Ljubljana dobiva Novi Bežigrad sodobno stanovanjsko poslovno četrt

Ljubljana, 6. 11. 2024 – Po uspešni revitalizaciji več degradiranih mestnih območij Ljubljana dobiva novi nepremičninski projekt, ki bo v prihodnjih treh letih pomembno oblikoval urbani prostor. Novi Bežigrad, ki ga razvija ekipa Uniko in družba Nest nepremičnine, bo nova stanovanjsko-poslovna četrt v osrčju Bežigrada, na območju nekdanje Stare tiskarne, ki se ponaša z edinstveno arhitekturno dediščino.

Na predstavitvi ambicioznega načrta, ki je potekal na območju gradbene jame so organizatorji skupaj z Agencijo vrhunskih idej ter voditeljem Denisom Avdićem predstavili podrobnosti o arhitekturnem in gradbenem projektu, ki bo v prihodnjih treh letih zasnoval nov sodoben del Ljubljane. Novi Bežigrad bo ponujal 225 energetsko učinkovitih stanovanj, 20 poslovnih apartmajev ter poslovne prostore v moderno zasnovanih večnadstropnih stavbah. Arhitekturno zasnovo je pripravila priznana arhitekturna pisarna Ofis Arhitekti, ki načrtuje izgradnjo zelene oaze, obdane z urbanim vrvežem ter mislijo na udobno in trajnostno naravnano bivanjsko izkušnjo. 

Novi Bežigrad: zelena soseska z modernim urbanim predznakom

Direktorica nepremičninske agencije Nest nepremičnine Špela Brataševec je poudarila, da bo Novi Bežigrad ena najbolj zaželenih lokacij v Ljubljani, saj bo zagotavljal zasebnost in miren prostor, hkrati pa bo v neposredni bližini vse potrebne infrastrukture, kot so vrtec, šola, fakulteta, trgovine, zdravstveni dom in druge pomembne ustanove. »To je idealna mikro lokacija za sodobno in udobno življenje – v središču mesta, a dovolj oddaljeno od vrveža, da lahko uživate v miru in zasebnosti,« je dejala Špela Brateševec.

Poleg sodobnih stanovanj bo Novi Bežigrad vključeval tudi vrhunske poslovne prostore ter zagotovil številne nove priložnosti za podjetja in podjetnike. Po besedah Uroša Zidariča, vodje prodaje projekta, bo Novi Bežigrad izjemno privlačen za vse, ki želijo kakovostno bivanje v središču Ljubljane, z enostavno dostopnostjo do vseh pomembnih točk. »Tukaj ne gre zgolj za bivanje, temveč za nov način bivanja – v svetlih, zračnih stanovanjih, ki ponujajo udobje in funkcionalnost ob vrhunskih materialih ter dovršeni arhitekturi,« je poudaril Zidarič.

Preobrazba degradiranega območja v živahno urbano četrt

Nekdanja tiskarna Mladinske knjige, zaščitena kot kulturna dediščina, je doživela preobrazbo v sodoben urbani kompleks, ki povezuje zgodovinske elemente z najnovejšimi arhitekturnimi trendi. Arhitekta studia Ofis Arhitekti, Špela Videčnik in Rok Oman, ki se ponašata z več kot 30 arhitekturnimi nagradami, sta v stanovanjski del projekta vključila trajnostno naravnan pristop in zasnovo, ki upošteva okoljske izzive ter kakovostno in udobno življenje.

Projekt pod okriljem Nest nepremičnin in ekipe Uniko

Projekt vključuje tudi tuje investitorje, predvsem angleški sklad Zetland Capital, ki ga je v Slovenijo pripeljal Uroš Brataševec, vodja ekipe Uniko. S tem projektom se Ljubljana pridružuje evropskim prestolnicam, ki sodobno arhitekturo in trajnostno naravnanost vključujejo v mestni prostor, obenem pa ohranjajo bogato kulturno dediščino. Novi Bežigrad bo tako postavil nove standarde za prihodnost ljubljanske urbane pokrajine.

Začetek gradnje je predviden v začetku prihodnjega leta, celoten projekt naj bi bil zaključen v roku do treh let. Z gradnjo bo Ljubljana pridobila na novih bivalnih in poslovnih kapacitetah, ki bodo dvignile kakovost urbanega življenja, obenem pa bodo prispevale k trajnostnemu razvoju in revitalizaciji soseske Bežigrad.

Foto: Sandi Fišer

Dan spomina na mrtve in Vsi sveti

Dan spomina na mrtve oziroma dan mrtvih je v Sloveniji državni praznik, ki se v spomin na umrle praznuje 1. novembra. Praznik je sekularna različica krščanskega praznika vsi sveti. Začel se je v zgodnjem krščanstvu in je prvič postal uraden leta 609, ko je papež Bonifacij IV. posvetil Panteon v Rimu in ga preimenoval v cerkev svete Marije in vseh mučencev. Praznik se je postopoma razširil po vsem krščanskem svetu in postal pomemben dan za spominjanje vseh svetih.

V Sloveniji so Vsi sveti in Dan spomina na mrtve pomemben del kulture in tradicije. Ljudje množično obiskujejo pokopališča, kjer prižigajo sveče in polagajo rože na grobove svojih bližnjih. Grobovi so okrašeni s cvetjem, predvsem krizantemami, ki so simbol minljivosti in večnega življenja. Slovenci spoštujejo tradicijo družinskega obiska grobov, pri čemer se združujejo v molitvah in premišljevanju o življenju ter minljivosti.

Sveče, ki jih ljudje prižgejo na grobovih, ponoči osvetljujejo pokopališča in ustvarjajo poseben vzdušje miru in spoštovanja. Gre za čas, ko se ljudje spomnijo preteklosti, se zbližajo s svojimi družinami ter izrazijo spoštovanje do svojih prednikov.

Praznik Vsi sveti in dan spomina na mrtve v Sloveniji nosita globoko duhovno in kulturno pomembnost. Praznovanje teh dni je izraz hvaležnosti, spomina in spoštovanja, kar ohranja vez med preteklostjo in sedanjostjo.

Prvi november, cerkveni praznik vseh svetih, je bil v obdobju Ljudske republike Slovenije (1948–1959) le dela prost dan, od 1959 pa državni (republiški) praznik spomina na mrtve, od 1989 imenovan dan spomina na mrtve.