S projekcijo nemega
filma z živo glasbo z naslovom V
kraljestvu Zlatoroga se bo 1. julija ob 20:30 v Festivalni dvorani pričel 28.
mednarodni glasbeni Festival Bled. Po Tej otvoritveni slovesnosti bodo
sledili koncerti vrhunskih izvajalcev, mojstrske delavnice in
spremljevalni programi bodo potekali na različnih blejskih prizoriščih vse do
20. julija.
Festival organizira Društvo kulturni Hram pod okriljem
Zavoda za kulturo Bled. Na otvoritveni slovesnosti v Festivalni dvorani Bled bo
v soboto, 1. julija, na ogled prvi
slovenski celovečerni nemi film V
kraljestvu Zlatoroga z živo glasbeno spremljavo kvarteta pod vodstvom
skladatelja in pianista Andreja Goričarja. Janko Ravnik se je zapisal kot
režiser, Turistovski klub Skala pa kot producent filma.
Filmska zgodba spremlja popotovanje treh družabnikov
različnih stanov: ljubljanskega študenta, jeseniškega železarja in kmeta, ki se
iz Kranjske Gore, preko Vršiča, Prisojnika, Vodnikove koče in Kredarice
odpravijo k vrhu Triglava – v kraljestvo Zlatoroga. Film je bil l. 2021 digitaliziran
in digitalno restavriran, na festivalu bo prikazan v sodelovanju s Slovenskim
filmskim arhivom pri Arhivu Republike Slovenije. Tako glasbo za simfonični
orkester (2005) kot različico za kvartet (2018) je napisal Andrej Goričar.
Glasbeno spremljavo bodo ob projekciji v Festivalni dvorani
Bled izvedli: Andrej Goričar (klavir), Janez Podlesek (violina), Jakob Bobek
(klarinet) in Milan Hudnik (violončelo).
Andrej Goričar je v svoji karieri napisal več partitur za
neme filme, med njimi tudi za prvi evropski celovečerni animirani nemi film
Dogodivščine princa Ahmeda (1926), nemško klasiko Nosferatu (1922) in češki
Erotikon (1929), s katero je doživel velik mednarodni uspeh. Film Erotikon bomo
videli tudi na Bledu v okviru zaključnega večera 28. Festivala Bled (20. 7.)
V času festivala bo v preddverju Festivalne dvorane Bled na
ogled razstava del uveljavljene koroške umetnice Barbara Scheikl. V svojem kreativnem procesu uporablja volno, delo
s tem materialom pa je zanjo meditativni proces regeneracije, navdihnjen s
potrebo po razpustitvi mej, pogledu v zakulisje in povezavo z drugimi.
Zg. Gameljne, junij 2023 - Ko zapoje Ditka, je tako, kot bi
zapel angel. »Med nama je angel« pa je tudi naslov koncertnega večera, s
katerim je nedavno navdušila obiskovalce Ruske dače. Mladosten glas, ki je
našel tankočuten glasbeni izraz za liriko priljubljenega pesnika Ferija
Lainščka. Tudi Feri ni manjkal na koncertu in obdaril je goste z recitalom
svojih čudovitih pesmi, v prekmurščini in tudi v »slovenščini«, kot se je
pošalil. Glasbeno pripovedni večer je eden najbolj romantičnih in Ditkin prvi
koncert na prostem to sezono, kot nam je zaupala.
Ditka v elementu.
Sicer pa kantavtorica in skladateljica Ditka ter pesnik Feri
Lainšček že nekaj let navdušujeta poslušalce po vsej Sloveniji in tudi čez
mejo. Povezala ju je Lainščkova pesem Ne bodi kot drugi, ki jo je uglasbil
Ditkin oče Gorazd Čepin, skladatelj in pianist. Ljubezen do glasbe in poezije
živi v njihovem tesnem, prijateljskem sodelovanju in se odraža v štirih
albumih. Intimni glasbeno - literarni koncerti so v Sloveniji redkost, so pa
izjemno priljubljeni med poslušalci, ki cenijo lepo slovensko besedo ter
kakovostno glasbo.
Feri in Ditka na odru.
Romantični glasbeno literarni koncerti navdušujejo občinstvo.
V porodnišnici Postojna sta 23. maja Dušan Presetnik, predsednik OZVVS Ljubljana in izredna prof. dr. Nataša Tul Mandić, dr. med., spec. gin., predsednica društva Slojenčki uradno predala namenu glavni vhod in avlo v porodnišnici Postojna, ki so jih z barvami JUB pod vodstvom izkušenih slikopleskarskih mojstrov iz podjetja Dipex prebarvali veterani vojne za Slovenijo iz Območnega združenja veteranov Ljubljana, Policijskega veteranskega društva Sever Ljubljana in Primorska-Notranjska ter ZV Ljubljana 90-91. S tem darilom ob mednarodnem dnevu medicinskih sester so veterani Zveze veteranov vojne za Slovenijo počastili svojo 30-letnico.
V kulturnem sporedu sta sodelovala Policijski pihalni
kvintet in pod vodstvom mentorice kvartet Violina iz Glasbene šole Postojna.
Slovesnost pa je odlično vodila Mateja Jordan
Slovesne prireditve, ki je potekala pred vhodom v
porodnišnico se je poleg župana Občine Postojna Igorja Marentiča in
podžupanje Občine Pivka Majde Godina udeležil tudi predsednik
Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič s soprogo,
predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever, Tomaž Čas, s soprogo. Pridružili pa so se jima tudi drugi vidni
predstavniki veteranskih organizacij in lokalne skupnosti ter mediji.
Po himni je navzoče
nagovoril direktor porodnišnice Aleksander
Merlo, dr. med., specialist ginekologije in porodništva,vrhunskega strokovnjaka, brez katerega bi bilo
mesto postojnske porodnišnice med ostalimi slovenskimi ustanovami bistveno
drugačno, ki se je vsem sodelujočim
zahvalili za opravljeno in poudaril:
»Mi smo ginekologija, porodništvo, smo kirurške stroke,
zaradi tega se od nas pričakuje, da smo malo bolj hitri in učinkoviti. Dolgih
govorov še sam nisem nikdar prenašal. Najprej
hvala za to, kar ste naredili veterani. Jaz spadam tudi tja že, čeprav let
niti ne čutimo, niti ne izgledamo tako slabo. Volje imamo dosti, vidim, da smo
vsi še nekje agilni.
Zahvala gospodu Dušanu
Presetniku, ki je gibalo vseh naših aktivnosti. Ni prvič, da so veterani,
pa tudi njegova ekipa, barvali naše prostore. Smo zadovoljni, veseli in
počaščeni, da se najde nekdo v tej državi, ki naredi nekaj brezplačnega v
korist nas vseh. To v zadnjem času malo pogrešamo. Tudi individualizem se bo
verjetno ustavil. Podpiramo aktivnosti posameznikov, ki obujajo stare čase, ko
smo bili kot mušketirji – vsi za enega, eden za vse. Razdajali smo se in
mislim, da se še in da nismo rekli zadnje besede.
V čast mi je, da imamo tak visok zbor z gospodom LadislavomLipičem na čelu. Tega še nismo imeli in sem počaščen. Tudi gospoda Fabio
Steffe iz Primorske, sploh pa da iz Ljubljane kaj takega pride, tega nisem
najbolj navajen. Po dolgih letih je iz Ljubljane prišlo to, kar vidite tule
zraven – državna sredstva za delo na področju oplojevanja z biomedicinsko
pomočjo. Zadeva se je zdaj začela in bo to v nekaj mesecih narejeno. To bo
zaokrožitev dela in projekta naše bolnišnice, ki je potem edina v Sloveniji
manjša in specialna bolnica, ki bo nudila na področju zdravljenja žensk
praktično celotno paleto zadev. Smo ponosni, da imamo vrhunske strokovnjake,
vrhunske kolege, vrhunsko medicinsko in tudi drugo osebje. To nam tudi povedo
vse pacientke, ki naše usluge koristijo. Knjiga za pritožbe je prazna, pohval
je nešteto. Upam, da se bomo tega še naprej držali in da bomo nadgrajevali te
zadeve. Nisem ravno pesimist, ampak optimist, ker za nami prihaja mladina, ki
bo, sem prepričan, še boljša, kot smo mi.
Vsako dobro vodstvo v ustanovi mora težiti k temu, da bo
pustila za seboj nekaj v spomin, da je bila ta šola dobra. Mislim, da ima
Slovenija še vedno, kljub silnim težavam, dobro medicino. Določene probleme, ki
so se v zadnjem času pojavljali, bo težko reševati, a z dobro voljo in
tovarištvom med nami bomo mi, ki delamo v zdravstvenih ustanovah, tudi te
težave premagali. Strokovno je slovensko zdravstvo še vedno na nivoju, tako da
glede kvalitete ni problema. Lahko vam zagotovim, poznavajoč tudi sosede in po
svetu, da smo lahko zadovoljni, da imamo tako zdravstvo in tako državo. Vsi jo
nekaj kritiziramo, ampak na koncu je treba potegniti črto pod vse te
aktivnosti. Zaenkrat imamo – in upam, da bo tako tudi v bodoče - mirno
življenje in to je bilo postlano v devetdesetih letih, tako da ne smemo
dopustiti, da bi šle zadeve v negativo.
Ob tej priložnosti se
moram zahvaliti gospodu Dušanu Presetniku, ker brez njega tega dogodka ne bi
bilo. Kot ga poznam, sem prepričan, da ni zadnjič in da se bomo mogoče v
naslednjih letih tudi še kaj videli. Hvala gospodu Dušanu za te aktivnosti,
hvala vsem, sploh pa vašemu poveljniku, g. Lipiču, ki ga poznam še iz tistih devetdesetih
let, in ga visoko cenim. Tako furajte naprej! Brez glave gredo zadeve včasih po
čudnih poteh, in v državi je treba graditi neki piramidni sistem, kjer bodo
sposobni ljudje, ki jih je treba vsestransko stimulirati, da bodo peljali te
zadeve naprej. Naj ne bo preveč pesimizma. Tu imamo mladino, ki nam bo potem še
kaj zaigrala in nas bodo spravili v dobro voljo. Še enkrat hvala vsem, ki ste
prišli.«
Sledil je govor
predsednika Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislava Lipiča, ki ni skrival zadovoljstva nad opravljeno
humanitarno delavno akcijo veteranov. Dejal je:
»Spoštovani veterani, spoštovani gospod direktor bolnišnice,
dr. Merlo z vsemi svojimi sodelavkami in sodelavci, spoštovani dr. Čas,
predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever, in še posebej vsem
tistim, kateri ste tako kot vsako leto do sedaj, vendar na drugih lokacijah,
tudi letos opravili eno od dogodkov, ki spadajo tudi v naše poslanstvo. To pa
je tudi humanitarna dejavnost, s katero se obe veteranski organizaciji ukvarjata.
Tako smo pred leti pomagali tistim, ki so doživeli in
preživeli poplave v Bosni, Srbiji, in seveda tudi pri nas. Pomagali smo tudi
pri velikem požaru v minulem letu, seveda na svoj način. Pomagamo tam, kjer se
le da. To, da lahko danes spregovorim v
najbolj ugledni porodnišnici v Sloveniji, je zame še posebno zadovoljstvo in
hkrati tudi majhna težava. Vedno smo navajeni govoriti o zadevah, ki niso
najbolj priljubljene in škodujejo celotnemu človeštvu. Danes ne želim izreči
tega naziva, kajti tu smo v okolju, kjer prihajajo na svet zelo mladi, ki bodo
nadaljevali to poslanstvo, s katerim smo se mi začeli ukvarjati leta 1991. Oni
bodo tisti, ki bodo živeli, ustvarjali, in jaz upam, da v dobri ali pa še celo
boljši družbi, v kateri ne bo v celoti prevladala umetna inteligenca. Res je,
da to pomeni nekakšen napredek, razvoj, vendar na področju tako domoljubja kot
svobodoljubja ravno ta umetna inteligenca ne bo storila veliko, celo bore malo.
Vse tri organizacije, ki so pripravile in dokončale to pomembno
nalogo, si zaslužijo pohvalo, ne samo zaradi opravljenega dela, ampak zato, ker
med sabo sodelujejo. Samo sodelovanje z ramo ob rami bo pomenilo tudi napredek
in tisto, kar je tudi dr. Merlo v svojem nagovoru povedal. To državo, ki smo jo
skupaj ustvarjali, narediti še boljšo. To pa lahko naredimo samo z medsebojnim
spoštovanjem in razumevanjem. Prepričan sem, da bodo tudi politiki prej ali
slej dojeli, da so izvoljeni in da jim je oblast zaupana zato, da skrbijo za
mirno življenje in za dostojanstvo tistih, kateri v tej državi živimo in ki smo
jih tudi izvolili.
Zveza veteranov vojne za Slovenijo letos praznuje 30 let.
Naslednje leto bo enako obletnico slavila Zveza policijskih veteranskih društev
Sever. V teh 30 letih je bilo veliko narejenega. Ni toliko pomembno, da smo na
skoraj vsa mesta spopadov z JLA postavili spominska obeležja, tudi ne spominske
plošče na posameznih objektih. Pomembno je, da sta ti dve krovni organizaciji
tisti, ki skorajda v celoti ohranjata spomin na tisti čas, v katerem smo imeli
privilegij, da smo lahko sodelovali, tako miličniki kot pripadniki teritorialne
obrambe. Nikoli ne smemo pozabiti, da smo bili podprti tudi z vsem, kar nam je
lahko takratna civilna družba ali celotni civilni del takratnega obrambnega
sistema takrat bil zmožen nuditi.
Zato še enkrat iskrena hvala vsem, iskrena hvala tudi osebju
bolnišnice z dr. Merlom in pa gospo na čelu, ki so omogočili, da so naši kolegi
naredili to, da bo počutje v tej bolnišnici tudi zaradi tega še boljše. Če
dober glas o tej bolnišnici slišimo tudi preko Mure v Prekmurju, potem morate
vedeti, da je res dobra bolnišnica. Zato iskrene čestitke tudi vam in hvala še
enkrat tudi mojim dragim kolegom in prijateljem iz vseh treh veteranskih
organizacij. Hvala lepa.«
Po končanem govoru je pod mentorstvom Barbare Godeša iz Glasbene šole Postojna nastopil
Kvartet violina, ki ga sestavljajo:
Veronika Hreščak, Hana Jagunić, Ajda Bizjak in Samanta Keglević. Zaigrali so G.
Ph. Telemann: Koncert za 4 violine, 1. stavek in A. Vivaldi: Pomlad.
Voditeljica
slovesnosti Mateja Jordan je napovedala izredno prof. dr. Natašo Tul Mandić,
dr. med., spec. gin. inpredsednico
društva Slojenčki, ki je z nasmehom in zadovoljstvom stopila k mikrofonu in
pričela z žarom na obrazu govoriti:
» Dober dan vsem, dobrodošli, tako lepo vas je videti tukaj,
zelo sem srečna. Rada bi pozdravila vsakega posebej po imenu, ampak vas je
preveč. Vsi ste dobrodošli, veterani, ki ste nam izborili to državo in se še
vedno borite za nas, kar čutimo vsak dan, ne samo v Postojni, tudi drugje,
mladi, ki so tako lepo zaigrali, njihovim mentoricam, vsem ostalim glasbenikom,
vsem prijateljem, ki vas je tukaj res veliko, iskrena dobrodošlica.
Dobrodošlica tudi mojim sodelavcem, ki se tam zadaj skrivajo, ki skrbijo za to,
da smo na tako dobrem glasu, kot ste prej omenili. Spet jih ne bom naštevala po
imenih, ker jih je več kot sto.
Vsak dan izrečemo dobrodošlico štirim, petim, včasih celo
desetim novorojenčkom in zelo ponosni smo, da se nosečnice odločajo in
prihajajo k nam iz cele države. Zato društvo Slojenček, ki podpira vse
porodnišnice po državi, zelo podpira postojnsko porodnišnico. Zelo smo
hvaležni, da imamo tako dobre prijatelje, da lahko izvedemo veliko akcij na
leto. Letos smo izvedli akcijo, s katero smo izboljšali pogoje v naši avli.
Postala je svetla, prijazna in še bolj prijazno lahko sprejemamo naše
porodnice. V njihovem imenu smo vsi tukaj in zato se vam zahvaljujem tudi v
njihovem imenu. Bela barva je tako sveža, tako čista, kot je čisto rojstvo
otrok, in tako popolna, kot je popolna mavrica. V beli barvi so skrite vse
barve.
Da je tako lepo, gre največja zahvala Dušanu, njega bom
posebej omenila, in njegovim kolegom, ki so tu z visokimi lestvami čez vikend,
skoraj čez noč, naredili to čudovito halo, in JUB-u, ki je doniral barve. Mojim
kolegom in kolegicam, ki so bili potrpežljivi, da so to lahko izpeljali. Zato
smo danes tukaj. Maj je mesec ljubezni, mesec mladosti in številnih praznikov.
Najprej se začne s prvomajskimi počitnicami, praznikom dela, potem je praznik
babic, praznik medicinskih sester, dan družin, čez dva dni bo stari dan
mladosti, ki ga nekateri še vedno praznujemo.
Vesela sem, da tudi veterani praznujete, malo v maju, malo v
oktobru, vesela sem, da lahko vsi praznujemo v tem lepem sončnem dnevu in
hvala, da ste se vsi potrudili, da lahko skupaj praznujemo v tej lepi
porodnišnici s temi lepimi sodelavci in prijatelji in da nam je lepo. Hvala
vsem! Želimo veliko zdravja našim otrokom, da bi se dobro počutili pri nas,
mojim sodelavcem tudi, da bi bili še naprej tako zdravi, energični, polni
energije, ki jo vsi črpamo od dr. Merla, če sem iskrena. Hvala vsem, veliko
zdravja in sreče, in upam, da bomo še naprej tako dobro sodelovali. Hvala v
imenu vseh Slojenčkov, ki prihajajo, in tistih, ki so že uživali v sadovih
vašega dela.«
Pred mikrofon je bil
nato povabljen Dušan Presetnik, predsednik OZVVS Ljubljana pobudnik in glavni
organizator te humanitarne delovne akcije, ki je dejal:
»En lep dober dan, dobrodošli v lepem mestu Postojna, na
lokaciji Porodnišnica Postojna. V čast mi je, da vas lahko nagovorim s tega
mesta. Menim, da smo izvedli dobro delo, ki je lahko tudi sporočilo vsem
ostalim, da znamo tako modra kot zelena linija stopiti skupaj, kot se je
pokazalo že leta 90 in 91, in da znamo narediti dobro delo in narediti nekaj za
naše najmlajše, komaj rojene državljane Republike Slovenije. Mislim, da to delo
izkazuje vnos barvitosti in svežine, pozitivne energije v te prostore, kajti
tukaj se rojstvo začne in zakaj ne bi našim najmlajšim omogočili prijazen prvi
kontakt in da v nadaljevanju ne okusijo kaj bolj grenkega.
Zahvalil bi se vsem sodelujočim, vsem trem organizacijam, ki
so stopile skupaj in složno izvedle to plemenito dejanje. Brez naših sponzorjev
sigurno ne bi šlo. Tu gre velika zahvala podjetju JUB, ki nam je omogočil
donacijo kvalitetnih produktov, in pa vsem sponzorjem, ki so na tak in drugačen
način prispevali, da smo akcijo izvedli. Zahvaliti se moram tudi osebju
bolnišnice, kajti s skupnimi močmi in s skupno energijo smo pripeljali zadevo
do konca. Ene žal besede ni bilo. Energija, ki kroži v tem objektu, je
izvrstna, imeli smo jo priliko izkusiti v teh dneh. Obenem smo še našli datum
na svetovni dan medicinskih sester in zakaj ne bi vseh teh stvari pravilno
zajeli skupaj, tako kot je prav.
Kot je bilo že prej omenjeno, naša Zveza veteranov vojne za
Slovenijo letos praznuje 30 let in v sodelovanju naših veteranskih organizacij
smo se odločili, da predamo malo posebno darilo, ki je lahko tudi ena misel za
naše naslednje rodove, da gradijo skupaj, da ni samo načelo »Marija k sebi«,
ampak da je treba tudi kaj podariti na pravi način. Zavedam se, da zgledi
vlečejo. Pustimo slabe in pojdimo naprej z dobrimi. Še enkrat bi se zahvalil
vsem, ki ste danes tukaj zbrani, ki ste dali svoj doprinos s svojo prisotnostjo
tukaj, vsem nastopajočim, od policijskega glasbenega orkestra in mladine iz
Postojne in pa vsem navzočim, našim praporščakom, ki jih imamo vedno ob takih
dogodkih zraven, in je prav, da gremo v takem duhu naprej. Veste, kako se je
glasilo: skupaj v vojni, skupaj v miru.
Dajmo to sporočilo na prijazen način vsem ostalim, kajti praznik veteranov je
praznik vseh veteranov v celi domovini. Ta informacija in ta poslanica gre tudi
vsem njim. Hvala lepa.«
Darko Repenšek,
predsednik Policijsko veteranskega društva Sever Ljubljana pa je izpostavil:
»Spoštovane dame in gospodje, s temi besedami mislim na
čisto vse vas, ki ste danes prisotni na tem čudovitem dogodku. Pozdravljam vas
v imenu Policijskega veteranskega društva Sever, ki je skupaj s kolegi iz
zelene linije, s člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo,
Združenjem veteranov Ljubljana 90-91, s kolegi iz Primorske, iz Policijskega
veteranskega društva Sever za Primorsko in Notranjsko, ter – kar želim še
posebej poudariti – društvom Slojenček v petek, na svečani dan medicinskih sester,
vzelo v roke čopiče, se nekoliko popacalo z barvo, pri tem pokazalo ogromno
dobre volje in energije, moje današnje besede bodo pa v slogu dr. Merla, ki je
rekel, mi kirurgi smo hitri, v tej hiši pa veje dobra volja.
In takšna dobra volja je vela tudi v petek, ko smo opravili
dobro delo, ki nas bo tiste, ki smo tukaj bili, spominjalo na ta dan. Že
vnaprej nas veseli, da bo spominjalo na to dobro delo vsakogar, ki bo stopil v
to hišo in bo to dobro delo morebiti tudi zaznal, če ne drugače, prebral na tablici,
ki je v ta pozornostni namen pričvrščena pri vhodu v dvigalo. Zahvala gre
vsekakor pobudniku Dušanu in njegovi firmi za to, da smo opravili to delo, mene
pa iskreno veseli, da bomo vsi člani našega društva vsako leto znova znali
pokazati ne samo to, da gresta zelena in modra linija z roko v roki, kot
nekdaj, tudi danes, temveč tudi to, da smo vedno pripravljeni na dobra dela in
humanitarnost, ki je sestavni del našega delovanja. Hvala lepa.«
Igor Marentič, župan
občine Postojna, ki pravi, da je občina Postojna prostor ljudi, ki se zavedajo
svoje vloge je prisotne nagovoril z naslednjimi besedami:
»Lep sončen pozdrav vsem skupaj, bom čisto kratek. Dr. Merlo
je rekel, da bo kratek, jaz bom še krajši, pa tudi dober catering vidim na mizi
in vem, da ste že pošteno lačni. V to porodnišnico vedno radi pridemo. Ne zato,
ker je najboljša v Sloveniji, ampak tudi zato, ker so ti dogodki v porodnišnici
vedno simpatični. Postojna je znana ne samo po Postojnski jami, ampak tudi po
tej porodnišnici. Tu se je rodilo veliko modrih glav, ne bom jih našteval, ker
jih verjetno poznate. Iskrene čestitke ob dnevu, ko Postojna prejema priznanje
mesta prostovoljcev, je vaše dejanje tudi dodana vrednost tej pohvali.
Iskrene čestitke tudi v imenu občine Postojna za vaše
velikodušno dejanje, lepo gesto, to je krasno darilo. Predvsem veterani, tudi
prostovoljci, bodite zgled vsem društvom. Nekateri čakajo, kaj jim bo dano,
drugi pa niste taki, ampak ste aktivni in nesebično dejavni, iz Ljubljane v
Postojno, kar pomeni še eno veliko priznanje tej bolnici. Hvala vam, vedno ste
dobrodošli. Imel sem srečo, da sem slučajno prišel na dan medicinskih sester in
takrat tudi izmenjal nekaj besed. Nisem vedel, da opravljate to poslanstvo. Že
takrat sem bil resnično zadovoljen in vesel in pa počaščen, da smo se lahko
pogovorili. Bili ste na lestvi, prišli z lestve dol, smo si podali roke in
nadaljevali ste z delom, ko smo mi zapustili porodnišnico. Resnično, hvala.«
Miranda Ostanek, karizmatična
gostilničarka iz Selc pri Pivki z
navdušenjem pove:
»Pozdravljeni vsi skupaj. Jaz sem malenkost v tej zgodbi,
zato pa se še toliko bolj iskreno zahvaljujem, da lahko nastopam med temi
čudovitimi ljudmi tukaj in v tej stavbi in da nekaj malega tudi prispevam. Mi
je v čast. V tej bolnici sem bila v življenju edino tu notri odsotna od svojega
dela, iz Miranda bara, ker sem bila vedno tam, in vedno sem bila sprejeta kot
kraljica, carica, sprejeta in tudi oddana domov, vse najlepše, kar more biti,
in ne bom nikoli pozabila te bolnice, teh ljudi, ki so zame dosti naredili.
Hvala vsem, čestitam in zahvaljujem se tudi gospodu Dušanu in ekipi, da so
naredili tako lep prostor, in vsem vam. Vesela sem, da sem tukaj, da vas vidim
in da sem tukaj z vami. Če pa boste kdaj imeli priliko, pa povabljeni k meni na
kozarček, prav osebno jaz vas bom postregla, tako kot jaz znam, prav? Najlepša
hvala!«
Slovesnost se je nato preselila v avlo porodnišnice kjer sta
Dušan Presetnik, predsednik OZVVS
Ljubljana in izredna prof. dr. Nataša Tul Mandić, dr. med., spec. gin.,
predsednica društva Slojenčki uradno predala namenu prebarvan glavni vhod in
avlo ter odkrila spominsko obeležje na katerem piše Veterani vojne za Slovenijo smo dobrodelno prebarvali glavni vhod in
avlo v porodnišnici Postojna – Ob 30. obletnici Zveze veteranov vojne za
Slovenijo – Postojna maj 2023
S tem dejanjem se je uradna slovesnost zaključila. Sledilo
je druženje s pogostitvijo.
Zahvala ostalim donatorjem: JUB d.o.o., DIPEX d.o.o.,
MARTINK d.o.o., SINTER d.o.o., MIRANDA BAR – Selce pri Pivki.
VIDEO CELOTNE SLOVESNOSTI
VIDEO TVSLO PRVI DNEVNIK 24.5. 2023 - VETERANI PREPLESKALI PORODNIŠNICO
Besedilo in foto: Janez Platiše Video: Janez Platiše in TV Slovenija
Ljubljana, 27. 6.2023 - Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi,
ki ga je v ponedeljek potrdila vlada, bo predvidoma 14. julija na izredni seji
obravnaval državni zbor. Po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona
Maljevca je to največji korak na tem področju v zadnjih 30 letih. Z njim širijo
nabor pravic ter zagotavljajo financiranje, s čimer bo zakon po njegovih
navedbah dejansko izvedljiv. Pravice in storitve se bodo uvajale postopno –
zakon naj bi začel veljati januarja leta 2024, polno bo uveljavljen dve leti
pozneje.
Spremembe, ki jih prinaša predlog novega zakona, so po
njegovih besedah nujne, da bodo lahko naslovili potrebe, s katerimi se soočamo
v Sloveniji. Kot je dejal, postajamo vedno bolj dolgoživa družba, aktualna
ureditev pa ne dohaja potreb. "Premalo
je postelj v domovih za starejše, premalo je sredstev za pomoč in pomoč na
domu, manjka kadra, zato je potreba po takojšnji sistemski in dolgoročni
ureditvi še toliko bolj nujna," je poudaril na današnji novinarski
konferenci po ponedeljkovi dopisni seji vlade.
Predlog zakona po besedah ministra Maljevca širi nabor storitev in njihovo dostopnost,
predvsem pa cilja na to, da bo vsak posameznik lahko čim dlje ostal v domačem
okolju. Med pravicami, ki jih prinaša, je navedel uvedbo oskrbovalca
družinskega člana, dolgotrajno oskrbo na domu, dolgotrajno oskrbo v
instituciji, denarni prejemek in dve dodatni storitvi, in sicer storitve
e-oskrbe in ohranjanja samostojnosti.
Med drugim uvaja vstopno točko za dolgotrajno oskrbo, saj
sedaj prihaja do neenotnega podeljevanja pravic, storitve so razpršene, ljudje
ne vedo, katere storitve imajo na voljo, je opozoril. Vstopna točka bo na
centrih za socialno delo, kjer bodo osebi svetovali in jo informirali ter ji
izdelali osebni načrt.
VIDEO - Minister Simon Maljevec na novinarski konferenci. Celoten posnetek.
Predlog med drugim predvideva, da bo sedanji družinski
pomočnik postal oskrbovalec družinskega člana, ki bo prejemal 1,2-kratnik
minimalne plače. Na področju oskrbe na domu pa predlog predvideva enak dostop
za vse ne glede na kraj bivanja, financiranje iz naslova zavarovanja za
dolgotrajno oskrbo, obseg oskrbe na domu pa bi znašal od 20 do 110 ur na mesec.
Oskrbo, ki jo trenutno dobivajo osebe v institucionalnem varstvu, bodo lahko po
novem dobivali tudi v okviru oskrbe na domu.
Med pravicami je minister navedel tudi denarni prejemek,
torej aktualni dodatek za pomoč in postrežbo. Trenutno je namreč ta ureditev
dokaj razpršena po različnih zakonih, dodatek pa je izplačan v različnih
višinah, medtem ko bi s spremembo to ureditev poenotili.
Nadalje se uvaja storitev e-oskrbe, ki temelji na pametni
tehnologiji oziroma povezavi s klicnim centrom ali mobilnim telefonom
neformalnega oskrbovalca. Ta storitev deloma rešuje kadrovske težave, nudi pa
predvsem večji občutek varnosti uporabnikov, je navedel Maljevac.
VIDEO - TV SLO
Pravica, ki je po njegovih besedah prav tako nujna, so
storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Pri tem je navedel storitve,
ki jih izvajajo fizioterapevti, delovni terapevti, socialni delavci in
kineziologi.
Prav tako je pomembno, da so v zakon vključili financiranje
in na ta način "dejansko naredili zakon izvedljiv", je dejal. Zakon
iz časa prejšnje vlade namreč ni bil izvedljiv, saj ni zagotavljal
financiranja. Zdajšnji predlog predvideva financiranje iz državnega proračuna v
višini 190 milijonov evrov na leto ter s prispevno stopnjo v višini enega
odstotka tako za delavce kot za delodajalce in upokojence.
Maljevac je še pojasnil, da bo časovnica uveljavljanja
sprememb postopna. Zakon bo stopil v veljavo s 1. januarjem 2024, istočasno se
bo začela izvajati pravica oskrbovalca družinskega člana. S 1. januarjem 2025
bo vzpostavljena vstopna točka, s 1. julijem istega leta dolgotrajna oskrba na
domu in e-oskrba, s 1. decembrom 2025 pa dolgotrajna oskrba v institucijah in
denarni prejemek.
Manca Špiknas glasbeno zapeljuje že 20 let. Samostojno kariero pa
je začela na Melodijah morja in Sonca 2005, ko je bila za Raayevo pesem Solze z
neba nagrajena za najboljšo izvedbo. Ostalo je zgodovina. Vrsta nagrad in
odličnih uvrstitev na različnih festivalih, trije albumi, koncerti in šovi.
Dvakrat zapored se je kot glasbena spremljevalka udeležila tudi Eurosonga,
prvič s Tinkaro Kovač v Kopenhagnu 2014 in drugič na Dunaju z duetom Maraaya
2015. Glasbeni večer na Ruski dači bo popeljal publiko skozi Mančine največje
uspešnice. Glasbeno se sprehaja od dinamičnih do zaljubljenih napevov, takih za
nežno ali veselo dušo. Znanih pesmi se je nabralo toliko, da bo večer
prekratek.
Cena vstopnice: 23
evrov, Eventim in Ruska dača☎️
068 646 148, pišite 📧 info@ruska-daca.si
Ljubljana, 26.6.2023 - Nagrado Republike Slovenije za
prostovoljstvo za leto 2022 kot najvišje državno priznanje za izjemne dosežke
na področju prostovoljstva, njegove promocije in razvoja, je prejela
prostovoljka Mira Stušek.
Priznanja Republike Slovenije za prostovoljstvo za leto 2022 za izjemne dosežke
pri opravljanju prostovoljskega dela pa so prejeli Jožef Bobovnik, Milena Dimec,
Vlasta Hojan, Gvido Jančar, Anton Mlinarič
in Marica Štirn.
»Z izročitvijo državne
nagrade in priznanj na področju prostovoljstva v letu 2022 želim izpostaviti
vašo predanost, delo in prispevek k skupnosti ter vam izkazati spoštovanje in
hvaležnost,« je prostovoljke in prostovoljce nagovorila predsednica
Republike Slovenije, ki je prostovoljstvo označila za nepogrešljivi del družbe,
v kateri moramo drug drugemu pomagati v stiki. V slavnostnem govoru je izrazila
spoštovanje in hvaležnost vsem prostovoljkam in prostovoljcem iz Slovenije, ki
imajo zelo pomembno vlogo pri spodbujanju družbenih sprememb in boju proti
socialni nepravičnosti, s svojimi vrednotami in zgledom pa družbo navdihujejo k
odličnosti ter pomagajo zapolniti vrzeli in pomanjkljivosti v obstoječem javnem
sistemu.
»Prostovoljstvo ima v Sloveniji dolgo in
bogato zgodovino. Zaradi vseh vas, številnih posameznic, posameznikov,
mnogoterih prostovoljskih organizacij in društev, predvsem pa vašega izjemnega
dela, ima prostovoljstvo tudi svetlo prihodnost,« je dejala predsednica Pirc Musar, ki trdno verjame, da je
medsebojna pomoč naša moralna in etična smer, prostovoljstvo pa izpolnitev
načel solidarnosti in sočutja, ki krepi socialne vezi med ljudmi.
»Biti iskren, početi dobra dela. To so vrednote srčnosti. Kadar v svojih
mislih, besedah in dejanjih nismo osredotočeni le nase, ampak na ljudi in svet
okoli nas, je človeštvo na dobri poti, da doseže svoj ideal in zaživi v lepšem,
bolj pravičnem svetu, ljudje pa k osebni izpolnitvi in odličnosti,« je ob
čestitkah prejemnicam in prejemnikom nagrade in priznanj poudarila predsednica
republike.
Zbrane na slovesnosti je nagovoril tudi Jurček
Nowakk, predsednik Odbora Republike Slovenije za podelitev državnih
priznanj na področju prostovoljstva.
Pod Peco, Peršman,
Avstrija, 25.6.2023 – Članice in člani Taboriščnega odbora Ravensbruck iz
Slovenije, ki že več kot 30 let uspešno sodelujejo in prijateljujejo z Zvezo
slovenskih žena in Zvezo koroških partizanov iz Celovca, so se udeležili Spominske slovesnosti pri Peršmanu na Podpeci
v Avstriji . Udeležilo se je nekaj več kot 50 članic in članov s svojci iz Nove
Gorice od koder je odpeljal avtobus in Ljubljane. MATJAŽ ŠPAT in VERA KOŠUTA iz
Nove Gorice pa sta v imenu odbora Ravensbruck in ZZB Slovenije k spomeniku
položila venec.
Spominska slovesnost in srečanje pri Peršmanu je namenjeno
spominu na žrtve nacističnih zločinov s kmetij Peršman in Hojnik ter številnim
borcem in borkam odporniškega gibanja v regiji. Gre za tradicionalna vsakoletna
srečanja bivših internirank, političnih zapornic in ukradenih otrok nekdanjih
nacifašističnih taborišč in zaporov, ter njihovih svojcev in prijateljev iz
Slovenije z našimi koroškimi rojakinjami po različnih krajih avstrijske
Koroške.
Jedro letošnjega spominjanja je bil govor osrednje govornice
Cornelie Kogoj, generalne tajnice
Iniciative manjšin/ Initiative Minderheiten.
Govor je pričela z
naslednjimi besedami: Najlepša hvala
za vabilo! Zelo me veseli, da v imenu Iniciative manjšin lahko spregovorim
tukaj na Peršmanovi komemoraciji!
Iniciativa manjšin je
bila ustanovljena pred več kot trideset leti - leta 1991 - z namenom, da
oblikuje manjšinska zavezništva med različnimi manjšinskimi skupinami. Manjšine
so za nas tako etnične skupine kot tudi migranti in migrantke, begunci in
begunke, lezbijke, geji in transspolne osebe ter invalidni ljudje. Naš cilj je,
da prispevamo k združitvi manjšin na osnovi skupnega interesa proti
diskriminaciji in za enakost ter skupnega prizadevanja za te cilje.
Vendar pa se mi zdi
oblikovanje manjšinskih zavezništev enako pomembno tudi z vidika skupnega
spominjanja. Razvija se naj dialog o spominujanju, ne da bi se eno skupino
izigravaloproti drugi.
Kajti šoa, genocid nad
Romi in Sinti, umori invalidnih ljudi ali ljudi zaradi njihove spolne
usmerjenosti, deportacije koroških Slovencev, usmrtitve slovenskih odporniških
borcev na dunajskem deželnem sodišču in pokol tu pri Peršmanu imajo eno skupno
lastnost: te morije v času nacizma so bile usmerjene proti manjšinam.
Vsi vemo, da imajo
antisemitizem, anticiganizem, homofobija in transfobija ter sovražnost do
invalidov večstoletno tradicijo. Preganjanje manjšin se ne dogaja v prostoru
brez zgodovine.Je del zgodovine, ki jo
piše večina. Zato je motivacija manjšinskih skupin, da pišejo in objavljajo
svojo zgodovino, povsem drugačna od motivacije večine. Medtem ko se večina
zaveda svoje zgodovinske legitimnosti in zgodovino obravnava kot samoumevno
dediščino, se mora manjšina zanjo vedno znova boriti.
Govoriti moramo ne
samo o zgodovini diskriminacije, preganjanja in umorov, temveč tudi o zgodovini
upora in političnih bojev.
Pred dvema letoma smo
v okviru serije "Mladi aktivizem in manjšinska zavezništva" za našo
revijo STIMME opravili intervjuje z mladimi pripadniki manjšin o njihovi
političnem angažmaju. O njihovi motivaciji za politično udejstvovanje. Značilno
za odgovore je bilo, da je večina imela v mislih zgodovinska dejstva, da se je
sklicevala na preganjanje prejšnjih generacij in je svoj aktivizem pojmovala
kot nadaljevanje ustreznih zgodb upora.
Samuel Mago,
predsednik Zveze študentov Romov in Sintov, se na primer izrecno sklicuje na
generacije pred njim, ki so se kljub kruti diskriminaciji zavzemale za svoje
pravice. V svojem intervjuju pravi: "Želimo tako rekoč nadaljevati njihovo
pot in delovati kot jasen glas mladih Romov in Sintov. Mislim, da je izredno
pomembno, da se učimo iz dela generacij pred nami." Kot zgled med drugim
navaja Ceijo Stojko, ki je preživela holokavst in s svojo avtobiografijo
"Živimo v tajnosti" opisala trpljenje Romov. Ali: Noomi Anyanwu,
predstavnica referenduma Black Voices, ki v svojem intervjuju pravi:
"Danes se lahko postavimo tu, na tem mestu, ker so se pred nami borili
mnogi." In Ana Grilc, članica upravnega odbora KSŠŠD na Dunaju, se izrecno
sklicuje na svojega dedka, ki so ga deportirali, ko je bila stara dve leti in
pol: "On je bil tisti človek" pravi Ana, "ki mi je vdahnil
odporniški in aktivistični duh."
Za današnjo mlado
generacijo je spominjanje osrednjo vprašanje. To se ne zrcali samo v zahtevah
po oblikovanju novih spominskih obeležij, temveč tudi v zahtevi po odstranitvi
problematičnih spomenikov. Najnovejši primer je Luegerjev spomenik na Dunaju.
Spomenik, ki je bil pred skoraj sto leti postavljen v čast antisemitskemu
dunajskemu županu Dr. Karlu Luegerju, je že več let tarča protestnih akcij.
Judovska skupnost in Zveza judovskih študentov in študentk sta med drugim
zahtevali odstranitev spomenika. Mesto Dunaj je zdaj– pred kakimi 14 dnevi – brez posvetovanja s
prizadetimi odločilo, da spomenik ne bo odstranjen, temveč samo simbolično
nagnjen za 3,5 stopinje na desno. Za preživele žrtve šoa je to udarec v obraz,
je v svoji izjavi zapisala judovska študentska zveza.
Še en primer: že leta
stara je zahteva, naj postavijo spomenik za Rome in Sinte, umorjene v času
nacionalsocializma. Še vedno ga ni. Lani so romske organizacije parlamentu
predložile stališče s temi zahtevami: spomenik je treba postaviti na osrednjo
lokacijo v zveznem glavnem mestu Dunaj, imeti mora trajno obliko, ki jo je
treba nemudoma izvesti.
Konec koncev so zdaj,
začetek junija, ugodili večletni zahtevi in uradno odkrili spomenik
"žrtvam preganjanja homoseksualcev" v dunajskem Resselparku - nedaleč
od osrednje lokacije Karlskirche.
Muzej pri Peršmanu je
nekaj posebnega in edinstvenega v Avstriji, saj združuje kraj spomina s krajem
učenja. Ta kraj je odgovor na desetletja izkrivljanja zgodovinskih dejstev na
Koroškem. Kraj skupnega trpljenja in izkušenj. In kraj ponovnega pridobivanja
in prilaščanja lastne zgodovine. Kraji spomina so sporni kraji. Vsi primeri, ki
sem jih navedla, kažejo, koliko napora vlagajo in koliko vztrajnosti
potrebujejo prizadeti za uresničitev takšnih zahtev. V Avstriji doslej še
nobena vlada ni bila pripravljena iz lastnega nagiba postaviti spominskih
obeležij žrtvam nacionalsocializma. Za mlade aktiviste in aktivistke so zato ti
del njihovega političnega angažmaja.
Političen angažma je
danes nujno potreben. V času, ko desničarska stranka sedi je v deželnih vladah
Spodnje Avstrije in Salzburga, ko se soočamo z novo naklado črno-modre ali celo
modro-črne vlade na zvezni ravni, je pomembno biti solidaren z drugimi diskriminiranimi
skupinami.
Zgodovina nas namreč
uči eno: ko gre zares, je desničarski ekstremizem usmerjen proti vsem
manjšinam. S solidarnostjo in ustvarjanjem zavezništev lahko storimo vsaj eno:
skupaj se borimo proti njemu.
Sledil je literarno-glasbeni prispevek
gradiščansko-hrvaškega pisatelja Konstantina Vlasicha in pevke Mire Perusich.
Pevsko-glasbeno spominjanje je oblikovala vokalna skupina 'Oktakord'. Ob
obletnici ponovne postavitve partizanskega spomenika pri Peršmanu leta 1953 bo
na ogled razstava na prostem “Wer gedenkt der Partisan*innen – Kdo se spominja
partizank in partizanov“. Leta 2022 jo je zasnoval in oblikoval Jakob Holzer.
Peršman, je
nekdanja kmečka domačija in sedaj osrednji muzej narodnoosvobodilnega odpora
Koroških Slovencev v Železni Kapli na avstrijskem Koroškem. Bila je tudi
partizanska postojanka med drugo svetovno vojno, kjer so nacisti storili zločin
nad civilisti in pobili domala celo družino.
Ljubljana, 23. 6. 2023 – V četrtek 22. junija, se je iztekel 60-dnevni rok, v katerem so pobudniki predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem življenju lahko zbirali podpise podpore volivcev in volivk, da bi zakon lahko vložili v zakonodajni postopek v Državnem zboru RS. Že pred časom so zbrali zadostno število 5.000 podpisov. Končno število zbranih podpisov še ni povsem jasno, saj podpisi iz upravnih enot prihajajo z večdnevno zamudo.
Zakon je nastal
pod okriljem Srebrne niti - združenja za dostojno starost. Avtorji predloga
zakona so dddr. Andrej Pleterski, arheolog, etnolog in zgodovinar, z družinsko
izkušnjo očeta, akademika dr. Janka Pleterskega, ki si je zaradi svoje bolezni
in trpljenja prizadeval za takšen zakon pred svojo smrtjo, dr. Dušan Keber,
zdravnik, nekdanji minister za zdravje in dober poznavalec našega zdravstvenega
sistema, prof. dr. Brigita Skela Savič, raziskovalka izzivov dolgožive družbe,
sprememb v zdravstvu in socialnem varstvu, razvoja kadrov in novih storitev,
dostopnosti storitev in profesionalizacije strok, z večletnimi izkušnjami v vodenju
dejavnosti zdravstvene nege in oskrbe na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, dr.
Igor Pribac, filozof in doc. dr. Luka Mišič, pravnik. Poleg uvodne novinarske
konference, so avtorji predlog zakona predstavili na javnih pogovorih v Straži
pri Novem mestu, Novi Gorici, Celju, Mariboru, Ribnici, Ljubljani, Kranju in v
Kopru. Izrazito odprto so delovali do medijev in tudi sami posredovali številne
pobude, da se tovrstna tema vključi v javni diskurz.
Dddr. Andrej
Pleterski, vodja skupine
avtorjev, je zaključek zbiranja podpisov komentiral: »Dosegli smo potrebno
in pomembno število glasov podpore volivk in volivcev Zakonu o pomoči pri
prostovoljnem končanju življenja. Pokazali so, da razumejo zakon in se
zavzemajo za predlagano rešitev družbenega problema, ki ga predstavlja stiska
ob koncu življenja, ki je ne more ublažiti nobena oskrba. Dokazali so moč
dejavne ljudske pobude, za katero stoji večina državljank in državljanov. Zato
smo bili v času zbiranja podpisov deležni izjemne podpore ljudi, za katero se
najlepše zahvaljujemo. Ker glasovi še prihajajo po pošti, bomo liste s podpisi
in predlog zakona predali Državnemu zboru naslednji mesec«.
Sedanja slovenska zakonodaja ne ureja
situacije ob koncu življenja, ko nekateri ljudje umirajo trpeče in
nedostojanstveno, ker jim ne morejo pomagati niti zdravila niti paliativna
oskrba. Prav pravno neurejene razmere sedanjega stanja odpirajo možnosti za
različne zlorabe oz. dejanja, o katerih se veliko govori, ni pa o tem nikakršne
uradne evidence.
Predlog zakona zagotavlja čvrst družbeni
nadzor in najvišjo stopnjo varnosti postopka pred zlorabami ali zmotami. Zakon
tudi določa stroge pogoje, v okviru katerih se odločitev o prostovoljnem
končanju življenja sprejme po skrbni preučitvi vseh možnosti morebitnega
paliativnega zdravljenja, predstavljenih možnosti lajšanja trpljena s
paliativno oskrbo in po pogovoru z lečečim ali nadomestnim zdravnikom,
neodvisnim zdravnikom, psihiatrom, komisijo ter drugimi strokovnjaki.
Na zadržke,
ki jih imajo nekatere družbene in poklicne skupine, imajo avtorji zakona zelo
jasno sporočilo:
·Pravica do prostovoljnega končanja življenja je integralen del pravice
vsake osebe, da avtonomno vodi svoje življenje v skladu s svojimi prepričanji. Ta
pravica ima večjo težo kot argumenti, ki nasprotujejo sprejetju zakona.
·Namen zakona ni nadomestiti slabo delujočo
paliativno oskrbo, temveč zakon zagotavlja avtonomijo odločanja o življenju in
smrti pri neozdravljivo bolni osebi. Paliativna oskrba in predlog zakona se ne
izključujeta, temveč dopolnjujeta, saj zakon spodbuja razvoj paliativne oskrbe.
·Posameznikovo zasebno avtonomijo oziroma njegovo
sposobnost odločanja o sebi moramo spoštovati od trenutka pridobitve
sposobnosti odločanja o sebi vse do smrti, s tem pa tudi za primer odločanja o
predčasnem končanju življenja.
·Četudi bo zakon uporabilo majhno število
pacientov, je prav za vse ljudi pomirjujoče zavedanje, da je takšna pomoč na
voljo. Zato je to državljanski zakon za
državljanke in državljane.
Pomembno pa je,
ne glede na način končanja življenja, ki ga pacient izbere, da se osebi zagotovi ustrezna oskrba
na koncu življenja, vključno z medicinsko oskrbo, zdravstveno nego, duhovno
podporo, psihološko pomočjo in lajšanjem bolečin in drugih simptomov
napredovale bolezni.
Ne le zadostno
število zbranih podpisov, množično podporo Zakonu o pomoči pri prostovoljnem
končanju življenja so izkazale tudi vse do sedaj narejene javnomnenjske
raziskave v Sloveniji. Kar je ob tem potrebno in vredno poudariti, je dejstvo,
da rezultati anket izkazujejo podporo, ki je neodvisna od spola, starosti, izobrazbe in kraja
bivanja ter le malo od politične in svetovnonazorske usmeritve.
To
potrjuje, da si velika večina ljudi želi dostojne smrti brez trpljenja, o
kateri lahko odločajo sami.
Televizija
Slovenija bo v petek, 23. junija ob 17.15 na 1. programu v priljubljeni oddaji
za starejše Ah,ta leta! gostila Matjaža Mastnaka iz Arboretuma Volčji potok. To
pa zato, ker so tokratni oddaji dali naslov LEPOTA NAŠIH VRTOV in bodo v njej predstavili
tudi vrt Lidije in Petra Knavs.
Urednica Neva Novljan je z naslednjimi besedami
predstavila tokratno oddajo: »Veliko Slovencev si deli strast do vrtnarjenja.
Okoli hiš nastajajo prave zelene oaze, skrbno urejene travnate površine, ki jih
bogatijo prelepe cvetlične gredice prelivajočih se barv, okrasno grmovje,
ribniki in številna drevesa. Okrasnim vrtovom pa se seveda pridružujejo tudi
zelenjavni vrtovi, saj se ljudje vse bolj zavedamo pomena domače, ekološko
pridelane zelenjave. O tem, zakaj je vrtnarjenje tako priljubljeno, koliko
truda, znanja in dela je potrebnega za negovanje vrta, katere rastline so v
slovenskih vrtovih najbolj priljubljene ter kako slovenski vrtovi postajajo vse
bolj urejeni, domiselno oblikovani in rastlinsko pestri se bomo v studiu
pogovarjali z Matjažem Mastnakom iz
Arboretuma Volčji potok.
Predstavili bomo tudi vrt Lidije in Petra Knavs, ki sta svojo oazo miru, barv in vonjev, kot
rada poimenujeta svoj okrasni vrt, začela oblikovati pred dobrimi 15 leti kot
popolna vrtnarska začetnika. Danes ima njun vrt vse, kar vrt z veliko začetnico
mora imeti: vodni motiv, zanimivo drevnino in grmovnice, smaragdno zeleno
trato, ki se v širokih pasovih vije med barvitimi gredami, zanimivo vrtno
okrasje, kamne iz bližnje okolice … Vrtiček pa si lahko privošči vsak, tudi
ljudje, ki živijo v blokih – kako ga na svojem balkonu ali terasi načrtovati,
katere rastline izbrati in kako jih pravilno negovati, bo z nami delila Jerneja Jošar, zagovornica ekološkega
vrtnarjenja.«
Pot med krošnjami na
vrhu Rogle leži na nadmorski višini 1517 metrov in obiskovalcem ponuja sprehod
med drevesnimi krošnjami ter odkrivanje gozdnega življenja z edinstveno floro
in fauno. Na kilometer dolgi poti boste spoznali naravne procese in se naučili,
kaj gozd in njegovi prebivalci potrebujejo za življenje. Tako odrasli kot
otroci se na poti lahko preizkusite na adrenalinskih postajah in
preverite, na primer, kako dobri ste pri ohranjanju ravnotežja nad navideznim
breznom. Vsi, ki imate radi bližnjice, si lahko pot navzdol skrajšate s spustom
po adrenalinskem 62-metrskem vijugastem toboganu v notranjosti razglednega
stolpa, ki obenem ponuja čudovite razglede.
Pot
med krošnjami je v junij, julij, avgust, september odprta od 9:30 do 19h.
Celotna pot, vključno z razglednim stolpom, je brez ovir in prilagojena za
otroške in invalidske vozičke. Do vstopne točke se lahko pripeljete z
avtomobilom, parkirna mesta pa boste našli med Potjo med krošnjami in Hotelom
Planja.
Zaradi
strogih higienskih standardov in varnosti psom vstop ni dovoljen. Svojega
ljubljenčka lahko obiskovalci med obiskom namestite v udobne in čiste pasje
hiške, ki so pripravljene pred vhodom. Uporaba pasjih hišk je brezplačna.
Odkrivanje
skrivnosti vesolja z virtualno resničnost
Ogled
eksotičnih živali v Slovenskih Konjicah Ljubitelji
narave in živalskega sveta ne smete izpustiti izleta v Slovenke Konjice. To zgodovinsko
bogato mesto namreč skriva številne zanimivosti. Ena od teh je zagotovo živalski
vrt in tematski park Mini
ZOO Land. V njem si lahko ogledate najrazličnejše živali, vstopite
v svet starodavnih kultur in spoznate različna časovna obdobja.
Za dan, poln
čudes, si oglejte tropske
ptice, ki preletavajo iz
drevesa na drevo, lenega krokodila, ki se nastavlja soncu, razigrane himalajske
koze in poskočne kenguruje. Takoj na vhodu vas bodo pričakali
še pritlikav
zebu,alpaka, nosati medvedki, rakuni in še mnogo drugih vrst živali. Otroci
se lahko v živalskem vrtu preizkusijo tudi v jahanju ponija, hranjenju živali ali
v spremstvu animatorja postanejo oskrbniki za en dan.
Sprostitev v Termah
Zreče in obisk Žičke kartuzije Zabaven izlet je lahko tudi obisk Term Zreče, ki so pravi termalni raj za vso
družino. Medtem ko se boste starši sproščali v bazenu, bodo otroci uživali v
vodnih atrakcijah in na igralih. Toplejši meseci vabijo na teraso ob bazenu in nastavljanje
soncu ali sproščen klepet na travnikih pod mogočnimi drevesi. Če pa ste bolj
navdušeni nad kulturno dediščino, se lahko odpravite na obisk Žičke kartuzije,
nekdanjega samostana, ki je bil nekoč dom »belih menihov«, danes pa je mesto za
sprostitev in pobeg od mestnega vrveža.
Od
pohodniških izletov in potovanja v vesolje do obiska živalskega vrta – Rogla z
okolico ponuja nešteto možnosti za zabavne in poučne izlete za celo družino. Izkoristite
prijetne temperature za raziskovanje novih krajev ter ustvarite nepozabne
spomine.