samospoštovanje namreč ostane nedotaknjeno. Še več: prav v imenu samospoštovanja človek žrtvuje svojo napihnjeno predstavo o sebi za resnično in verodostojno samopodobo, ki jo lahko ceni iz čiste vesti.
Če smo v srcu ostali poraženi otroci, nočemo nižati svojih predstav o lastnih sposobnostih, pa naj bodo še tako očitne.Oglejmo si te primere.
Rešila bo moža in ga odvadila alkohola, ker to zmore!
Prepričala bo moškega, ki se noče odločiti za življenje v dvoje in zvestobo, ker ji mora uspeti, če bo le dovolj vztrajna.
Dosegla bo, da bodo otroci uspešni v šoli, pa naj jo stane, kar hoče!
Stregla bo bolnim sorodnikom ob vseh urah, pa četudi ne spi več ponoči, ker je samo ona med sorodniki tega sposobna.
Opravila bo dodatno delo v službi, pa čeprav niti rednega dela ne dohaja več.
V tej notranji prisili vidimo, kako se borimo na življenje in smrt in kako ne opazujemo, kaj se res dogaja v drugem in v nas. Živimo v filmu (naslov: Izredna ženska), v scenariju z obveznim srečnim koncem.Ta film lahko vrtimo vsak dan na novo. Sicer običajno ne pridemo do srečnega konca, zato vsak dan začnemo spet na novo. Včasih se film zavrti za en dan do srečnega konca in to nas ohrabri, da nadaljujejmo še tisočkrat. Za prenos te zmage v življenje pa nimamo možnosti, ker nič v realnosti ni enako kot v filmu. Niti mi.
Važen korak do miru in sreče je, da opustimo nemogoče naloge in si postavljamo cilje, ki nas bodo privlačevali. In obenem razvijali.
Kot roža išče sonce, tako naša zdrava sredina išče prave cilje, naloge po naši meri in prizadevanja, ki nas hranijo in vodijo v lahkost.
Življenje ni muka, jemlje nam bremena z ramen, če živimo zavestno in ljubeče do sebe, kaže na smer, v kateri je prostor za naše hrepenenje. Če se priganjamo, nas bo oviralo v naše dobro, in nas sililo, da se preusmerimo.
Zato se ne zaganjajmo proti vsemu, kar nam govori, da ne zmoremo. Tam je roka, ki nas boža in vabi v olajšanje, ponuja resnico in pomoč. Ni treba, da se odpovemo svojim sanjam.
Mučenju sebe se je res treba odpovedati, če hočemo zaživeti.
Alenka Rebula
.
Mlada mati, ki je »na koncu z živci«, bo odklonila pomoč, ker kljub stiski noče doživljati dejstva, da res ne more. Že misel, da RES NE ZMORE, ji je neznosna. To je otroško odzivanje, obramba otroka, ki se je nekoč oklenil iluzije, kaj vse bo zmogel, da je premagal obupno ničevost v sebi.
Odrasel človek pa s težavo, a realistično sprejme, kar mu sporoča realnost: »Očitno je, da ne zmorem, dovolj je dokazov in prepričal sem se.«
To sicer prizadene njegova pričakovanja o sebi, ki jih mora nekoliko znižati. Njegov ego trpi, srce pa poskakuje od veselja! Samospoštovanje namreč ostane nedotaknjeno. Še več: prav v imenu samospoštovanja človek žrtvuje svojo napihnjeno predstavo o sebi za resnično in verodostojno samopodobo, ki jo lahko ceni iz čiste vesti.
Če smo v srcu ostali poraženi otroci, nočemo nižati svojih predstav o lastnih sposobnostih, pa naj bodo še tako očitne.Oglejmo si te primere.
Rešila bo moža in ga odvadila alkohola, ker to zmore!
Prepričala bo moškega, ki se noče odločiti za življenje v dvoje in zvestobo, ker ji mora uspeti, če bo le dovolj vztrajna.
Dosegla bo, da bodo otroci uspešni v šoli, pa naj jo stane, kar hoče!
Stregla bo bolnim sorodnikom ob vseh urah, pa četudi ne spi več ponoči, ker je samo ona med sorodniki tega sposobna.
Opravila bo dodatno delo v službi, pa čeprav niti rednega dela ne dohaja več.
V tej notranji prisili vidimo, kako se borimo na življenje in smrt in kako ne opazujemo, kaj se res dogaja v drugem in v nas. Živimo v filmu (naslov: Izredna ženska), v scenariju z obveznim srečnim koncem.Ta film lahko vrtimo vsak dan na novo. Sicer običajno ne pridemo do srečnega konca, zato vsak dan začnemo spet na novo. Včasih se film zavrti za en dan do srečnega konca in to nas ohrabri, da nadaljujejmo še tisočkrat. Za prenos te zmage v življenje pa nimamo možnosti, ker nič v realnosti ni enako kot v filmu. Niti mi.
Važen korak do miru in sreče je, da opustimo nemogoče naloge in si postavljamo cilje, ki nas bodo privlačevali. In obenem razvijali.
Kot roža išče sonce, tako naša zdrava sredina išče prave cilje, naloge po naši meri in prizadevanja, ki nas hranijo in vodijo v lahkost.
Življenje ni muka, jemlje nam bremena z ramen, če živimo zavestno in ljubeče do sebe, kaže na smer, v kateri je prostor za naše hrepenenje. Če se priganjamo, nas bo oviralo v naše dobro, in nas sililo, da se preusmerimo.
Zato se ne zaganjajmo proti vsemu, kar nam govori, da ne zmoremo. Tam je roka, ki nas boža in vabi v olajšanje, ponuja resnico in pomoč. Ni treba, da se odpovemo svojim sanjam.
Mučenju sebe se je res treba odpovedati, če hočemo zaživeti.
Alenka Rebula
.
sreda, 2. februar 2011
Izjava predsednika republike o Zakonu o socialnem podjetništvu
Predsednik republike dr. Danilo Türk poudarja, da je Zakon o socialnem podjetništvu, ki je v razpravi v državnem zboru, nadvse pomemben zakon, ki ureja vprašanje socialne ekonomije in postavlja temelje socialnega podjetništva, solidarnosti in neprofitnosti. Posebnost tega zakona je, da ga je predlagala skupina poslancev in da so se v razpravo vključili številni predstavniki civilne družbe. To daje po mnenju predsednika predlogu zakona še poseben pomen in težo, saj ga narekujejo skupni interesi civilne družbe, državnega zbora in vlade.
Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. Foto BOBO.
Predsednik republike izpostavlja, da je socialno podjetništvo pomembna možnost in priložnost za zaposlovanje ter za razvijanje novih produktov in storitev. Socialno podjetništvo odpira nove vidike, ne samo socialne ekonomije, ampak tudi posrednega vstopanja na trg dela, storitev in produktov. Njegova posebnost pa je tudi v tem, da je močno vpeto v produkcijske in storitvene okvire za zadovoljevanje lokalnih potreb oziroma trgov.
Razprava o tem zakonu in pozornost, ki jo bodo poslanci namenili socialni ekonomiji in socialnemu podjetništvu, bo pomenila nadvse pomemben prispevek k razvoju te oblike organiziranja dela, usposabljanja, pa tudi zaposlovanja. Po predsednikovem mnenju vso podporo zaslužijo tiste določbe zakona, ki določajo poseben sklad za socialno podjetništvo, dodatne olajšave za težje zaposljive in druge oblike pomoči, ki naj bi jih zagotovila država na davčnem, organizacijskem in statusnem področju.
.
Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. Foto BOBO.
Predsednik republike izpostavlja, da je socialno podjetništvo pomembna možnost in priložnost za zaposlovanje ter za razvijanje novih produktov in storitev. Socialno podjetništvo odpira nove vidike, ne samo socialne ekonomije, ampak tudi posrednega vstopanja na trg dela, storitev in produktov. Njegova posebnost pa je tudi v tem, da je močno vpeto v produkcijske in storitvene okvire za zadovoljevanje lokalnih potreb oziroma trgov.
Razprava o tem zakonu in pozornost, ki jo bodo poslanci namenili socialni ekonomiji in socialnemu podjetništvu, bo pomenila nadvse pomemben prispevek k razvoju te oblike organiziranja dela, usposabljanja, pa tudi zaposlovanja. Po predsednikovem mnenju vso podporo zaslužijo tiste določbe zakona, ki določajo poseben sklad za socialno podjetništvo, dodatne olajšave za težje zaposljive in druge oblike pomoči, ki naj bi jih zagotovila država na davčnem, organizacijskem in statusnem področju.
.
Naročite se na:
Objave (Atom)