sreda, 30. september 2009

Vroče upokojenske teme na festivalu za starejše

Na odprtju 9. festivala je kot pokrovitelj Festivala spregovoril Predsednik Vlade RS Borut Pahor. Aktualnim vročim temam upokojenske problematike pa se v svojih govorih niso izognili niti predsednica Zveze društev upokojencev Dr. Mateja Kožuh Novak, župan Mestne občine Ljubljana Zoran Jankovič ter predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič.



V izobraževalnem sklopu prireditev je bila dobro obiskana konferenca Ekonomski vidik participacije starejših v družbi s šestimi plenarnimi predavanji ter okrogle mize Pomen dela starejših v nacionalni ekonomiji, Neizkoriščene možnosti vključevanja upokojenih managerjev in strokovnjakov v podporo slovenski družbi ter Aktivno in zdravo staranje.

Izredno visoko udeležbo je imel tudi spremljevalni strokovni program s področja zdravja, športa in prostega časa, novih tehnologij ter razvijanja ročnih spretnosti.



Od kulturnih prireditev velja izpostaviti tudi tradicionalno prireditev na temo ohranjanja kulturne dediščine Večer pesmi in plesa, ter številne ustvarjalne delavnice

Festival za tretje življenjsko obdobje je prvi dan obiskalo okoli 5000 obiskovalcev.



Minister Karel Erjavec je po svečani otvoritvi festivala obiskal park varovanih območij, ki je predstavitev Ministrstva za okolje in prostor. Ministrstvo je pripravilo zanimiv otvoritveni program, ki ga je povezoval tudi mnogim v tretji generaciji poznani nekdanji voditelj veselega tobogana Toni Gašperič. Gostoljubni Belokranjci so predstavili tudi zanimivo predstavitev svojih jedi in folklore.



Minister dr. Ivan Svetlik ob mednarodnem dnevu starejših spregovril o dogajanjih pri sprejemanju proračuna in s tem povezane posledice na modernizacijo pokojninskega sistema. Popoldan pa je minister Svetlik priredil sprejem za predstavnike upokojenskih in invalidskih, ter drugih nevladnih organizacij. Sprejem ni bil zgolj protokolarne narave, ampak izjemno delaven, saj so bila v neformalnem razgovoru izražena številna različna mnenja, pobude o tem, kako skupno prebroditi krizo.



Obisk Minister Gregor Golobič je v popoldanskih urah obiskal park modrih povezav in se pri razstavljavcih zadržal v daljšem pogovoru. V nadaljevanju je obiskal tudi tiskovno središče, kjer se je srečal z organizatorji Festivala. Na vsebinskem poudarjenem pogovoru so bile podane mnoge pobude in ideje o tem, kako tehnološke, pa tudi znanstvene dosežke približati starejšim, ter jih vključiti v različna gibanja na področju znanosti in tehnologije.
.

torek, 29. september 2009

Pokojnine novembra - ne višje ne nižje

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je sprejel rebalans finančnega načrta zavoda za leto 2009, po katerem bodo prihodki in odhodki izravnani v višini nekaj več ko 4,6 milijarde evrov. Tako prihodki kot odhodki bodo za 0,6 odstotka nižji, kot so bili načrtovani v finančnem načrtu. Svet bo rebalans posredoval v soglasje vladi.



Člani sveta so se seznanili tudi s poročilom Davčne uprave RS o izterjavi prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v letošnjem letu, ki ga je podala generalna direktorica Dursa Mojca Centa Debeljak.



Predstavnik vlade v svetu Stanislav Vencelj je v razpravi povedal, da bodo morali pri novembrski uskladitvi pokojnin v skladu s pokojninsko zakonodajo upoštevati tudi oceno Urada za makroekonomske analize in razvoj o rasti plač. Glede na to oceno se pokojnine novembra ne bodo povečale. Pa tudi znižale se ne bodo, saj za to niti ni zakonske osnove, je dejal.



Predstavnica upokojencev v svetu Anka Tominšek je v razpravi izpostavila vprašanje, kateri razlogi preprečujejo Dursu še bolj učinkovito delo. Predstavnik delodajalskih združenj Dušan Bavec pa je menil, da je bolje odobriti poplačilo prispevkov z odlogom ali na obroke, kot pa tvegati, da ne bodo nikoli poplačani.



Centa Debeljakova je Bavcu pojasnila, da so ti neplačniki v individualni obravnavi in da skušajo biti na Dursu pri reševanju vlog "življenjski".Predstavniku vlade Venclju pa je odgovorila, da so v omenjenem znesku skoraj 105,5 milijona evrov aktivnega dolga vključeni tudi neplačani prispevki Steklarne Nove.



Generalni direktor zavoda Marijan Papež je izrazil zadovoljstvo nad trendom izboljševanja pri izterjavi. Prav tako je zadovoljen z zagotovilom generalne direktorice Dursa, da je "vsak evro dolga pokrit z ustreznimi davčnimi postopki". Izpostavil pa je tudi dobro sodelovanje zavoda z Dursom.
.

Varuhinja - starejši so pomemben del naše družbe

Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek, se vsako leto aktivno udeležuje festivala in si prizadeva promovirati, varovati, pa tudi opozarjati na pravice starejših. Ob letošenjem 9. festivalu za tretje življensko obdobje, ki bo potekal v Cankarjevem domu od 30.9.do 2.10.2009 je dejala:



"Festival, ki starejšim vsako leto ponuja pestrejšo paleto zanimivih vsebin in prireditev, starejšim ljudem sporoča, da so zelo pomemben člen naše družbe, jih seznanja z novostmi in opozarja na vsebine, ki so za življenje starejših in vseh nas pomembne. Starejšim omogoča, da aktivno sodelujejo pri obravnavi zanje pomembnih vprašanj.

Letošnji festival s podnaslovom Vloga starejših v sodobni slovenski družbi, je poziv vsem, da se zavemo pomena znanja in izkušenj, ki nam jih lahko posredujejo starejši, da okrepimo sodelovanje med vsemi tremi generacijami in tako starejšim omogočimo aktivno staranje, mlajšim pa sprejemanje že znanega in preizkušenega.

Številna predavanja in okrogle mize bodo zagotovo prinesle praktične predloge za rešitev problemov, ki jih predstavlja starajoča se družba in bodo dobra popotnica za leto 2010, ki je Evropsko leto boja prosti revščini in socialni izključenosti."
.

ponedeljek, 28. september 2009

Festival za starejše postaja gibanje

Festival za tretje življenjsko obdobje, ki se začne v sredo, je postal gibanje. To je še posebnost v Evropi in kot takšno združuje vse, ki se zavedajo pomena prihajajočih se sprememb, je na novinarski konferenci pred 9. Festivalom za tretje življenjsko obdobje dejal predsednik programskega sveta festivala Davor Dominkuš.



Prof. Ana Krajnc pa je poudarila: "Starost ne sme biti revščina. Ekonomska pridobitna dejavnost 550.000 upokojencev v Sloveniji bogati državni proračun in poveča kupno moč tržišča. Starejši ne potrebujejo služb (nepotrebni strahovi mlajših), življenje naj nadaljujejo po svojih sposobnostih v raznih oblikah dejavnosti".



"Staranje družbe je dosežek razvoja, je pridobitev. To ni spodrslaj, težava, napaka. Zakaj v javnosti ta dosežek sprejemajo s strahovi in vidijo samo probleme...", se sprašuje prof. Ana Krajnc.

Zvočni zapis tiskovne konference

.

Zobozdravniki: vse je v zraku

O stavki zobozdravnikov, ki so jo ti zaradi nestrinjanja s spremembo zakonodaje napovedali za 1. oktober, bo sindikat na seji odločil v 48 urah.To je po srečanju z ministrom za zdravje Borutom Miklavčičem dejala predsednica Sindikata zobozdravnikov Slovenije Dens Alenka Krabonja. Po Miklavčičevih besedah je bil današnji sestanek konstruktiven.



"Danes smo se pričeli dogovarjati o reševanju težav, ki so se nabirale vrsto let," je pojasnila Krabonja. Ob tem je dodala, da se niso pogovarjali o protestu, ampak o rešitvah. Na vprašanje, ali je stavka še vedno v zraku, je odgovorila: "Tudi rešitve so v zraku, vse je v zraku." "Mislim, da se bodo začele stvari premikati v dobro zavarovancev in v dobro zobozdravnikov, ki delamo z njimi," je ocenila predsednica Densa.

Po besedah ministra Miklavčiča je bil ključni dogovor srečanja, ki so se ga poleg zobozdravniškega sindikata udeležili tudi predstavniki Stomatološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva ter Zdravniške zbornice Slovenije, da so imenovali komisijo, ki bo 17. oktobra začela pripravljati normative in standarde v slovenskem zobozdravstvu. Ti bodo "osnova za neko jasno ločitev, kaj je tisto, kar plačamo iz javnih sredstev, kar plačamo iz sredstev prostovoljnega zavarovanja in kar mora zavarovanec poravnati sam", je pojasnil minister.
.

petek, 18. september 2009

120 let zdravstvenega zavarovanja na Slovenskem

Ljubljana,18.9.2009 - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je ob 120. letnici zdravstvenega zavarovanja na Slovenskem pripravil slovesnost na kateri so podelili slavnostna priznanja in obudili zgodovino zdravstvenega zavarovanja, ter njenih prvih zametkov leta 1889 vse do današnjih dni. Slavnostni govornik je bil Samo Fakin, generalni direktor ZZZS. V kulturnem sporedu je nastopil Slovenski oktet. Slovesnost je vodila in povezovala Zvonka Župančič Slavec.


Slavnostni govornik Samo Fakin,generalni direktor ZZZS

Prvega avgusta 2009 je minilo natanko 120 let od uvedbe zdravstvenega zavarovanja pri Slovencih. Leta 1889 je bila po Bismarckovem modelu socialnega zavarovanja z zakonom ustanovljena prva Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani. Tej so kmalu sledile druge po vseh slovenskih mestih. S tem je bil po načelu solidarnosti omogočen skladen razvoj medicinske in zdravstvene oskrbe ter zdravstvenega zavarovanja vsem zaposlenim in njihovim družinam,kasneje pa vsemu slovenskemu prebivalstvu.


Prejemniki slavnostnih priznanj.

Zato ta dogodek velja za pomemben mejnik v razvoju zdravstva in dokazuje, da Slovenija nikoli ni bila zdravstvena provinca. Morebiti se danes tako daleč od začetka zdravstvenega zavarovanja ne zavedamo več, kaj pomeni imeti zagotovljeno gmotno varnost v bolezni, pri poškodbah, na stara leta. Vse dobro človek hitro privzame in se ne sprašuje, koliko dela, truda, predvsem pa osveščenosti družbe in njene solidarnosti je bilo potrebno, preden je vse to postalo samoumevno.


Slovenski oktet in voditeljica Zvonka Župančič Slavec.

Med prvimi v Evropi smo uredili obvezno zdravstveno zavarovanje, ki je postalo zgled družbeno pravične skrbi za zdravje vseh. To žlahtno tradicijo nam je uspelo ohraniti do danes, ko se po organizaciji in trdnosti, kakor tudi po dosežkih stroke lahko primerjamo z najrazvitejšimi državami. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije želi to jubilejno leto slavnostno zaznamovati in usmeriti pogled na prehojeno pot in k svojim koreninam.


Naslovnica prvega slovenskega zakonika zdravstvenega zavarovanja.
.


Slovenski oktet
.

torek, 15. september 2009

Za starejše potnike vodena predstavitev Urbane

Posebno pozornost bodo v LPP posvetili starejšim potnikom, za katere so pripravili vodene predstavitve uporabe urbanomatov v manjših skupinah. Prijave zbirajo v Dnevnem centru aktivnosti na telefonski številki 01 430 51 52, kjer se lahko starejši občani prijavijo tudi za sodelovanje v delavnici o učinkoviti komunikaciji med starejšimi potniki in vozniki avtobusov.



Delavnico pripravljata LPP in REC Slovenia, potekala pa bo v petek od 10. do 12. ure za prvo in od 13. do 15. ure za drugo skupino
.

Pri urbanomatih na obeh straneh Bavarskega dvora bodo ves čas prisotni svetovalci, ki bodo uporabnikom po potrebi pomagali pri uporabi urbanomatov, za popestritev v skladu z letošnjim sloganom Evropskega tedna mobilnosti Dobra klima mojega mesta pa so v LPP pripravili še dva posebna dogodka na info točki. (vir sta)
.

ponedeljek, 14. september 2009

Prizma optimizma z Mileno Štular in Manco Košir

Kavarna Union je bila prvo septembrsko soboto že precej pred živim prenosom priljubljene radijske oddaje Prizma optimizma polna. Prišel je tudi Marjan Videmšek pri katerem sta se Manca in Milena pred nedavnim postili. Vse to je nakazovalo, da se obeta odlična in zanimiva oddaja. Tako je tudi bilo.


Milena Štular in Manca Košir.

Voditeljica Manca Košir je namreč gostila znano in uspešno gospodarstvenico marketinga Mileno Štular. Pogovor je tekel o izkušnjah in vtisih z zadnjega postenja, o kariernih padcih in vzponih, ter o tem kako ji je uspelo obdržati kariero in družino. Pri tem je poudarila, da je vseskozi deležna vsestranske podpore soproga, družine in odličnih prijateljev, ter prijateljic.


Postrežba je bila na visokem nivoju.

Z odlično in strastno glasbo pa je program obogatil, s harmoniko, glasbeni umetnik Marko Hatlak.



Video utrinek Prizme optimizma.

Zvočni posnetek oddaje Prizma optimizma-klikni
.

sreda, 2. september 2009

Otvoritev prizidka in 10. let Doma starejših v Trebnjem

Trebnje, 2.9.2009 - V Trebnjem so v slovesno odprli nov prizidek k Domu starejših občanov Trebnje (DSO), počastili 10. obletnico delovanja v Trebnjem in 2. obletnico v Šmarjeti. S prizidkom, ki je stal 1,86 milijonov evrov so pridobili prostore za pralnico, prostore za pomoč na domu, sobe za dnevno in začasno varstvo, varovani oddelek in stanovanjski del, ki je postal kar galerija likovnih samorastnikov v malem. V trebanjskem domu sedaj živi 178 stanovalcev, v enoti Šmarjeta pa 36. Slovesnosti so se udeležili številni visoki gosti.


Prizidek Doma starejših občanov Trebnje.

Direktorica DSO Branka Kržič je v nagovoru med drugim dejala: «Kar 15. Let je trajalo, da se je dom sploh začel graditi in septembra 1999 sprejel 136 stanovalcev.«


Direktorica Branka Kržič je trak prerezala v družbi nekdanje direktorice Majde Ivanov, trebanjskega župana Alojzija Kastelica, Aleša Kende z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ter Franca Žnidaršiča, poslanca v DZ.

Potem je nadaljevala:«Uspehi niso prišli sami od sebe, brez spodbudnega ožjega in širšega okolja nebi šlo. Imamo srečo, da delujemo v okolju, ki je vedno znalo prisluhniti potrebam doma in njihovim starejšim ljudem. Ne le na simbolni ravni, temveč tudi z denarjem. Tu bi se posebej zahvalila Ministrstvu za delo družino in socialne zadeve in Občini Trebnje.«



Majda Ivanov, upokojena nekdanja direktorica DSO pa je v pogovoru povedala, da ima največ zaslug za življenje Doma takratni župan Ciril Pungartnik, ki mi je zaupal in verjel vame od vsega začetka. Zgodilo se je, da nismo imeli denarja niti za plačilo stroškov registracije Doma pri registrskem sodišču, zato sem to založila iz lastne denarnice. Že prvo leto nam je »crknila« centralna. Čeprav nismo imeli denarja se je tudi to rešilo, saj ni bilo obrtnika, serviserja ali posameznika, ki bi takrat odrekel pomoč Domu. Zato vsem hvala.



Franc Žnidaršič, poslanec Državnega zbora pa je bo tej priložnosti dejal, da DSO Trebnje sodi v sam vrh delovanja po njegovi vsebini. S sedanjim prizidkom pa je tudi eden izmed najboljših in najlepših v Sloveniji.

Po otvoritvi so si gostje ogledali nove prostore. Med drugim tudi sobo Dragotina Karla Richterja, star 83 let. Dejal je, da je z bivanje v Domu zelo zadovoljen. Povedal je še, da si je pred nastanitvijo v trebanjskem domu ogledal kar precej domov v Slovenji vendar mu je bil trebanjski najbolj všeč.


Visoki gosti so obiskali tudi Dragotina Karla Richterja.

Aleša Kenda z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je zanimalo kako imajo v Domu organizirano pomoč na domu. Branka Kržič mu je povedla, da je to dejavnost, ki bi jo radi še bolj razvili, vendar nimajo kadra in denarja s katerim bi pomoč na domu razvili, da bi delovala 24 ur na dan.Aleš Kenda je še dejal, da manjka programov s katerimi bi ljudi pripravili na upokojitev, saj nekatere ob upokojitvi povsem »pobere«, drugi pa na novo zaživijo, »ali upokojencem omogočiti, da lahko delajo naprej v okviru svojih zmožnosti«, je menil Franc Žnidaršič.


V kulturnem sporedu so nastopili tudi utroci iz Otroškega vrtca Trebnje.

V kulturnem sporedu je sodelovala Trebanjska godba z mažoretkami, otroci iz trebanjskega otroškega vrtca, skupina Ragle in Matic Uhan iz Glasbene šole Trebnje
.