Ob prihodu na slovesnost je predsednika in častnega pokrovitelja Boruta Pahorja sprejela Ana Krajnc, predsednica UTŽO. Predsednik se je vpisal v spominsko knjigo. Zapisal je: ISKRENE ČESTITKE OB IMENITNIH USPEHIH, KI NAVDIHUJEJO GENERACIJSKO SOŽITJE. VAŠ BORUT PAHOR.
Po vpisu v spominsko knjigo je Ana Kranjc Borutu Pahorju izročila spominsko darilo, ki je vsebovalo pet publikacij, ki jih je izdala Slovenska UTŽO: Posebnosti izobraževanja starejših, Slovenska UTŽO in muzeji z roko v roki, UTŽO v Ljubljani: stvaritev meščanov in vez med njimi, Profesorica Marija Saje: preplet človeka, kulture in učenja in Koraki v prostovoljstvo: naredimo jih skupaj na UTŽO. Spominsko darilo sta prejela tudi minister MIZKŠ Jernej Pikalo in Aleš Kenda z Direktorata za socialne zadeve MDDSZ.
Minister Pikalo je v nagovoru dejal, da gre pri Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje za prostovoljstvo, ki ga v tej družbi nikoli ne poudarjamo dovolj. Dejal je, da tudi na ministrstvu razvijajo koncept vseživljenjskega učenja, saj želijo, da se izobraževanje ne konča s formalnim izobraževanjem temveč je to vseživljenjski proces. Minister je tudi poudaril: "V predlogu Zakona o visokem šolstvu so predvidene rešitve, s katerim bo imel vsak državljan pravico do rednega vpisa na visokošolski študij, ne glede na starost."
Minister je dejal, da bo v Sloveniji v prihodnjih dneh potekala ena največjih mednarodnih raziskav s področja merjenja in ocenjevanja kompetenc odraslih. Slovenija letos sodelovala prvič. Gre za mednarodno raziskavo PIAAC, ki poteka pri OECD ob podpori Evropske komisije. Ob tej priložnosti je minister pozval udeležence, ki bodo dobili povabilo, da sodelujejo v raziskavi, da se povabilu odzovejo, saj bomo na tak način pridobili pomembne konkretne rezultate za spodbujanje in krepitev kompetenc in znanja pri prebivalstvu. Rezultati bodo izjemnega pomena za načrtovanje prihodnjih politik.
Izobraževanje odraslih je po mnenju ministra pomemben most med generacijami, ki znajo, in med tistimi, ki si želijo znati. Vendar to ni starostno pogojeno. Niso zgolj mladi tisti, ki učijo starejše, temveč je pogosto tudi obratno, saj imajo starejši prebivalci ogromno življenjskih izkušenj in znanj, ki jih lahko prenašajo na mlajše. Ravno Univerza za tretje življenjsko obdobje temelji na tej medgeneracijski simbiozi, na povezovanju generacij, ki s tem medsebojno prenašajo izkušnje, znanja in veščine. Predvsem pa je pri tem pomembna socialna mreža, ki ob tem nastaja in kamor se lahko vključijo starejši prebivalci.
Predsednica UTŽO Ana Krajnc je v svojem nagovoru dejala da je Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje pozitivna zgodba današnjega časa. Nastajala je "v nekem krču", ki ga je doživljalo slovensko in jugoslovansko šolstvo v začetku 80. let prejšnjega stoletja ob sprejemanju usmerjenega izobraževanja.
"Takrat je bilo zelo pomembno, da smo šli z jasnim konceptom in se odločili, da bo to slovenska zgodba, ki bo potekala pod parolo Širimo obzorja, združujemo ljudi," je dejala Krajnčeva o začetnih korakih univerze.
V nadaljevanju je izpostavila, da je največja nagrada vsem nam ker delo poteka na licu mesta. Ob tem je pozvala notranje ministrstvo oziroma oddelek, ki skrbi za nevladne organizacije in razvoj civilne družbe, da jih podpira in pomaga razvijati mrežo društev, ker je združevanje pomemben socialni kapital. "Tudi mi se moramo v tretjem življenjskem obdobju, ki danes traja od 30 do 40 let, naučiti, da nismo odvisniki od države."
Aleš Kenda z MDDSZ pa je med drugim dejal: "Dandanes živimo v zelo turbulentnih časih. Priča smo hitrim spremembam v družbi, gospodarstvu, na tehnološkem področju, pa tudi v poklicnem življenju. Te spremembe se dogajajo tako hitro, da jim pogosto komaj sledimo.
Istočasno pa se znotraj družbe dogajajo tudi spremembe, ki jih večina ljudi niti ne opazi, kar pa nikakor ne pomeni, da so njihove posledice zanemarljive; nasprotno, tudi takšne spremembe imajo ravno zaradi njihove dolgoročnosti in širine izjemen vpliv na današnjo in jutrišnjo Slovenijo.
Gre seveda za demografske spremembe. So predvsem posledica tega, da v povprečju živimo 30 let dlje kot nekoč in da imamo manj otrok. Naj en vidik tega ponazorim z dejstvom da je pred 20 leti v Sloveniji živelo okoli 30 ljudi, starejših od 100 let, danes je stoletnikov že okoli 300.
Dolgo časa se ni vedelo kaj pravzaprav storiti s temi dodatnimi 30 leti. Ali naj se starejši zgolj veselijo dosežka te civilizacije ter posedajo in se pogovarjajo o svoji preteklosti in boleznih? Ali naj država zgolj pesimistično ugotavlja kakšno breme predstavlja starejša generacija?
Odgovore na demografske spremembe nam sicer ponuja več mednarodnih in domačih dokumentov. Predvsem pa nam odgovor ponuja že kar sama starejša generacija, ki je drugačna, kot je bila nekoč. Je mnogoštevilčna, je aktivna, ambiciozna, ima izkušnje, znanje, se zaveda svojih pravic, pa tudi dolžnosti, predvsem pa želi biti koristna in družbi prispevati znanje, izkušnje, tradicije....
Aktivno staranje je bilo na začetku razumljeno predvsem z vidika daljše delovne aktivnosti starejših ljudi. Kasneje pa je definicija zajela širši spekter aktivnosti, med drugim tudi vključenost v družbo (prostovoljstvo starejših, medgeneracijske aktivnosti, vseživljenjsko učenje, ljubiteljske dejavnosti...). Mnogo od teh prvin pa vsebujejo tudi aktivnosti, ki jih izvaja UTŽO.
Glede na to, da UTŽO praznuje že 30. obletnico delovanja vidimo, kako smela je bila odločitev izpred 30 let, da je treba vključiti starejše v družbo in povečati njihovo vlogo v družbenem in ekonomskem razvoju. Delovanje UTŽO je nedvomno tudi pomembno prispevalo k premiku miselnosti od tega, da starejši od družbe samo prejemajo, k temu, da družbi tudi veliko nudijo in, da gre pri tem za vzajemen medgeneracijski odnos.
Naše ministrstvo je razumelo vlogo UTŽO in jo skozi socialno varstvene programe v preteklosti tudi podpiralo. Kljub trenutnemu zastoju zaradi spremenjenih formalnih pogojev, pa na daljši rok razmišljamo o ponovni umestitvi tovrstnih programov v letne razpise," je zaključil Aleš Kenda.
Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje je ob 30 letnici delovanja podelila častna priznanja naslednjim Univerzam za tretje življenjsko obdobje:
1. DRUŠTVO MOST - UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE AJDOVŠČINA
2. DRUŠTVO LIPA DOMŽALE – UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE DOMŽALE
3. UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE GROSUPLJE
4. UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ILIRSKA BISTRICA
5. DRUŠTVO FAROS – UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE PIRAN
6. UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE NOVA GORICA
7. DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠKOFJA LOKA - UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ŠKOFJA LOKA
8. ANDRAGOŠKO DRUŠTVO UNIVERZA ZA III ŽIVLJENJSKO OBDOBJE VELENJE
9. UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ŽALEC
V kulturnem sporedu je sodelovala Ana Vipotnik, Igor Leonardi, Saša Pavček, Marjan Škof in Marjan Stanič. Slovesnost je vodila Tjaša Jeraj, študentka UTŽO.
Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje, ki je popeljala izobraževanje starejših v evropski vrh, praznuje v tem letu 30 let svojega delovanja. Univerza se posveča izobraževanju in spodbujanju kulture starejših, raziskovanju in razvoju, predvsem izobraževanju starejših odraslih za osebnostno rast, za medgeneracijsko sodelovanje in dejavno državljanstvo. V nacionalno mrežo povezuje 45 univerz za tretje življenjsko obdobje po Sloveniji.
Besedilo in foto: Janez Platiše
