Zakon je nastal
pod okriljem Srebrne niti - združenja za dostojno starost. Avtorji predloga
zakona so dddr. Andrej Pleterski, arheolog, etnolog in zgodovinar, z družinsko
izkušnjo očeta, akademika dr. Janka Pleterskega, ki si je zaradi svoje bolezni
in trpljenja prizadeval za takšen zakon pred svojo smrtjo, dr. Dušan Keber,
zdravnik, nekdanji minister za zdravje in dober poznavalec našega zdravstvenega
sistema, prof. dr. Brigita Skela Savič, raziskovalka izzivov dolgožive družbe,
sprememb v zdravstvu in socialnem varstvu, razvoja kadrov in novih storitev,
dostopnosti storitev in profesionalizacije strok, z večletnimi izkušnjami v vodenju
dejavnosti zdravstvene nege in oskrbe na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, dr.
Igor Pribac, filozof in doc. dr. Luka Mišič, pravnik. Poleg uvodne novinarske
konference, so avtorji predlog zakona predstavili na javnih pogovorih v Straži
pri Novem mestu, Novi Gorici, Celju, Mariboru, Ribnici, Ljubljani, Kranju in v
Kopru. Izrazito odprto so delovali do medijev in tudi sami posredovali številne
pobude, da se tovrstna tema vključi v javni diskurz.
Dddr. Andrej Pleterski, vodja skupine avtorjev, je zaključek zbiranja podpisov komentiral: »Dosegli smo potrebno in pomembno število glasov podpore volivk in volivcev Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Pokazali so, da razumejo zakon in se zavzemajo za predlagano rešitev družbenega problema, ki ga predstavlja stiska ob koncu življenja, ki je ne more ublažiti nobena oskrba. Dokazali so moč dejavne ljudske pobude, za katero stoji večina državljank in državljanov. Zato smo bili v času zbiranja podpisov deležni izjemne podpore ljudi, za katero se najlepše zahvaljujemo. Ker glasovi še prihajajo po pošti, bomo liste s podpisi in predlog zakona predali Državnemu zboru naslednji mesec«.
Sedanja slovenska zakonodaja ne ureja situacije ob koncu življenja, ko nekateri ljudje umirajo trpeče in nedostojanstveno, ker jim ne morejo pomagati niti zdravila niti paliativna oskrba. Prav pravno neurejene razmere sedanjega stanja odpirajo možnosti za različne zlorabe oz. dejanja, o katerih se veliko govori, ni pa o tem nikakršne uradne evidence.
Predlog zakona zagotavlja čvrst družbeni nadzor in najvišjo stopnjo varnosti postopka pred zlorabami ali zmotami. Zakon tudi določa stroge pogoje, v okviru katerih se odločitev o prostovoljnem končanju življenja sprejme po skrbni preučitvi vseh možnosti morebitnega paliativnega zdravljenja, predstavljenih možnosti lajšanja trpljena s paliativno oskrbo in po pogovoru z lečečim ali nadomestnim zdravnikom, neodvisnim zdravnikom, psihiatrom, komisijo ter drugimi strokovnjaki.
Na zadržke,
ki jih imajo nekatere družbene in poklicne skupine, imajo avtorji zakona zelo
jasno sporočilo:
·
Pravica do prostovoljnega končanja življenja je integralen del pravice
vsake osebe, da avtonomno vodi svoje življenje v skladu s svojimi prepričanji. Ta
pravica ima večjo težo kot argumenti, ki nasprotujejo sprejetju zakona.
·
Namen zakona ni nadomestiti slabo delujočo
paliativno oskrbo, temveč zakon zagotavlja avtonomijo odločanja o življenju in
smrti pri neozdravljivo bolni osebi. Paliativna oskrba in predlog zakona se ne
izključujeta, temveč dopolnjujeta, saj zakon spodbuja razvoj paliativne oskrbe.
·
Posameznikovo zasebno avtonomijo oziroma njegovo
sposobnost odločanja o sebi moramo spoštovati od trenutka pridobitve
sposobnosti odločanja o sebi vse do smrti, s tem pa tudi za primer odločanja o
predčasnem končanju življenja.
· Četudi bo zakon uporabilo majhno število pacientov, je prav za vse ljudi pomirjujoče zavedanje, da je takšna pomoč na voljo. Zato je to državljanski zakon za državljanke in državljane.
Pomembno pa je,
ne glede na način končanja življenja, ki ga pacient izbere, da se osebi zagotovi ustrezna oskrba
na koncu življenja, vključno z medicinsko oskrbo, zdravstveno nego, duhovno
podporo, psihološko pomočjo in lajšanjem bolečin in drugih simptomov
napredovale bolezni.
Ne le zadostno
število zbranih podpisov, množično podporo Zakonu o pomoči pri prostovoljnem
končanju življenja so izkazale tudi vse do sedaj narejene javnomnenjske
raziskave v Sloveniji. Kar je ob tem potrebno in vredno poudariti, je dejstvo,
da rezultati anket izkazujejo podporo, ki je neodvisna od spola, starosti, izobrazbe in kraja
bivanja ter le malo od politične in svetovnonazorske usmeritve.
To
potrjuje, da si velika večina ljudi želi dostojne smrti brez trpljenja, o
kateri lahko odločajo sami.