Pričenja se 28. mednarodni glasbeni Festival Bled!

S projekcijo nemega filma z živo glasbo z naslovom V kraljestvu Zlatoroga se bo 1. julija ob 20:30 v Festivalni dvorani pričel 28. mednarodni glasbeni Festival Bled. Po Tej otvoritveni slovesnosti bodo sledili koncerti vrhunskih izvajalcev, mojstrske delavnice in spremljevalni programi bodo potekali na različnih blejskih prizoriščih vse do 20. julija.

Festival organizira Društvo kulturni Hram pod okriljem Zavoda za kulturo Bled. Na otvoritveni slovesnosti v Festivalni dvorani Bled bo v soboto, 1. julija, na ogled prvi slovenski celovečerni nemi film V kraljestvu Zlatoroga z živo glasbeno spremljavo kvarteta pod vodstvom skladatelja in pianista Andreja Goričarja. Janko Ravnik se je zapisal kot režiser, Turistovski klub Skala pa kot producent filma.

Filmska zgodba spremlja popotovanje treh družabnikov različnih stanov: ljubljanskega študenta, jeseniškega železarja in kmeta, ki se iz Kranjske Gore, preko Vršiča, Prisojnika, Vodnikove koče in Kredarice odpravijo k vrhu Triglava – v kraljestvo Zlatoroga. Film je bil l. 2021 digitaliziran in digitalno restavriran, na festivalu bo prikazan v sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu Republike Slovenije. Tako glasbo za simfonični orkester (2005) kot različico za kvartet (2018) je napisal Andrej Goričar.

Glasbeno spremljavo bodo ob projekciji v Festivalni dvorani Bled izvedli: Andrej Goričar (klavir), Janez Podlesek (violina), Jakob Bobek (klarinet) in Milan Hudnik (violončelo).

Andrej Goričar je v svoji karieri napisal več partitur za neme filme, med njimi tudi za prvi evropski celovečerni animirani nemi film Dogodivščine princa Ahmeda (1926), nemško klasiko Nosferatu (1922) in češki Erotikon (1929), s katero je doživel velik mednarodni uspeh. Film Erotikon bomo videli tudi na Bledu v okviru zaključnega večera 28. Festivala Bled (20. 7.)

V času festivala bo v preddverju Festivalne dvorane Bled na ogled razstava del uveljavljene koroške umetnice Barbara Scheikl. V svojem kreativnem procesu uporablja volno, delo s tem materialom pa je zanjo meditativni proces regeneracije, navdihnjen s potrebo po razpustitvi mej, pogledu v zakulisje in povezavo z drugimi.

Več informacij o programu, vstopnicah in prizoriščih najdete na http://www.festivalbled.com/

Več informacij o filmskem koncertu v Kraljestvu Zlatoroga najdete na https://www.kongresni-center-bled.si/si/koledar-prireditev/2023/06/28/525-Filmski-koncert-V-KRALJESTVU-ZLATOROGA

Intimni glasbeno literarni koncert Ditke in Ferija navdušil občinstvo Ruske dače

Zg. Gameljne, junij 2023 - Ko zapoje Ditka, je tako, kot bi zapel angel. »Med nama je angel« pa je tudi naslov koncertnega večera, s katerim je nedavno navdušila obiskovalce Ruske dače. Mladosten glas, ki je našel tankočuten glasbeni izraz za liriko priljubljenega pesnika Ferija Lainščka. Tudi Feri ni manjkal na koncertu in obdaril je goste z recitalom svojih čudovitih pesmi, v prekmurščini in tudi v »slovenščini«, kot se je pošalil. Glasbeno pripovedni večer je eden najbolj romantičnih in Ditkin prvi koncert na prostem to sezono, kot nam je zaupala.

Ditka v elementu.

Sicer pa kantavtorica in skladateljica Ditka ter pesnik Feri Lainšček že nekaj let navdušujeta poslušalce po vsej Sloveniji in tudi čez mejo. Povezala ju je Lainščkova pesem Ne bodi kot drugi, ki jo je uglasbil Ditkin oče Gorazd Čepin, skladatelj in pianist. Ljubezen do glasbe in poezije živi v njihovem tesnem, prijateljskem sodelovanju in se odraža v štirih albumih. Intimni glasbeno - literarni koncerti so v Sloveniji redkost, so pa izjemno priljubljeni med poslušalci, ki cenijo lepo slovensko besedo ter kakovostno glasbo.

Feri in Ditka na odru.

Romantični glasbeno literarni koncerti navdušujejo občinstvo.

Ditkin trio s Ferijem Lainščkom.

www.ruska-daca.si

Vojni veterani za Slovenijo porodnišnici Postojna uradno predali namenu prostore, ki so jih dobrodelno prebarvali

V porodnišnici Postojna sta 23. maja Dušan Presetnik, predsednik OZVVS Ljubljana in izredna prof. dr. Nataša Tul Mandić, dr. med., spec. gin., predsednica društva Slojenčki uradno predala namenu glavni vhod in avlo v porodnišnici Postojna, ki so jih z barvami JUB pod vodstvom izkušenih slikopleskarskih mojstrov iz podjetja Dipex prebarvali veterani vojne za Slovenijo iz Območnega združenja veteranov Ljubljana, Policijskega veteranskega društva Sever Ljubljana in Primorska-Notranjska ter ZV Ljubljana 90-91. S tem darilom ob mednarodnem dnevu medicinskih sester so veterani Zveze veteranov vojne za Slovenijo počastili svojo 30-letnico.

V kulturnem sporedu sta sodelovala Policijski pihalni kvintet in pod vodstvom mentorice kvartet Violina iz Glasbene šole Postojna. Slovesnost pa je odlično vodila Mateja Jordan

Slovesne prireditve, ki je potekala pred vhodom v porodnišnico se je poleg župana Občine Postojna Igorja Marentiča in podžupanje Občine Pivka Majde Godina udeležil tudi predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič s soprogo, predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever, Tomaž Čas, s soprogo. Pridružili pa so se jima tudi drugi vidni predstavniki veteranskih organizacij in lokalne skupnosti ter mediji.

Po himni je navzoče nagovoril direktor porodnišnice Aleksander Merlo, dr. med., specialist ginekologije in porodništva, vrhunskega strokovnjaka, brez katerega bi bilo mesto postojnske porodnišnice med ostalimi slovenskimi ustanovami bistveno drugačno,  ki se je vsem sodelujočim zahvalili za opravljeno in poudaril:

»Mi smo ginekologija, porodništvo, smo kirurške stroke, zaradi tega se od nas pričakuje, da smo malo bolj hitri in učinkoviti. Dolgih govorov še sam nisem nikdar prenašal. Najprej hvala za to, kar ste naredili veterani. Jaz spadam tudi tja že, čeprav let niti ne čutimo, niti ne izgledamo tako slabo. Volje imamo dosti, vidim, da smo vsi še nekje agilni.

Zahvala gospodu Dušanu Presetniku, ki je gibalo vseh naših aktivnosti. Ni prvič, da so veterani, pa tudi njegova ekipa, barvali naše prostore. Smo zadovoljni, veseli in počaščeni, da se najde nekdo v tej državi, ki naredi nekaj brezplačnega v korist nas vseh. To v zadnjem času malo pogrešamo. Tudi individualizem se bo verjetno ustavil. Podpiramo aktivnosti posameznikov, ki obujajo stare čase, ko smo bili kot mušketirji – vsi za enega, eden za vse. Razdajali smo se in mislim, da se še in da nismo rekli zadnje besede.

V čast mi je, da imamo tak visok zbor z gospodom Ladislavom Lipičem na čelu. Tega še nismo imeli in sem počaščen. Tudi gospoda Fabio Steffe iz Primorske, sploh pa da iz Ljubljane kaj takega pride, tega nisem najbolj navajen. Po dolgih letih je iz Ljubljane prišlo to, kar vidite tule zraven – državna sredstva za delo na področju oplojevanja z biomedicinsko pomočjo. Zadeva se je zdaj začela in bo to v nekaj mesecih narejeno. To bo zaokrožitev dela in projekta naše bolnišnice, ki je potem edina v Sloveniji manjša in specialna bolnica, ki bo nudila na področju zdravljenja žensk praktično celotno paleto zadev. Smo ponosni, da imamo vrhunske strokovnjake, vrhunske kolege, vrhunsko medicinsko in tudi drugo osebje. To nam tudi povedo vse pacientke, ki naše usluge koristijo. Knjiga za pritožbe je prazna, pohval je nešteto. Upam, da se bomo tega še naprej držali in da bomo nadgrajevali te zadeve. Nisem ravno pesimist, ampak optimist, ker za nami prihaja mladina, ki bo, sem prepričan, še boljša, kot smo mi.

Vsako dobro vodstvo v ustanovi mora težiti k temu, da bo pustila za seboj nekaj v spomin, da je bila ta šola dobra. Mislim, da ima Slovenija še vedno, kljub silnim težavam, dobro medicino. Določene probleme, ki so se v zadnjem času pojavljali, bo težko reševati, a z dobro voljo in tovarištvom med nami bomo mi, ki delamo v zdravstvenih ustanovah, tudi te težave premagali. Strokovno je slovensko zdravstvo še vedno na nivoju, tako da glede kvalitete ni problema. Lahko vam zagotovim, poznavajoč tudi sosede in po svetu, da smo lahko zadovoljni, da imamo tako zdravstvo in tako državo. Vsi jo nekaj kritiziramo, ampak na koncu je treba potegniti črto pod vse te aktivnosti. Zaenkrat imamo – in upam, da bo tako tudi v bodoče - mirno življenje in to je bilo postlano v devetdesetih letih, tako da ne smemo dopustiti, da bi šle zadeve v negativo.

Ob tej priložnosti se moram zahvaliti gospodu Dušanu Presetniku, ker brez njega tega dogodka ne bi bilo. Kot ga poznam, sem prepričan, da ni zadnjič in da se bomo mogoče v naslednjih letih tudi še kaj videli. Hvala gospodu Dušanu za te aktivnosti, hvala vsem, sploh pa vašemu poveljniku, g. Lipiču, ki ga poznam še iz tistih devetdesetih let, in ga visoko cenim. Tako furajte naprej! Brez glave gredo zadeve včasih po čudnih poteh, in v državi je treba graditi neki piramidni sistem, kjer bodo sposobni ljudje, ki jih je treba vsestransko stimulirati, da bodo peljali te zadeve naprej. Naj ne bo preveč pesimizma. Tu imamo mladino, ki nam bo potem še kaj zaigrala in nas bodo spravili v dobro voljo. Še enkrat hvala vsem, ki ste prišli.«

Sledil je govor predsednika Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislava Lipiča, ki ni skrival zadovoljstva nad opravljeno humanitarno delavno akcijo veteranov. Dejal je:

»Spoštovani veterani, spoštovani gospod direktor bolnišnice, dr. Merlo z vsemi svojimi sodelavkami in sodelavci, spoštovani dr. Čas, predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever, in še posebej vsem tistim, kateri ste tako kot vsako leto do sedaj, vendar na drugih lokacijah, tudi letos opravili eno od dogodkov, ki spadajo tudi v naše poslanstvo. To pa je tudi humanitarna dejavnost, s katero se obe veteranski organizaciji ukvarjata.

Tako smo pred leti pomagali tistim, ki so doživeli in preživeli poplave v Bosni, Srbiji, in seveda tudi pri nas. Pomagali smo tudi pri velikem požaru v minulem letu, seveda na svoj način. Pomagamo tam, kjer se le da. To, da lahko danes spregovorim v najbolj ugledni porodnišnici v Sloveniji, je zame še posebno zadovoljstvo in hkrati tudi majhna težava. Vedno smo navajeni govoriti o zadevah, ki niso najbolj priljubljene in škodujejo celotnemu človeštvu. Danes ne želim izreči tega naziva, kajti tu smo v okolju, kjer prihajajo na svet zelo mladi, ki bodo nadaljevali to poslanstvo, s katerim smo se mi začeli ukvarjati leta 1991. Oni bodo tisti, ki bodo živeli, ustvarjali, in jaz upam, da v dobri ali pa še celo boljši družbi, v kateri ne bo v celoti prevladala umetna inteligenca. Res je, da to pomeni nekakšen napredek, razvoj, vendar na področju tako domoljubja kot svobodoljubja ravno ta umetna inteligenca ne bo storila veliko, celo bore malo.

Vse tri organizacije, ki so pripravile in dokončale to pomembno nalogo, si zaslužijo pohvalo, ne samo zaradi opravljenega dela, ampak zato, ker med sabo sodelujejo. Samo sodelovanje z ramo ob rami bo pomenilo tudi napredek in tisto, kar je tudi dr. Merlo v svojem nagovoru povedal. To državo, ki smo jo skupaj ustvarjali, narediti še boljšo. To pa lahko naredimo samo z medsebojnim spoštovanjem in razumevanjem. Prepričan sem, da bodo tudi politiki prej ali slej dojeli, da so izvoljeni in da jim je oblast zaupana zato, da skrbijo za mirno življenje in za dostojanstvo tistih, kateri v tej državi živimo in ki smo jih tudi izvolili.

Zveza veteranov vojne za Slovenijo letos praznuje 30 let. Naslednje leto bo enako obletnico slavila Zveza policijskih veteranskih društev Sever. V teh 30 letih je bilo veliko narejenega. Ni toliko pomembno, da smo na skoraj vsa mesta spopadov z JLA postavili spominska obeležja, tudi ne spominske plošče na posameznih objektih. Pomembno je, da sta ti dve krovni organizaciji tisti, ki skorajda v celoti ohranjata spomin na tisti čas, v katerem smo imeli privilegij, da smo lahko sodelovali, tako miličniki kot pripadniki teritorialne obrambe. Nikoli ne smemo pozabiti, da smo bili podprti tudi z vsem, kar nam je lahko takratna civilna družba ali celotni civilni del takratnega obrambnega sistema takrat bil zmožen nuditi.

Zato še enkrat iskrena hvala vsem, iskrena hvala tudi osebju bolnišnice z dr. Merlom in pa gospo na čelu, ki so omogočili, da so naši kolegi naredili to, da bo počutje v tej bolnišnici tudi zaradi tega še boljše. Če dober glas o tej bolnišnici slišimo tudi preko Mure v Prekmurju, potem morate vedeti, da je res dobra bolnišnica. Zato iskrene čestitke tudi vam in hvala še enkrat tudi mojim dragim kolegom in prijateljem iz vseh treh veteranskih organizacij. Hvala lepa.«

Po končanem govoru je pod mentorstvom Barbare Godeša iz Glasbene šole Postojna nastopil Kvartet violina, ki ga sestavljajo: Veronika Hreščak, Hana Jagunić, Ajda Bizjak in Samanta Keglević. Zaigrali so G. Ph. Telemann: Koncert za 4 violine, 1. stavek in A. Vivaldi: Pomlad.

Voditeljica slovesnosti Mateja Jordan je napovedala izredno prof. dr. Natašo Tul Mandić, dr. med., spec. gin. in  predsednico društva Slojenčki, ki je z nasmehom in zadovoljstvom stopila k mikrofonu in pričela z žarom na obrazu govoriti:

» Dober dan vsem, dobrodošli, tako lepo vas je videti tukaj, zelo sem srečna. Rada bi pozdravila vsakega posebej po imenu, ampak vas je preveč. Vsi ste dobrodošli, veterani, ki ste nam izborili to državo in se še vedno borite za nas, kar čutimo vsak dan, ne samo v Postojni, tudi drugje, mladi, ki so tako lepo zaigrali, njihovim mentoricam, vsem ostalim glasbenikom, vsem prijateljem, ki vas je tukaj res veliko, iskrena dobrodošlica. Dobrodošlica tudi mojim sodelavcem, ki se tam zadaj skrivajo, ki skrbijo za to, da smo na tako dobrem glasu, kot ste prej omenili. Spet jih ne bom naštevala po imenih, ker jih je več kot sto.

Vsak dan izrečemo dobrodošlico štirim, petim, včasih celo desetim novorojenčkom in zelo ponosni smo, da se nosečnice odločajo in prihajajo k nam iz cele države. Zato društvo Slojenček, ki podpira vse porodnišnice po državi, zelo podpira postojnsko porodnišnico. Zelo smo hvaležni, da imamo tako dobre prijatelje, da lahko izvedemo veliko akcij na leto. Letos smo izvedli akcijo, s katero smo izboljšali pogoje v naši avli. Postala je svetla, prijazna in še bolj prijazno lahko sprejemamo naše porodnice. V njihovem imenu smo vsi tukaj in zato se vam zahvaljujem tudi v njihovem imenu. Bela barva je tako sveža, tako čista, kot je čisto rojstvo otrok, in tako popolna, kot je popolna mavrica. V beli barvi so skrite vse barve.

Da je tako lepo, gre največja zahvala Dušanu, njega bom posebej omenila, in njegovim kolegom, ki so tu z visokimi lestvami čez vikend, skoraj čez noč, naredili to čudovito halo, in JUB-u, ki je doniral barve. Mojim kolegom in kolegicam, ki so bili potrpežljivi, da so to lahko izpeljali. Zato smo danes tukaj. Maj je mesec ljubezni, mesec mladosti in številnih praznikov. Najprej se začne s prvomajskimi počitnicami, praznikom dela, potem je praznik babic, praznik medicinskih sester, dan družin, čez dva dni bo stari dan mladosti, ki ga nekateri še vedno praznujemo.

Vesela sem, da tudi veterani praznujete, malo v maju, malo v oktobru, vesela sem, da lahko vsi praznujemo v tem lepem sončnem dnevu in hvala, da ste se vsi potrudili, da lahko skupaj praznujemo v tej lepi porodnišnici s temi lepimi sodelavci in prijatelji in da nam je lepo. Hvala vsem! Želimo veliko zdravja našim otrokom, da bi se dobro počutili pri nas, mojim sodelavcem tudi, da bi bili še naprej tako zdravi, energični, polni energije, ki jo vsi črpamo od dr. Merla, če sem iskrena. Hvala vsem, veliko zdravja in sreče, in upam, da bomo še naprej tako dobro sodelovali. Hvala v imenu vseh Slojenčkov, ki prihajajo, in tistih, ki so že uživali v sadovih vašega dela.«

Pred mikrofon je bil nato povabljen Dušan Presetnik, predsednik OZVVS Ljubljana pobudnik in glavni organizator te humanitarne delovne akcije, ki je dejal:

»En lep dober dan, dobrodošli v lepem mestu Postojna, na lokaciji Porodnišnica Postojna. V čast mi je, da vas lahko nagovorim s tega mesta. Menim, da smo izvedli dobro delo, ki je lahko tudi sporočilo vsem ostalim, da znamo tako modra kot zelena linija stopiti skupaj, kot se je pokazalo že leta 90 in 91, in da znamo narediti dobro delo in narediti nekaj za naše najmlajše, komaj rojene državljane Republike Slovenije. Mislim, da to delo izkazuje vnos barvitosti in svežine, pozitivne energije v te prostore, kajti tukaj se rojstvo začne in zakaj ne bi našim najmlajšim omogočili prijazen prvi kontakt in da v nadaljevanju ne okusijo kaj bolj grenkega.

Zahvalil bi se vsem sodelujočim, vsem trem organizacijam, ki so stopile skupaj in složno izvedle to plemenito dejanje. Brez naših sponzorjev sigurno ne bi šlo. Tu gre velika zahvala podjetju JUB, ki nam je omogočil donacijo kvalitetnih produktov, in pa vsem sponzorjem, ki so na tak in drugačen način prispevali, da smo akcijo izvedli. Zahvaliti se moram tudi osebju bolnišnice, kajti s skupnimi močmi in s skupno energijo smo pripeljali zadevo do konca. Ene žal besede ni bilo. Energija, ki kroži v tem objektu, je izvrstna, imeli smo jo priliko izkusiti v teh dneh. Obenem smo še našli datum na svetovni dan medicinskih sester in zakaj ne bi vseh teh stvari pravilno zajeli skupaj, tako kot je prav.

Kot je bilo že prej omenjeno, naša Zveza veteranov vojne za Slovenijo letos praznuje 30 let in v sodelovanju naših veteranskih organizacij smo se odločili, da predamo malo posebno darilo, ki je lahko tudi ena misel za naše naslednje rodove, da gradijo skupaj, da ni samo načelo »Marija k sebi«, ampak da je treba tudi kaj podariti na pravi način. Zavedam se, da zgledi vlečejo. Pustimo slabe in pojdimo naprej z dobrimi. Še enkrat bi se zahvalil vsem, ki ste danes tukaj zbrani, ki ste dali svoj doprinos s svojo prisotnostjo tukaj, vsem nastopajočim, od policijskega glasbenega orkestra in mladine iz Postojne in pa vsem navzočim, našim praporščakom, ki jih imamo vedno ob takih dogodkih zraven, in je prav, da gremo v takem duhu naprej. Veste, kako se je glasilo: skupaj v vojni, skupaj v miru. Dajmo to sporočilo na prijazen način vsem ostalim, kajti praznik veteranov je praznik vseh veteranov v celi domovini. Ta informacija in ta poslanica gre tudi vsem njim. Hvala lepa.«

Darko Repenšek, predsednik Policijsko veteranskega društva Sever Ljubljana pa je izpostavil:

»Spoštovane dame in gospodje, s temi besedami mislim na čisto vse vas, ki ste danes prisotni na tem čudovitem dogodku. Pozdravljam vas v imenu Policijskega veteranskega društva Sever, ki je skupaj s kolegi iz zelene linije, s člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo, Združenjem veteranov Ljubljana 90-91, s kolegi iz Primorske, iz Policijskega veteranskega društva Sever za Primorsko in Notranjsko, ter – kar želim še posebej poudariti – društvom Slojenček v petek, na svečani dan medicinskih sester, vzelo v roke čopiče, se nekoliko popacalo z barvo, pri tem pokazalo ogromno dobre volje in energije, moje današnje besede bodo pa v slogu dr. Merla, ki je rekel, mi kirurgi smo hitri, v tej hiši pa veje dobra volja.

In takšna dobra volja je vela tudi v petek, ko smo opravili dobro delo, ki nas bo tiste, ki smo tukaj bili, spominjalo na ta dan. Že vnaprej nas veseli, da bo spominjalo na to dobro delo vsakogar, ki bo stopil v to hišo in bo to dobro delo morebiti tudi zaznal, če ne drugače, prebral na tablici, ki je v ta pozornostni namen pričvrščena pri vhodu v dvigalo. Zahvala gre vsekakor pobudniku Dušanu in njegovi firmi za to, da smo opravili to delo, mene pa iskreno veseli, da bomo vsi člani našega društva vsako leto znova znali pokazati ne samo to, da gresta zelena in modra linija z roko v roki, kot nekdaj, tudi danes, temveč tudi to, da smo vedno pripravljeni na dobra dela in humanitarnost, ki je sestavni del našega delovanja. Hvala lepa.«

Igor Marentič, župan občine Postojna, ki pravi, da je občina Postojna prostor ljudi, ki se zavedajo svoje vloge je prisotne nagovoril z naslednjimi besedami:

»Lep sončen pozdrav vsem skupaj, bom čisto kratek. Dr. Merlo je rekel, da bo kratek, jaz bom še krajši, pa tudi dober catering vidim na mizi in vem, da ste že pošteno lačni. V to porodnišnico vedno radi pridemo. Ne zato, ker je najboljša v Sloveniji, ampak tudi zato, ker so ti dogodki v porodnišnici vedno simpatični. Postojna je znana ne samo po Postojnski jami, ampak tudi po tej porodnišnici. Tu se je rodilo veliko modrih glav, ne bom jih našteval, ker jih verjetno poznate. Iskrene čestitke ob dnevu, ko Postojna prejema priznanje mesta prostovoljcev, je vaše dejanje tudi dodana vrednost tej pohvali.

Iskrene čestitke tudi v imenu občine Postojna za vaše velikodušno dejanje, lepo gesto, to je krasno darilo. Predvsem veterani, tudi prostovoljci, bodite zgled vsem društvom. Nekateri čakajo, kaj jim bo dano, drugi pa niste taki, ampak ste aktivni in nesebično dejavni, iz Ljubljane v Postojno, kar pomeni še eno veliko priznanje tej bolnici. Hvala vam, vedno ste dobrodošli. Imel sem srečo, da sem slučajno prišel na dan medicinskih sester in takrat tudi izmenjal nekaj besed. Nisem vedel, da opravljate to poslanstvo. Že takrat sem bil resnično zadovoljen in vesel in pa počaščen, da smo se lahko pogovorili. Bili ste na lestvi, prišli z lestve dol, smo si podali roke in nadaljevali ste z delom, ko smo mi zapustili porodnišnico. Resnično, hvala.«

Miranda Ostanek, karizmatična gostilničarka iz Selc pri Pivki  z navdušenjem pove:

»Pozdravljeni vsi skupaj. Jaz sem malenkost v tej zgodbi, zato pa se še toliko bolj iskreno zahvaljujem, da lahko nastopam med temi čudovitimi ljudmi tukaj in v tej stavbi in da nekaj malega tudi prispevam. Mi je v čast. V tej bolnici sem bila v življenju edino tu notri odsotna od svojega dela, iz Miranda bara, ker sem bila vedno tam, in vedno sem bila sprejeta kot kraljica, carica, sprejeta in tudi oddana domov, vse najlepše, kar more biti, in ne bom nikoli pozabila te bolnice, teh ljudi, ki so zame dosti naredili. Hvala vsem, čestitam in zahvaljujem se tudi gospodu Dušanu in ekipi, da so naredili tako lep prostor, in vsem vam. Vesela sem, da sem tukaj, da vas vidim in da sem tukaj z vami. Če pa boste kdaj imeli priliko, pa povabljeni k meni na kozarček, prav osebno jaz vas bom postregla, tako kot jaz znam, prav? Najlepša hvala!« 

Slovesnost se je nato preselila v avlo porodnišnice kjer sta  Dušan Presetnik, predsednik OZVVS Ljubljana in izredna prof. dr. Nataša Tul Mandić, dr. med., spec. gin., predsednica društva Slojenčki uradno predala namenu prebarvan glavni vhod in avlo ter odkrila spominsko obeležje na katerem piše Veterani vojne za Slovenijo smo dobrodelno prebarvali glavni vhod in avlo v porodnišnici Postojna – Ob 30. obletnici Zveze veteranov vojne za Slovenijo – Postojna maj 2023

S tem dejanjem se je uradna slovesnost zaključila. Sledilo je druženje s pogostitvijo.

Zahvala ostalim donatorjem: JUB d.o.o., DIPEX d.o.o., MARTINK d.o.o., SINTER d.o.o., MIRANDA BAR – Selce pri Pivki.

VIDEO  CELOTNE SLOVESNOSTI  

VIDEO TVSLO PRVI DNEVNIK 24.5. 2023 - VETERANI PREPLESKALI PORODNIŠNICO     Besedilo in foto: Janez Platiše
Video: Janez Platiše in TV Slovenija

Zakon o dolgotrajni oskrbi bo stopil v veljavo s 1. januarjem 2024 #video

Ljubljana, 27. 6.2023 - Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je v ponedeljek potrdila vlada, bo predvidoma 14. julija na izredni seji obravnaval državni zbor. Po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca je to največji korak na tem področju v zadnjih 30 letih. Z njim širijo nabor pravic ter zagotavljajo financiranje, s čimer bo zakon po njegovih navedbah dejansko izvedljiv. Pravice in storitve se bodo uvajale postopno – zakon naj bi začel veljati januarja leta 2024, polno bo uveljavljen dve leti pozneje.

Spremembe, ki jih prinaša predlog novega zakona, so po njegovih besedah nujne, da bodo lahko naslovili potrebe, s katerimi se soočamo v Sloveniji. Kot je dejal, postajamo vedno bolj dolgoživa družba, aktualna ureditev pa ne dohaja potreb. "Premalo je postelj v domovih za starejše, premalo je sredstev za pomoč in pomoč na domu, manjka kadra, zato je potreba po takojšnji sistemski in dolgoročni ureditvi še toliko bolj nujna," je poudaril na današnji novinarski konferenci po ponedeljkovi dopisni seji vlade.

Predlog zakona po besedah ministra Maljevca  širi nabor storitev in njihovo dostopnost, predvsem pa cilja na to, da bo vsak posameznik lahko čim dlje ostal v domačem okolju. Med pravicami, ki jih prinaša, je navedel uvedbo oskrbovalca družinskega člana, dolgotrajno oskrbo na domu, dolgotrajno oskrbo v instituciji, denarni prejemek in dve dodatni storitvi, in sicer storitve e-oskrbe in ohranjanja samostojnosti.

Med drugim uvaja vstopno točko za dolgotrajno oskrbo, saj sedaj prihaja do neenotnega podeljevanja pravic, storitve so razpršene, ljudje ne vedo, katere storitve imajo na voljo, je opozoril. Vstopna točka bo na centrih za socialno delo, kjer bodo osebi svetovali in jo informirali ter ji izdelali osebni načrt.

VIDEO - Minister Simon Maljevec na novinarski konferenci. Celoten posnetek.

Predlog med drugim predvideva, da bo sedanji družinski pomočnik postal oskrbovalec družinskega člana, ki bo prejemal 1,2-kratnik minimalne plače. Na področju oskrbe na domu pa predlog predvideva enak dostop za vse ne glede na kraj bivanja, financiranje iz naslova zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, obseg oskrbe na domu pa bi znašal od 20 do 110 ur na mesec. Oskrbo, ki jo trenutno dobivajo osebe v institucionalnem varstvu, bodo lahko po novem dobivali tudi v okviru oskrbe na domu.

Med pravicami je minister navedel tudi denarni prejemek, torej aktualni dodatek za pomoč in postrežbo. Trenutno je namreč ta ureditev dokaj razpršena po različnih zakonih, dodatek pa je izplačan v različnih višinah, medtem ko bi s spremembo to ureditev poenotili.

Nadalje se uvaja storitev e-oskrbe, ki temelji na pametni tehnologiji oziroma povezavi s klicnim centrom ali mobilnim telefonom neformalnega oskrbovalca. Ta storitev deloma rešuje kadrovske težave, nudi pa predvsem večji občutek varnosti uporabnikov, je navedel Maljevac.

VIDEO - TV SLO      

Pravica, ki je po njegovih besedah prav tako nujna, so storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Pri tem je navedel storitve, ki jih izvajajo fizioterapevti, delovni terapevti, socialni delavci in kineziologi.

Prav tako je pomembno, da so v zakon vključili financiranje in na ta način "dejansko naredili zakon izvedljiv", je dejal. Zakon iz časa prejšnje vlade namreč ni bil izvedljiv, saj ni zagotavljal financiranja. Zdajšnji predlog predvideva financiranje iz državnega proračuna v višini 190 milijonov evrov na leto ter s prispevno stopnjo v višini enega odstotka tako za delavce kot za delodajalce in upokojence.

Maljevac je še pojasnil, da bo časovnica uveljavljanja sprememb postopna. Zakon bo stopil v veljavo s 1. januarjem 2024, istočasno se bo začela izvajati pravica oskrbovalca družinskega člana. S 1. januarjem 2025 bo vzpostavljena vstopna točka, s 1. julijem istega leta dolgotrajna oskrba na domu in e-oskrba, s 1. decembrom 2025 pa dolgotrajna oskrba v institucijah in denarni prejemek.

Na Ruski dači koncert 'Z dušo' Mance Špik v četrtek, 29. junija, ob 19.00h

Manca Špik nas glasbeno zapeljuje že 20 let. Samostojno kariero pa je začela na Melodijah morja in Sonca 2005, ko je bila za Raayevo pesem Solze z neba nagrajena za najboljšo izvedbo. Ostalo je zgodovina. Vrsta nagrad in odličnih uvrstitev na različnih festivalih, trije albumi, koncerti in šovi. Dvakrat zapored se je kot glasbena spremljevalka udeležila tudi Eurosonga, prvič s Tinkaro Kovač v Kopenhagnu 2014 in drugič na Dunaju z duetom Maraaya 2015. Glasbeni večer na Ruski dači bo popeljal publiko skozi Mančine največje uspešnice. Glasbeno se sprehaja od dinamičnih do zaljubljenih napevov, takih za nežno ali veselo dušo. Znanih pesmi se je nabralo toliko, da bo večer prekratek.

Cena vstopnice: 23 evrov, Eventim in Ruska dača ☎️ 068 646 148, pišite 📧 info@ruska-daca.si

Predsednica RS Nataša Pirc Musar vročila državna priznanja in nagrado prostovoljstva za leto 2022

Ljubljana, 26.6.2023 - Nagrado Republike Slovenije za prostovoljstvo za leto 2022 kot najvišje državno priznanje za izjemne dosežke na področju prostovoljstva, njegove promocije in razvoja, je prejela prostovoljka Mira Stušek.

Priznanja Republike Slovenije za prostovoljstvo za leto 2022 za izjemne dosežke pri opravljanju prostovoljskega dela pa so prejeli Jožef Bobovnik, Milena Dimec, Vlasta Hojan, Gvido Jančar, Anton Mlinarič in Marica Štirn.

»Z izročitvijo državne nagrade in priznanj na področju prostovoljstva v letu 2022 želim izpostaviti vašo predanost, delo in prispevek k skupnosti ter vam izkazati spoštovanje in hvaležnost,« je prostovoljke in prostovoljce nagovorila predsednica Republike Slovenije, ki je prostovoljstvo označila za nepogrešljivi del družbe, v kateri moramo drug drugemu pomagati v stiki. V slavnostnem govoru je izrazila spoštovanje in hvaležnost vsem prostovoljkam in prostovoljcem iz Slovenije, ki imajo zelo pomembno vlogo pri spodbujanju družbenih sprememb in boju proti socialni nepravičnosti, s svojimi vrednotami in zgledom pa družbo navdihujejo k odličnosti ter pomagajo zapolniti vrzeli in pomanjkljivosti v obstoječem javnem sistemu.

»Prostovoljstvo ima v Sloveniji dolgo in bogato zgodovino. Zaradi vseh vas, številnih posameznic, posameznikov, mnogoterih prostovoljskih organizacij in društev, predvsem pa vašega izjemnega dela, ima prostovoljstvo tudi svetlo prihodnost,« je dejala predsednica Pirc Musar, ki trdno verjame, da je medsebojna pomoč naša moralna in etična smer, prostovoljstvo pa izpolnitev načel solidarnosti in sočutja, ki krepi socialne vezi med ljudmi.

»Biti iskren, početi dobra dela. To so vrednote srčnosti. Kadar v svojih mislih, besedah in dejanjih nismo osredotočeni le nase, ampak na ljudi in svet okoli nas, je človeštvo na dobri poti, da doseže svoj ideal in zaživi v lepšem, bolj pravičnem svetu, ljudje pa k osebni izpolnitvi in odličnosti,« je ob čestitkah prejemnicam in prejemnikom nagrade in priznanj poudarila predsednica republike.

Zbrane na slovesnosti je nagovoril tudi Jurček Nowakk, predsednik Odbora Republike Slovenije za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva.

Interniranke Ravensbruck-a s svojci na spominski slovesnosti pri Peršmanu v Avstriji #video

Pod Peco, Peršman, Avstrija, 25.6.2023 – Članice in člani Taboriščnega odbora Ravensbruck iz Slovenije, ki že več kot 30 let uspešno sodelujejo in prijateljujejo z Zvezo slovenskih žena in Zvezo koroških partizanov iz Celovca, so se udeležili  Spominske slovesnosti pri Peršmanu na Podpeci v Avstriji . Udeležilo se je nekaj več kot 50 članic in članov s svojci iz Nove Gorice od koder je odpeljal avtobus in Ljubljane. MATJAŽ ŠPAT in VERA KOŠUTA iz Nove Gorice pa sta v imenu odbora Ravensbruck in ZZB Slovenije k spomeniku položila venec. 

Spominska slovesnost in srečanje pri Peršmanu je namenjeno spominu na žrtve nacističnih zločinov s kmetij Peršman in Hojnik ter številnim borcem in borkam odporniškega gibanja v regiji. Gre za tradicionalna vsakoletna srečanja bivših internirank, političnih zapornic in ukradenih otrok nekdanjih nacifašističnih taborišč in zaporov, ter njihovih svojcev in prijateljev iz Slovenije z našimi koroškimi rojakinjami po različnih krajih avstrijske Koroške.

Jedro letošnjega spominjanja je bil govor osrednje govornice Cornelie Kogoj, generalne tajnice Iniciative manjšin/ Initiative Minderheiten.

Govor je pričela z naslednjimi besedami: Najlepša hvala za vabilo! Zelo me veseli, da v imenu Iniciative manjšin lahko spregovorim tukaj na Peršmanovi komemoraciji!

Iniciativa manjšin je bila ustanovljena pred več kot trideset leti - leta 1991 - z namenom, da oblikuje manjšinska zavezništva med različnimi manjšinskimi skupinami. Manjšine so za nas tako etnične skupine kot tudi migranti in migrantke, begunci in begunke, lezbijke, geji in transspolne osebe ter invalidni ljudje. Naš cilj je, da prispevamo k združitvi manjšin na osnovi skupnega interesa proti diskriminaciji in za enakost ter skupnega prizadevanja za te cilje.

Vendar pa se mi zdi oblikovanje manjšinskih zavezništev enako pomembno tudi z vidika skupnega spominjanja. Razvija se naj dialog o spominujanju, ne da bi se eno skupino izigravalo  proti drugi.

Kajti šoa, genocid nad Romi in Sinti, umori invalidnih ljudi ali ljudi zaradi njihove spolne usmerjenosti, deportacije koroških Slovencev, usmrtitve slovenskih odporniških borcev na dunajskem deželnem sodišču in pokol tu pri Peršmanu imajo eno skupno lastnost: te morije v času nacizma so bile usmerjene proti manjšinam.

Vsi vemo, da imajo antisemitizem, anticiganizem, homofobija in transfobija ter sovražnost do invalidov večstoletno tradicijo. Preganjanje manjšin se ne dogaja v prostoru brez zgodovine.  Je del zgodovine, ki jo piše večina. Zato je motivacija manjšinskih skupin, da pišejo in objavljajo svojo zgodovino, povsem drugačna od motivacije večine. Medtem ko se večina zaveda svoje zgodovinske legitimnosti in zgodovino obravnava kot samoumevno dediščino, se mora manjšina zanjo vedno znova boriti.

Govoriti moramo ne samo o zgodovini diskriminacije, preganjanja in umorov, temveč tudi o zgodovini upora in političnih bojev.

Pred dvema letoma smo v okviru serije "Mladi aktivizem in manjšinska zavezništva" za našo revijo STIMME opravili intervjuje z mladimi pripadniki manjšin o njihovi političnem angažmaju. O njihovi motivaciji za politično udejstvovanje. Značilno za odgovore je bilo, da je večina imela v mislih zgodovinska dejstva, da se je sklicevala na preganjanje prejšnjih generacij in je svoj aktivizem pojmovala kot nadaljevanje ustreznih zgodb upora.

Samuel Mago, predsednik Zveze študentov Romov in Sintov, se na primer izrecno sklicuje na generacije pred njim, ki so se kljub kruti diskriminaciji zavzemale za svoje pravice. V svojem intervjuju pravi: "Želimo tako rekoč nadaljevati njihovo pot in delovati kot jasen glas mladih Romov in Sintov. Mislim, da je izredno pomembno, da se učimo iz dela generacij pred nami." Kot zgled med drugim navaja Ceijo Stojko, ki je preživela holokavst in s svojo avtobiografijo "Živimo v tajnosti" opisala trpljenje Romov. Ali: Noomi Anyanwu, predstavnica referenduma Black Voices, ki v svojem intervjuju pravi: "Danes se lahko postavimo tu, na tem mestu, ker so se pred nami borili mnogi." In Ana Grilc, članica upravnega odbora KSŠŠD na Dunaju, se izrecno sklicuje na svojega dedka, ki so ga deportirali, ko je bila stara dve leti in pol: "On je bil tisti človek" pravi Ana, "ki mi je vdahnil odporniški in aktivistični duh."

Za današnjo mlado generacijo je spominjanje osrednjo vprašanje. To se ne zrcali samo v zahtevah po oblikovanju novih spominskih obeležij, temveč tudi v zahtevi po odstranitvi problematičnih spomenikov. Najnovejši primer je Luegerjev spomenik na Dunaju. Spomenik, ki je bil pred skoraj sto leti postavljen v čast antisemitskemu dunajskemu županu Dr. Karlu Luegerju, je že več let tarča protestnih akcij. Judovska skupnost in Zveza judovskih študentov in študentk sta med drugim zahtevali odstranitev spomenika. Mesto Dunaj je zdaj  – pred kakimi 14 dnevi – brez posvetovanja s prizadetimi odločilo, da spomenik ne bo odstranjen, temveč samo simbolično nagnjen za 3,5 stopinje na desno. Za preživele žrtve šoa je to udarec v obraz, je v svoji izjavi zapisala judovska študentska zveza.

Še en primer: že leta stara je zahteva, naj postavijo spomenik za Rome in Sinte, umorjene v času nacionalsocializma. Še vedno ga ni. Lani so romske organizacije parlamentu predložile stališče s temi zahtevami: spomenik je treba postaviti na osrednjo lokacijo v zveznem glavnem mestu Dunaj, imeti mora trajno obliko, ki jo je treba nemudoma izvesti.

Konec koncev so zdaj, začetek junija, ugodili večletni zahtevi in uradno odkrili spomenik "žrtvam preganjanja homoseksualcev" v dunajskem Resselparku - nedaleč od osrednje lokacije Karlskirche.

Muzej pri Peršmanu je nekaj posebnega in edinstvenega v Avstriji, saj združuje kraj spomina s krajem učenja. Ta kraj je odgovor na desetletja izkrivljanja zgodovinskih dejstev na Koroškem. Kraj skupnega trpljenja in izkušenj. In kraj ponovnega pridobivanja in prilaščanja lastne zgodovine. Kraji spomina so sporni kraji. Vsi primeri, ki sem jih navedla, kažejo, koliko napora vlagajo in koliko vztrajnosti potrebujejo prizadeti za uresničitev takšnih zahtev. V Avstriji doslej še nobena vlada ni bila pripravljena iz lastnega nagiba postaviti spominskih obeležij žrtvam nacionalsocializma. Za mlade aktiviste in aktivistke so zato ti del njihovega političnega angažmaja.

Političen angažma je danes nujno potreben. V času, ko desničarska stranka sedi je v deželnih vladah Spodnje Avstrije in Salzburga, ko se soočamo z novo naklado črno-modre ali celo modro-črne vlade na zvezni ravni, je pomembno biti solidaren z drugimi diskriminiranimi skupinami.

Zgodovina nas namreč uči eno: ko gre zares, je desničarski ekstremizem usmerjen proti vsem manjšinam. S solidarnostjo in ustvarjanjem zavezništev lahko storimo vsaj eno: skupaj se borimo proti njemu.

Sledil je literarno-glasbeni prispevek gradiščansko-hrvaškega pisatelja Konstantina Vlasicha in pevke Mire Perusich. Pevsko-glasbeno spominjanje je oblikovala vokalna skupina 'Oktakord'. Ob obletnici ponovne postavitve partizanskega spomenika pri Peršmanu leta 1953 bo na ogled razstava na prostem “Wer gedenkt der Partisan*innen – Kdo se spominja partizank in partizanov“. Leta 2022 jo je zasnoval in oblikoval Jakob Holzer.

Peršman, je nekdanja kmečka domačija in sedaj osrednji muzej narodnoosvobodilnega odpora Koroških Slovencev v Železni Kapli na avstrijskem Koroškem. Bila je tudi partizanska postojanka med drugo svetovno vojno, kjer so nacisti storili zločin nad civilisti in pobili domala celo družino.

Več na tej povezavi: https://www.persman.at/

VIDEO

VIDEO TV ORF Deželni TV studio Celovec - Dober dan Koroška 3.7.2023 Spominjanje pri Peršmanu.

Izražena podpora je jasno sporočilo, da tak zakon potrebujemo

Ljubljana, 23. 6. 2023 – V četrtek 22. junija, se je iztekel 60-dnevni rok, v katerem so pobudniki predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem življenju lahko zbirali podpise podpore volivcev in volivk, da bi zakon lahko vložili v zakonodajni postopek v Državnem zboru RS. Že pred časom so zbrali zadostno število 5.000 podpisov. Končno število zbranih podpisov še ni povsem jasno, saj podpisi iz upravnih enot prihajajo z večdnevno zamudo.

Zakon je nastal pod okriljem Srebrne niti - združenja za dostojno starost. Avtorji predloga zakona so dddr. Andrej Pleterski, arheolog, etnolog in zgodovinar, z družinsko izkušnjo očeta, akademika dr. Janka Pleterskega, ki si je zaradi svoje bolezni in trpljenja prizadeval za takšen zakon pred svojo smrtjo, dr. Dušan Keber, zdravnik, nekdanji minister za zdravje in dober poznavalec našega zdravstvenega sistema, prof. dr. Brigita Skela Savič, raziskovalka izzivov dolgožive družbe, sprememb v zdravstvu in socialnem varstvu, razvoja kadrov in novih storitev, dostopnosti storitev in profesionalizacije strok, z večletnimi izkušnjami v vodenju dejavnosti zdravstvene nege in oskrbe na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, dr. Igor Pribac, filozof in doc. dr. Luka Mišič, pravnik. Poleg uvodne novinarske konference, so avtorji predlog zakona predstavili na javnih pogovorih v Straži pri Novem mestu, Novi Gorici, Celju, Mariboru, Ribnici, Ljubljani, Kranju in v Kopru. Izrazito odprto so delovali do medijev in tudi sami posredovali številne pobude, da se tovrstna tema vključi v javni diskurz.

Dddr. Andrej Pleterski, vodja skupine avtorjev, je zaključek zbiranja podpisov komentiral: »Dosegli smo potrebno in pomembno število glasov podpore volivk in volivcev Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Pokazali so, da razumejo zakon in se zavzemajo za predlagano rešitev družbenega problema, ki ga predstavlja stiska ob koncu življenja, ki je ne more ublažiti nobena oskrba. Dokazali so moč dejavne ljudske pobude, za katero stoji večina državljank in državljanov. Zato smo bili v času zbiranja podpisov deležni izjemne podpore ljudi, za katero se najlepše zahvaljujemo. Ker glasovi še prihajajo po pošti, bomo liste s podpisi in predlog zakona predali Državnemu zboru naslednji mesec«.

Sedanja slovenska zakonodaja ne ureja situacije ob koncu življenja, ko nekateri ljudje umirajo trpeče in nedostojanstveno, ker jim ne morejo pomagati niti zdravila niti paliativna oskrba. Prav pravno neurejene razmere sedanjega stanja odpirajo možnosti za različne zlorabe oz. dejanja, o katerih se veliko govori, ni pa o tem nikakršne uradne evidence.

Predlog zakona zagotavlja čvrst družbeni nadzor in najvišjo stopnjo varnosti postopka pred zlorabami ali zmotami. Zakon tudi določa stroge pogoje, v okviru katerih se odločitev o prostovoljnem končanju življenja sprejme po skrbni preučitvi vseh možnosti morebitnega paliativnega zdravljenja, predstavljenih možnosti lajšanja trpljena s paliativno oskrbo in po pogovoru z lečečim ali nadomestnim zdravnikom, neodvisnim zdravnikom, psihiatrom, komisijo ter drugimi strokovnjaki.

Na zadržke, ki jih imajo nekatere družbene in poklicne skupine, imajo avtorji zakona zelo jasno sporočilo:

·        Pravica do prostovoljnega  končanja življenja je integralen del pravice vsake osebe, da avtonomno vodi svoje življenje v skladu s svojimi prepričanji. Ta pravica ima večjo težo kot argumenti, ki nasprotujejo sprejetju zakona.

·        Namen zakona ni nadomestiti slabo delujočo paliativno oskrbo, temveč zakon zagotavlja avtonomijo odločanja o življenju in smrti pri neozdravljivo bolni osebi. Paliativna oskrba in predlog zakona se ne izključujeta, temveč dopolnjujeta, saj zakon spodbuja razvoj paliativne oskrbe.

·        Posameznikovo zasebno avtonomijo oziroma njegovo sposobnost odločanja o sebi moramo spoštovati od trenutka pridobitve sposobnosti odločanja o sebi vse do smrti, s tem pa tudi za primer odločanja o predčasnem končanju življenja.

·        Četudi bo zakon uporabilo majhno število pacientov, je prav za vse ljudi pomirjujoče zavedanje, da je takšna pomoč na voljo. Zato je to državljanski zakon za državljanke in državljane.

Pomembno pa je, ne glede na način končanja življenja, ki ga pacient  izbere, da se osebi zagotovi ustrezna oskrba na koncu življenja, vključno z medicinsko oskrbo, zdravstveno nego, duhovno podporo, psihološko pomočjo in lajšanjem bolečin in drugih simptomov napredovale bolezni.

Ne le zadostno število zbranih podpisov, množično podporo Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja so izkazale tudi vse do sedaj narejene javnomnenjske raziskave v Sloveniji. Kar je ob tem potrebno in vredno poudariti, je dejstvo, da rezultati anket izkazujejo podporo, ki je neodvisna od spola, starosti, izobrazbe in kraja bivanja ter le malo od politične in svetovnonazorske usmeritve.

To potrjuje, da si velika večina ljudi želi dostojne smrti brez trpljenja, o kateri lahko odločajo sami.

Ah, ta leta – Lepota naših vrtov #video

Televizija Slovenija bo v petek, 23. junija ob 17.15 na 1. programu v priljubljeni oddaji za starejše Ah,ta leta! gostila Matjaža Mastnaka iz Arboretuma Volčji potok. To pa zato, ker so tokratni oddaji dali naslov LEPOTA NAŠIH VRTOV in bodo v njej predstavili tudi vrt Lidije in Petra Knavs.

Urednica Neva Novljan je z naslednjimi besedami predstavila tokratno oddajo: »Veliko Slovencev si deli strast do vrtnarjenja. Okoli hiš nastajajo prave zelene oaze, skrbno urejene travnate površine, ki jih bogatijo prelepe cvetlične gredice prelivajočih se barv, okrasno grmovje, ribniki in številna drevesa. Okrasnim vrtovom pa se seveda pridružujejo tudi zelenjavni vrtovi, saj se ljudje vse bolj zavedamo pomena domače, ekološko pridelane zelenjave. O tem, zakaj je vrtnarjenje tako priljubljeno, koliko truda, znanja in dela je potrebnega za negovanje vrta, katere rastline so v slovenskih vrtovih najbolj priljubljene ter kako slovenski vrtovi postajajo vse bolj urejeni, domiselno oblikovani in rastlinsko pestri se bomo v studiu pogovarjali z Matjažem Mastnakom iz Arboretuma Volčji potok.

Predstavili bomo tudi vrt Lidije in Petra Knavs, ki sta svojo oazo miru, barv in vonjev, kot rada poimenujeta svoj okrasni vrt, začela oblikovati pred dobrimi 15 leti kot popolna vrtnarska začetnika. Danes ima njun vrt vse, kar vrt z veliko začetnico mora imeti: vodni motiv, zanimivo drevnino in grmovnice, smaragdno zeleno trato, ki se v širokih pasovih vije med barvitimi gredami, zanimivo vrtno okrasje, kamne iz bližnje okolice … Vrtiček pa si lahko privošči vsak, tudi ljudje, ki živijo v blokih – kako ga na svojem balkonu ali terasi načrtovati, katere rastline izbrati in kako jih pravilno negovati, bo z nami delila Jerneja Jošar, zagovornica ekološkega vrtnarjenja.«

VIDEO  

 Foto in video: TVSLO

Sprehodite se med krošnjami dreves in parku živalskega vrta

Rogla z okolico že od nekdaj predstavlja privlačno turistično, športno in rekreacijsko središče. Ta zelena oaza na vzhodnem delu Alp je odlično izhodišče za pohodništvo, kolesarjenje in različna adrenalinska doživetja. To je svet čudovitih razgledov, skrivnostnih barij, odprtih planjav in mogočnih gozdov. Če se želite povezati z naravo na prav poseben način, se odpravite na izlet v osrčje mogočnih pohorskih gozdov. 

Pot med krošnjami na vrhu Rogle leži na nadmorski višini 1517 metrov in obiskovalcem ponuja sprehod med drevesnimi krošnjami ter odkrivanje gozdnega življenja z edinstveno floro in fauno. Na kilometer dolgi poti boste spoznali naravne procese in se naučili, kaj gozd in njegovi prebivalci potrebujejo za življenje. Tako odrasli kot otroci se na poti lahko preizkusite na adrenalinskih postajah in preverite, na primer, kako dobri ste pri ohranjanju ravnotežja nad navideznim breznom. Vsi, ki imate radi bližnjice, si lahko pot navzdol skrajšate s spustom po adrenalinskem 62-metrskem vijugastem toboganu v notranjosti razglednega stolpa, ki obenem ponuja čudovite razglede.

Pot med krošnjami je v junij, julij, avgust, september odprta od 9:30 do 19h. Celotna pot, vključno z razglednim stolpom, je brez ovir in prilagojena za otroške in invalidske vozičke. Do vstopne točke se lahko pripeljete z avtomobilom, parkirna mesta pa boste našli med Potjo med krošnjami in Hotelom Planja. Zaradi strogih higienskih standardov in varnosti psom vstop ni dovoljen. Svojega ljubljenčka lahko obiskovalci med obiskom namestite v udobne in čiste pasje hiške, ki so pripravljene pred vhodom. Uporaba pasjih hišk je brezplačna.

Odkrivanje skrivnosti vesolja z virtualno resničnost

Nedaleč stran od Rogle je majhen podeželski kraj, skrit med Vitanjske Karavanke in Pohorje, ki je prav tako idealna destinacija za spomladanski izlet. Naselje Vitanje je poleg izhodišča številnih pohodniških izletov tudi kraj vesoljskih doživetij v Centru Noordung. Nenavaden objekt, ki spominja na vesoljsko ladjo, je zrasel v središču vitanjskega starega trškega jedra. S pomočjo virtualne resničnosti, projekcij in razstav ponuja vpogled v neskončnost vesolja in vlogo človeka v njem. Center je poimenovan po Hermanu Potočniku Noordungu, raketnem inženirju ter pionirju astronavtike in kozmonavtike vitanjskih korenin. Z družino, prijatelji ali v dvoje si lahko dan popestrite z obiskom vesolja, poglobite svoje znanje o vesoljskih tehnologijah in se soočite z izzivi vožnje po vesolju. 

Ogled eksotičnih živali v Slovenskih Konjicah
Ljubitelji narave in živalskega sveta ne smete izpustiti izleta v Slovenke Konjice. To zgodovinsko bogato mesto namreč skriva številne zanimivosti. Ena od teh je zagotovo živalski vrt in tematski park Mini ZOO Land. V njem si lahko ogledate najrazličnejše živali, vstopite v svet starodavnih kultur in spoznate različna časovna obdobja. 

Za dan, poln čudes, si oglejte tropske ptice, ki preletavajo iz drevesa na drevo, lenega krokodila, ki se nastavlja soncu, razigrane himalajske koze in poskočne kenguruje. Takoj na vhodu vas bodo pričakali še pritlikav zebu, alpaka, nosati medvedki, rakuni in še mnogo drugih vrst živali. Otroci se lahko v živalskem vrtu preizkusijo tudi v jahanju ponija, hranjenju živali ali v spremstvu animatorja postanejo oskrbniki za en dan.

Sprostitev v Termah Zreče in obisk Žičke kartuzije
Zabaven izlet je lahko tudi obisk Term Zreče, ki so pravi termalni raj za vso družino. Medtem ko se boste starši sproščali v bazenu, bodo otroci uživali v vodnih atrakcijah in na igralih. Toplejši meseci vabijo na teraso ob bazenu in nastavljanje soncu ali sproščen klepet na travnikih pod mogočnimi drevesi. Če pa ste bolj navdušeni nad kulturno dediščino, se lahko odpravite na obisk Žičke kartuzije, nekdanjega samostana, ki je bil nekoč dom »belih menihov«, danes pa je mesto za sprostitev in pobeg od mestnega vrveža.

Od pohodniških izletov in potovanja v vesolje do obiska živalskega vrta – Rogla z okolico ponuja nešteto možnosti za zabavne in poučne izlete za celo družino. Izkoristite prijetne temperature za raziskovanje novih krajev ter ustvarite nepozabne spomine.